1-3. (a) Njika jabea Yehova a bolino̱ biso̱ e? Ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ mo̱ o mbad’a bobe e? (b) Ne̱ni jangame̱nno̱ bolane̱ jabea la to̱po̱ bwambo e?

SANGO a muna abedi mun’ao ńa mome medi. E muńe̱nge̱ o bola mo̱ di jabea la bwam. Nde nje e me̱nde̱ tombe̱ yete̱na nu muna a duane̱ ma medi bobe, a dome̱le̱ moto, a sengise̱ mo̱ sese e? Ne̱ni sango a me̱nde̱no̱ senga e?

² Yehova nde e Mubole̱ “jabea la bwam na bowe̱n ba ke̱nge̱nge̱ te̱.” (Yakobo 1:17) Jabea diwo̱ a bolino̱ biso̱ le nde to̱po̱ la bwambo. Jabea la to̱po̱ bwambo di mongwane̱ biso̱ o langwea bane̱ mo̱nge̱le̱ masu na besengedi basu ba teten. Je ná di to̱po̱ mambo mena ma mongwane̱ bato na bola ná ba senge bwam. Nde byala basu be pe̱ ná be sengise̱ bane̱ sese na bwese̱ babo̱ ndutu.

³ Byala be be̱n ngińa jita, Yehova a mokwe̱le̱ so̱ biso̱ o bolane̱ jabea lasu la to̱po̱ bwambo o ńai a bwam. A malangwea biso̱ ná: “Eyal’a bobe e si busa o mudumbu mańu, buka te̱ eyal’a bwam ońola  longisane̱, kaponda yeno̱ ná e pulabe̱ ná e waneye ba ba masenge̱ muse̱ṅ.” (Efeso 4:29) Jombweye ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ di jabea di mawe̱ na Loba o mbadi ni me̱nde̱ bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱ na jembe̱ pe̱ bane̱.

4, 5. Nje minia ma Bibe̱l mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ ońola ngińa byala be be̱nno̱ e?

⁴ Byala be be̱n ngińa, jangame̱n so̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje di mato̱po̱no̱ na mbadi pe̱ di mato̱po̱no̱ mo̱. Minia 15:4 e makwala ná: “Eyem’a pī ye nde bwele ba longe̱, nde ya mpenga e mapungwa mulema.” Kana bwele ba mpesa bo mabolano̱ mulo̱lo̱ko̱, byala ba bwam pe̱ be malo̱ko̱ musenge̱ mo̱. O diwengisan, byala ba bobe be ná be ke̱ bane̱ bebango, be bola pe̱ ná ba senge bobe.​—Minia 18:21.

⁵ Minia 12:18 e makwala ná: “Eto̱pe̱to̱pe̱ ye bowoli ka po̱.” Byala ba bobe be ná be ke̱ bebango o mulema na ńamse̱ pe̱ mulatako oteten a bato. Yen ebe o dia o mo̱nge̱le̱ eyal’a bobe moto a kwalanno̱ wa na yena e sengise̱ wa sese na mbale̱. Nde mu munia mu mabata pe̱ ná: “Eyem’a badibie̱ e majesane̱ bwam.” Byala ba muyao be ná be bo̱lise̱ mulema mu ńo̱sedi na lata pe̱ mako̱m mena si so̱ṅtane̱le̱ labino̱. (Langa Minia 16:24.) Di bi te̱ ná byala basu be ná be be̱ne̱ ngińa omo̱ń a bane̱, di mano̱ngo̱ jangame̱ye̱ ke̱ di mato̱po̱.

6. Ońola nje jalea la eyem’asu leno̱ ewe̱nji ende̱ne̱ e?

⁶ Njo̱m nipe̱pe̱ ńa no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ke̱ di mato̱po̱ ńe nde ná to̱ mō̱ ńasu a titi ke̱nge̱nge̱. “Jo̱nge̱le̱ la mulema ma moto le̱se̱ le bobe,” o jita la ngedi  pe̱ byala basu be malee̱ nde nje ye biso̱ o mulema. (Bebotedi 8:21; Lukas 6:45) Jalea la eyem’asu le ná di be̱ ewe̱nji ende̱ne̱. (Langa Yakobo 3:2-4.) Nde jangame̱n benga po̱ngulane̱ mbad’asu ńa kwalisane̱ bane̱.

7, 8. Ne̱ni byala basu beno̱ ná be takise̱ mulatako masu na Yehova e?

⁷ Jangame̱n pe̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na byala basu ebanja di me̱nde̱ bola Yehova bolangi ońola nje di makwalano̱ na mbadi di makwalano̱ mo̱. Yakobo 1:26 e makwala ná: “Moto a mo̱nge̱le̱ te̱ ná a dube̱ Loba, nde a s’embe̱ eyem’ao, a wo̱ndo̱ nde mulema mao, ke̱ dube̱ lao la Loba le nde ewolo.” Di si no̱ngi so̱ te̱ jangame̱ye̱ na byala basu, je ná di ńamse̱ mulatako masu na Yehova.​—Yakobo 3:8-10.

⁸ E me̱ne̱ne̱ so̱ ná bwē ná di be̱n njo̱m i bam i matute̱le̱ biso̱ o no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje di makwalano̱  na mbadi pe̱ di makwalano̱ mo̱. Ná di we̱le̱ bolane̱ jabea lasu la to̱po̱ bwambo o mbadi ni mado̱lisane̱ Yehova, jangame̱n bia njika pat’a byala e mapulano̱ ná di bange.

9, 10. (a) Njika pat’a byala bato ba mabolane̱no̱ jita we̱nge̱ e? (b) Ońola nje di s’angame̱nno̱ bolane̱ byala ba maye̱ e?

⁹ Beto̱pedi ba maye̱ to̱ ba mbindo be mabolane̱ jita we̱nge̱. Bato jita ba mo̱nge̱le̱ ná ba si bolane̱ te̱ byala ba pamo to̱ kana so̱ngo̱, bane̱ ba si masengane̱ babo̱. Bato ba muke̱ke̱ti pe̱ ba yo̱ki bolane̱ make̱ko na beto̱pedi ba maye̱ o bwam ba yo̱ise̱ bane̱. Nde, ńamuloloma Paulo a kwali ná: “Bińo̱ pe̱ sumwa man me̱se̱: malinga, pidi, bobe, dibena, beto̱pedi ba iso̱n o mudumbu mańu.” (Kolose 3:8) A kwali pe̱ ná “make̱ko mena ma s’angame̱n” ma “si tubabe̱ to̱ dina oteten” a kriste̱n ya mbale̱.​—Efeso 5:3, 4.

¹⁰ Beto̱pedi ba maye̱ be ńakaka na mbindo o miso̱ ma Yehova na ma bato ba to̱ndi mo̱. O Bibe̱l, “mbindo” ńe o muso̱ngi ma “bebolo b’eyobo.” (Galatia 5:19-21) Eyal’a “mbindo” ye ná e pula kwala pat’a myobe jita, ede̱mo a bobe ewo̱ pe̱ ye ná e dangwane̱ epe̱pe̱. Moto a ko̱lo̱ngo̱n te̱ bolane̱ beto̱pedi ba ńakaka na ba maye̱ nde a banga jate̱le̱, bedangwedi bao be ná be lee̱ ná a titi pe̱ ná a ja o mwemba.​—2 Korinto 12:21; Efeso 4:19; ombwa Maki ma su la kalati 23.

11, 12. (a) Nje ye eto̱pe̱to̱pe̱ e? (b) Ońola nje di s’angame̱nno̱ to̱po̱ mpoṅ te̱nge̱ne̱ moto nupe̱pe̱ e?

¹¹ Jangame̱n pe̱ banga eto̱pe̱to̱pe̱. E te̱nge̱n ná jombweye bane̱, di langwane̱le̱ pe̱ myango ma  mako̱m na mbia. To̱ o ebwe’a mbu yaboso, kriste̱n i ta i wasa bia ne̱ni bonasango na bonańango abu ba jaino̱, na ne̱ni pe̱ beno̱ ná bongwane̱ babo̱. (Efeso 6:21, 22; Kolose 4:8, 9) Nde nje o makwalano̱ ońola bato bape̱pe̱ ye ná e yo̱mbo̱ o be̱ eto̱pe̱to̱pe̱. Di tombe̱le̱ te̱ nje di sengino̱, je ná di kwala mambo mena ma titi mbale̱ to̱ mena di s’angame̱nno̱ sambwe̱le̱. Di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, di mabe̱ nde bato ba mpoṅ to̱ ba minda. Farisai ba to̱pi mpoṅ te̱nge̱ne̱ Yesu ponda ba bake̱le̱no̱ mo̱ mambo. (Mateo 9:32-34; 12:22-24) Byala ba minda be mańamse̱ moto dina, be wana mitango na ndutu, be wanja pe̱ mako̱m.​—Minia 26:20.

¹² Yehova a mapula ná di bolane̱ byala basu o jongwane̱ na jembe̱ bato bape̱pe̱, seto̱ o bola ná bosinga bo be̱ oteten a mako̱m. Yehova a singe̱ “muwanse̱ bonasango mitango.” (Minia 6:16-19) Muto̱pe̱ mpoṅ ńaboso e nde Satan Diabolo, ńena nu to̱pi mpoṅ te̱nge̱ne̱ Loba. (Bebīsedi 12:9, 10) O wase we̱nge̱, bato ba ko̱lo̱ngo̱n to̱po̱ mpoṅ mō̱ ońola nune̱. Nde nika e s’angame̱n bolane̱ o mwemba ma kriste̱n. (Galatia 5:19-21) Jangame̱n so̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje di mato̱po̱no̱, na se̱le̱ dutea ponda ye̱se̱ obiana di mato̱po̱. Obiana o mato̱po̱ lambo lena o sengino̱ ońola moto nupe̱pe̱, baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱, ne mbaki na lambo na mapulano̱ kwala e? Ye nde lambo la bwam e? Le muse̱ṅ e? Mo̱ nika e me̱nde̱ takise̱ mba ná nu moto a senge nje neno̱ o kwala ońol’ao e? Moto a kwali te̱ ni ńai a lambo ońol’am na masenga nde ne̱ni e?’​—Langa 1 Tesalonika 4:11.

13, 14. (a) Dibena le ná di bolane̱ bato nje e? (b) Co̱ la dipama le nde nje e? Ońola nje kriste̱n i s’angame̱nno̱ co̱ye̱ bane̱ dipama e?

 ¹³ Ngedi iwo̱, biso̱ be̱se̱ di mato̱po̱ mambo di mombwe̱no̱ ombusa ponda. Nde di si mapula be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la to̱kisane̱ bane̱ to̱ bolane̱ byala ba bobe to̱ ba njo. Dibena di si be̱n epolo oteten asu. Paulo a kwali ná: “Bińo̱ bo̱le̱ njongi ńe̱se̱ na pidi na malinga na myambo na dibena.” (Efeso 4:31) Bibe̱l ipe̱pe̱ i timbise̱le̱ eyal’a “dibena” ná “nge̱ń,” “m’bomba,” na “lou.” Dibena di masumwane̱ bato edube na bola ná bo̱nge̱le̱ ná ba titi mweńa. Bana tobotobo ba bo̱bi, ońola nika nde jangame̱nno̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná di si bwese̱ babo̱ ndutu na byala basu.​—Kolose 3:21.

¹⁴ Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ te̱nge̱ne̱ co̱ la dipama. Co̱ la dipama le nde loa la bane̱ ponda ye̱se̱ o bwam ba bwese̱ babo̱ ndutu. Se̱ ndedi nika e mabe̱no̱ ke̱ moto a be̱n ni ńai a bedangwedi o mbasan ma munj’ao, mom’ao, to̱ bana bao e! Moto a s’ese̱le̱ so̱ te̱ co̱ye̱ bane̱ dipama, a si mabe̱ pe̱ ńai ńe ná ni ja o mwemba. (1 Korinto 5:11-13; 6:9, 10) Ka nje te̱ jokono̱, di mato̱po̱ te̱ maye̱, byala be titi mbale̱ to̱ ba bobe, di mańamse̱ nde mulatako masu na Yehova, nikame̱ne̱ pe̱ na bane̱.

15. Njika pat’a byala be mouse̱ mulatako e?

¹⁵ Ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ jabea la to̱po̱ bwambo ka nje te̱ Yehova a mapulano̱ e? To̱ná Bibe̱l e si malangweano̱ biso̱ eyal’a te̱ jangame̱nno̱ to̱po̱ to̱ ke̱m, e malangwea biso̱ ná di bolane̱ nde “buka te̱ eyal’a bwam ońola longisane̱.” (Efeso 4:29) Byala be malongisane̱ be sangi, be muyao, be pe̱ mbale̱.  Yehova a mapula ná di bolane̱ nde byala o bwam ba jembe̱ na jongwane̱ bane̱. Nika ńe ná e be̱ ndutu. Bolane̱ la byala ba bwam di mabaise̱ eyek’a miwe̱n buka bolane̱ la byala ba njo na be titi edube. (Tito 2:8) Jombweye te̱ mbadi iwo̱ jeno̱ ná di longa bane̱ na byala basu.

16, 17. (a) Ońola nje jangame̱nno̱ sesa bato bape̱pe̱ e? (b) Njika bato jeno̱ ná di sesa e?

¹⁶ Yehova na Yesu ba masesa na mulema mō̱. Biso̱ pe̱ di mapula bola mulemlem. (Mateo 3:17; 25:19-23; Yohane 1:47) Ná di we̱le̱ sesa moto ńai ni membe̱ mo̱, e mapula ná a be̱ biso̱ o mo̱nge̱le̱ di be̱ne̱ pe̱ ponda ońol’ao. Minia 15:23 e makwala ná: “Eyala e kwalabe̱ o pond’ao e tombi do̱lo̱.” Moto a sesi te̱ biso̱ ońola ebol’asu ya bwam to̱ ońola lambo di bolino̱, nika e membe̱ biso̱.​—Langa Mateo 7:12; ombwa Maki ma su la kalati 27.

¹⁷ O ko̱lo̱ngo̱n te̱ je̱ne̱ nje bane̱ ba be̱nno̱ k’ede̱mo a bwam, e mabe̱ wa lambo di wam o sesa babo̱. K’eyembilan, o maki o mwemba moto nu maboṅsane̱ bekwali bao bwam to̱ nu mapo̱nge̱ miwe̱n o jalabe̱ o ndongame̱n. Ye ná pe̱ e be̱ eso̱mbe̱ e malingeye̱ mbale̱ o esukulu to̱ moto nu mákokwe̱ mimbu nde a be̱ iwiye̱ o dikalo. Byala o mabolane̱no̱ o sesa babo̱ be ná be be̱ nje e ta babo̱ ńo̱ngi. Ye pe̱ mweńa jita ná mome a ko̱lo̱ngo̱ne̱ langwea munj’ao ná a to̱ndi mo̱, na ná a mabwane̱ mo̱ muńe̱nge̱. (Minia 31:10, 28) Kana mbota e be̱nno̱ ńo̱ng’a mwaye na madiba, bato ba be̱n ńo̱ng’a bia ná ba to̱ndo̱be̱. Nika ńe mweńa tobotobo ońola bana. Wasa njo̱m o sesa babo̱ ońola bede̱mo babu ba bwam na miwe̱n  mabu. Musesako mwe ná mu bola babo̱ ngiń’a mulema, lakisane̱ na jongwane̱ ná ba bate po̱ngo̱ miwe̱n o bola nje e te̱nge̱n.

18, 19. Ońola nje jangame̱nno̱ bola me̱se̱ o jembe̱ na lo̱ko̱ bato bape̱pe̱ e? Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di bola nika e?

¹⁸ Ponda te̱ di membe̱no̱ na lo̱ko̱ bape̱pe̱, di membilane̱ nde Yehova. A mombwea tobotobo bato ba “mudī mu ńo̱sedi” na ba “mudī mu sibi.” (Yesaya 57:15) Yehova a mapula ná di benge ‘jomane̱le̱ mō̱ na nune̱’ na ‘jembe̱ ba milema mi wo̱ledi.’ (1 Tesalonika 5:11, 14) Di mawe̱ te̱ o bola nika, a me̱ne̱ miwe̱n masu, a bwane̱ pe̱ mo̱ muńe̱nge̱.

 ¹⁹ We ná o maka o mwemba moto nu bo̱bi na nu be̱n mulema mu wo̱ledi. Nje weno̱ ná o kwala o bwam ba jembe̱ mo̱ e? To̱ e be̱ nde ná o titi ná o bo̱le̱ nje e matakise̱ mo̱, we ná o lee̱ mo̱ ná nika e matapa wa. K’eyembilan, we ná o tombise̱ ponda mwemba na mo̱. We ná wembe̱ mo̱ na bolanga ba epas’a Bibe̱l ewo̱ to̱ mo̱me̱ne̱ kane̱ mwemba na mo̱. (Myenge 34:19; Mateo 10:29-31) Bola ná i ńai a bato i be̱ mbaki ná bonasango na bonańango abu o mwemba ba to̱ndi babo̱. (1 Korinto 12:12-26; Yakobo 5:14, 15) To̱po̱ pe̱ o mbadi ni malee̱ ná nje weno̱ o kwala e mawa nde wa o mulema.​—Langa Minia 12:25.

20, 21. Nje e mabole̱ ná bato ba kase malea na bo̱bise̱ la ńolo e?

 ²⁰ Di malonga pe̱ bane̱ ke̱ di mabola malea ma bwam. Kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, biso̱ be̱se̱ di be̱n ńo̱ng’a malea ponda na ponda. Minia 19:20 e makwala ná: “Senga malea, kasa pe̱ jome̱le̱, ná o tate be̱ dibie̱ ombusa ponda.” Seto̱ batudu buka te̱ nde be ná ba bola malea. Bayedi bangame̱n die̱le̱ bana babu. (Efeso 6:4) Bonańango pe̱ be ná ba bolane̱ mō̱ na nune̱ malea ma bwam. (Tito 2:3-5) Kana di to̱ndino̱ bonasango na bonańango asu, di mapula be̱ mbaki ná di mabola malea ńai ni si mabwesane̱ ndutu. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ e?

²¹ Yen ebe o dia o mo̱nge̱le̱ malea moto a bolino̱ wa ńai o kasino̱ mo̱ na bo̱bise̱ la ńolo. Nje yongwane̱ wa o kasa mo̱ e? Pondapo̱ o so̱ṅtane̱ ná nu moto a be̱n ponda ońol’ango̱. Ye ná pe̱ e be̱ ná a kwalisane̱ wa na muyao na ndolo. (Kolose 4:6) E me̱ne̱ne̱ ná ma malea ma ta nde ma se̱mea o Bibe̱l. (2 Timoteo 3:16) E be̱ ná di tele̱ Bibe̱l to̱ ke̱m, ngedi te̱ di mabolano̱ malea, mangame̱n nde se̱mea o Betiledi. To̱ moto a s’angame̱n ńakisane̱ bane̱ o bupe̱ mo̱nge̱le̱ mao to̱ yua Betiledi o bwam ba sue̱le̱ nje a makwalano̱. Wo̱nge̱le̱ te̱ mbadi malea ma bolabe̱no̱ wa, nika ńe ná ńongwane̱ wa ke̱ o nibola bape̱pe̱ malea.

22. Ne̱ni o mapulano̱ bolane̱ jabea lo̱ngo̱ la to̱po̱ bwambo e?

²² To̱po̱ la bwambo le nde jabea di mawe̱ na Loba. Ndolo di be̱nedino̱ mo̱ ńangame̱n tute̱le̱ biso̱ o bolane̱ di jabea ńai a bwam. O si dimbea ná byala be be̱n ngińa o ńamse̱ to̱ o longisane̱. Ońola nika, di we̱ o bolane̱ byala basu o jembe̱ na lo̱ko̱ bane̱.