Mambenda ma Loba ma se̱medi nde o bete̱sedi bao. Be bete̱sedi be nde eyoto ya mbale̱ yena ye o Bibe̱l. Be mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ne̱ni Loba a me̱ne̱no̱ mambo. Be mongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam o longe̱ na bola nje e te̱nge̱n. Be mongwane̱ pe̱ tobotobo ke̱ mambenda ma Loba ma si lango na bwē nje bola.

▸ Jokwa 1, dongo 8

Sengane̱ Yehova nika e mapula nde kwala bola nje a mabaise̱no̱ biso̱ na mulema mwe̱se̱. Yehova a mapula ná di sengane̱ mo̱ ońolana di to̱ndi mo̱. (1 Yohane 5:3) Di to̱ndi te̱ Loba di lakisane̱ pe̱ mo̱, di mabupe̱ malea mao o bete̱medi be̱se̱. Di masengane̱ mo̱ to̱ o ponda nika ńeno̱ biso̱ ndutu. Ye biso̱ bwam o sengane̱ Yehova, ebanja a malee̱ biso̱ ne̱ni be̱ne̱ longe̱ la bwam we̱nge̱, a kakane̱ pe̱ biso̱ ná kie̱le̱ ni maye̱ di me̱nde̱ bwane̱ minam jita muńe̱nge̱.​—Yesaya 48:17.

▸ Jokwa 1, dongo 10

Yehova a boli moto te̱ wonj’a bepo̱sedi, to̱ ngud’a bia no̱ngo̱ bedomsedi. A si weki biso̱ ná di be̱ nde ka robot. (Ndimbisedi 30:19; Yosua 24:15) Je ná di bolane̱ wonj’asu o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Nde di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, je ná di no̱ngo̱ bedomsedi ba bobe. Be̱ne̱ wonj’a bepo̱sedi nika ńe nde no̱ngo̱ bedomsedi na biso̱me̱ne̱ o be̱ Yehova jemea na lee̱le̱ mo̱ ná di to̱ndi mo̱ na mbale̱.

▸ Jokwa 1, dongo 12

Yehova a boli bete̱sedi ońola bedangwedi, to̱ bediedi ońola mbad’a die̱le̱ longe̱ lasu. O Bibe̱l, je ná jokwa nje be bete̱sedi beno̱ na ne̱ni beno̱ ná bongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ longe̱ la bwam. (Minia  6:16-19; 1 Korinto 6:9-11) Be bediedi be mongwane̱ biso̱ o bia nje Loba a me̱ne̱no̱ ka bwam to̱ bobe. Be mongwane̱ pe̱ biso̱ o bia ne̱ni be̱ ndolo, no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam na be̱ muyao na bane̱. To̱ná bete̱sedi ba nin wase be mabengano̱ nde wama, bete̱sedi ba Yehova mo̱ be si matukwa. (Ndimbisedi 32:4-6; Maleaki 3:6) Bupe̱ la mo̱ di matata biso̱ na jita la sese o eyobo na o besengedi.

▸ Jokwa 1, dongo 17

Doi la mulema le nde dibie̱ le biso̱ oteten o jemba bwam na bobe. Yehova a boli mō̱ ńasu te̱ doi la mulema. (Roma 2:14, 15) Ná doi lasu la mulema di dangwe bwam, jangame̱n jokwe̱le̱ mo̱ bupisane̱ bete̱sedi ba Yehova. Di me̱nde̱ so̱ jongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be mado̱lisane̱ Loba. (1 Petro 3:16) Doi lasu la mulema le ná lome̱le̱ biso̱ ke̱ je o pula no̱ngo̱ bedomsedi ba bobe, to̱ bola ná di bwe ndutu ninde̱ne̱ ombusa biso̱ bola nje ye bobe. Le ná di bo̱bo̱, nde na jongwane̱ la Yehova, je pe̱te̱ ná jouse̱ mo̱. Doi la mulema la bwam di mabola biso̱ musango ma teten na edube.

▸ Jokwa 2, dongo 3

Bwa Loba bo̱ngo̱, nika ńe nde to̱ndo̱ mo̱ na bola pe̱ mo̱ edube kańena di si mapula bola to̱ lambo di malingise̱ mo̱. Bo̱ngo̱ ba Loba bo mongwane̱ biso̱ o bola nje ye bwam na banga nje ye bobe. (Myenge 111:10) Bo matute̱le̱ biso̱ o no̱ngo̱ ponda o sengane̱ Yehova o nje ye̱se̱ a makwalano̱. Bo mongwane̱ pe̱ biso̱ o londise̱ makakane̱ di bolino̱ mo̱ ońolana di be̱nedi mo̱ edube ende̱ne̱. Bo̱ngo̱ ba Loba bo be̱n ngińa omo̱ń a mbadi di maduteano̱, di madangwano̱ na bane̱, na bedomsedi di mano̱ngo̱no̱ buńa te̱.

▸ Jokwa 2, dongo 9

Moto ate̱le̱ te̱ a mombwe̱ jita ońola bobe bwena a bolino̱. Ba bena ba to̱ndi Loba ba mabwa ndutu jita ponda ba maso̱ṅtane̱no̱ ná ba  boli lambo lena di mate̱nge̱ne̱ bete̱sedi bao. Di boli te̱ lambo la bobe, jangame̱n so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná a lakise̱ biso̱ tongwea na diko̱ti la Yesu. (Mateo 26:28; 1 Yohane 2:1, 2) Jate̱le̱ te̱ na mbale̱, jese̱le̱ pe̱ bola nje ye bobe, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a malakise̱ biso̱. Teten e s’angame̱n pe̱ kaise̱ biso̱ ońola nje di bolino̱ o ponda ni tombi. (Myenge 103:10-14; 1 Yohane 1:9; 3:19-22) Jangame̱n we̱ na ngińa ná jokwe na mawuse̱ masu, di pange mo̱nge̱le̱ ma bobe me̱se̱, di die̱le̱ pe̱ longe̱ lasu bupisane̱ bete̱sedi ba Yehova.

▸ Jokwa 2, dongo 18

Moto ńena nu boli bobe bonde̱ne̱ nde a banga jate̱le̱ na bupe̱ bete̱sedi ba Yehova, a titi pe̱ ná a be̱ elong’a mwemba. Angame̱n pangabe̱ o bebokedi. Ponda moto a mapangabe̱no̱, di s’angame̱n pe̱ be̱ne̱ mulatako to̱ mō̱ na mo̱ to̱ kwalisane̱ mo̱. (1 Korinto 5:11; 2 Yohane 9-11) Bete̱sedi ba panga la moto be mabola ná dina la Yehova na bebokedi bao ba tike be̱ bosangi. (1 Korinto 5:6) Panga la moto o bebokedi le pe̱ nde ko̱kise̱ lena le ná longwane̱ moto o jate̱le̱ ná a we̱le̱ timba na Yehova.​—Lukas 15:17.

▸ Jokwa 3, dongo 19

Yehova a to̱ndi biso̱, a mapula pe̱ jongwane̱ biso̱. Ońola nika nde a mabolano̱ biso̱ bediedi na malea tongwea na Bibe̱l name̱ne̱ pe̱ na bato bena ba to̱ndi Loba. Kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, di be̱n ńo̱ng’a di jongwane̱. (Yeremia 17:9) Di masengane̱ te̱ ba bena Yehova a mabolane̱no̱ o die̱le̱ biso̱, di malee̱ ná di mabola mo̱ edube, di mapula pe̱ sengane̱ mo̱.​—Bonahebe̱r 13:7.

▸ Jokwa 4, dongo 2

Nika di titino̱ ke̱nge̱nge̱, e bo̱bi ná di be̱ mukubo na kumba. Nde Yehova a mengane̱ biso̱ ná di sibise̱ ńolo. O jita la ngedi, di mokwa sibise̱ la ńolo ke̱ di kobisane̱ biso̱me̱ne̱ na Yehova, di so̱ṅtane̱ njika bosadi jeno̱. (Hiob 38:1-4) Di mabata pe̱ jokwa sibise̱ la ńolo ke̱ di mo̱nge̱le̱ bane̱ na bwam babu buka ba biso̱me̱ne̱. Ponda iwo̱ kumba e mabola ná moto o̱nge̱le̱ ná e mweńa buka bane̱. Moto nu sibise̱ ńolo a mawase̱le̱ mo̱me̱ne̱ na mbale̱, a bi ngiń’ao na bo̱bo̱ lao. A si mabwa bo̱ngo̱ o jemba mawuse̱ mao, o baise̱ milakisan, to̱ o kasa malea. Moto nu sibise̱ ńolo a mase̱mea nde omo̱ń a Yehova, a bupe̱ pe̱ bediedi bao.​—1 Petro 5:5.

▸ Jokwa 4, dongo 4

Doi la byanedi le nde bwam moto a be̱nno̱ o bola byanedi na no̱ngo̱ bedomsedi. Yehova nde e nu nu be̱n doi la byanedi lasam buka be̱se̱ o mo̱ń na o wase. Ońolana a weki mambo me̱se̱, mo̱ nde e Ńangum o misipo. A mabolane̱ doi lao la byanedi ońola bwam ba bape̱pe̱ ponda ye̱se̱. Yehova a boli bato bō̱ ebol’a jombwea biso̱. K’eyembilan bayedi, batudu o mwemba, na manea, ba be̱n doi la byanedi; Yehova a mapula ná di sengane̱ babo̱. (Roma 13:1-5; 1 Timoteo 5:17) Nde mambenda ma bato ma te̱nge̱ne̱ te̱ ma Loba, di masengane̱ nde Loba. (Bebolo 5:29) Di masengane̱ te̱ doi la byanedi la bato bena Yehova a mabolane̱no̱, di malee̱ nde Yehova ná di mabola bete̱sedi bao edube.

▸ Jokwa 4, dongo 7

Yehova a mabolane̱ batudu, bena be nde bonasango bou, o sabangane̱ mwemba. (Ndimbisedi 1:13; Bebolo 20:28) Ba bome ba mongwane̱ biso̱ o jouse̱ mulatako masu na Yehova na jowe̱ mo̱ o musango na o mbad’a bwam. (1 Korinto 14:33, 40) Ná batudu ba  te̱se̱be̱ na mudī-musangi, bangame̱n be̱ne̱ bede̱mo ba mudī be maso̱be̱ o Bibe̱l. (1 Timoteo 3:1-7; Tito 1:5-9; 1 Petro 5:2, 3) Kana di lakisanno̱ bebokedi ba Loba, di masue̱le̱no̱ pe̱ mo̱, di masengane̱ batudu na muńe̱nge̱ mwe̱se̱.​—Myenge 138:6; Bonahebe̱r 13:17.

▸ Jokwa 4, dongo 8

Yehova a boli bayedi ebol’a bongwa bana babu na ndabo abu ńa mbia. Bibe̱l e mateleye̱ ná mome nde e mulopo ma ndabo a mbia. Nde ndabo e si be̱n te̱ mome, muto nde a matimbe̱ mulopo ma ndabo a mbia. Ebol’a mulopo ma ndabo a mbia e be̱n dese̱ mbia mao, bo̱tise̱ mo̱ na kusea mo̱ wum’a boja. Ye mweńa jita ná mulopo ma ndabo a mbia nde mu be̱ mot’a boso o jongwane̱ mbia mao o jowe̱ Yehova. K’eyembilan, a mombwea ponda ye̱se̱ ná ba mukea o ndongame̱n a mwemba, ba mate̱ dikalo, ba mokwa pe̱ Bibe̱l mwemba. Mo̱ pe̱ nde a mano̱nge̱ bedomsedi. A mawe̱ ponda ye̱se̱ o jembilane̱ Yesu ná a be̱ bwam na muyao, a si kwańa, a si be̱ pe̱ to̱ njo. Nika e mongwane̱ ná ndolo e be̱ o mbia, ńai be̱se̱ beno̱ ná ba senga bwam, bouse̱ pe̱ mulatako mabu na Yehova.

▸ Jokwa 4, dongo 12

Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ le nde dibo̱to̱ la bome ba be̱n dipita la wala o mo̱ń bena Loba a mabolane̱no̱ o die̱le̱ ebol’a tumba lao. O ebwe’a mbu yaboso, Yehova a bolane̱ dibe̱le̱ di madie̱le̱ o die̱le̱ mwemba ma kriste̱n maboso o jowe̱ labu na o ebol’abu ya dikalo. (Bebolo 15:2) We̱nge̱ dibo̱to̱ la bonasango di maboleye̱ ka Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ nde le mulopo o die̱le̱ na tata pe̱ tumba la Loba. Ponda ba bonasango ba mano̱ngo̱no̱ bedomsedi, ba madiabe̱le̱ nde na Eyal’a Loba name̱ne̱ pe̱ na mudī-musangi. Yesu a bele̱ di dibo̱to̱ la bo̱kisabe̱ ná “mūt’a jemea na jangwa.”​—Mateo 24:45-47.

▸ Jokwa 4, dongo 15

Ye ná e po̱ ná munańango a bole ebolo o mwemba yena yangame̱n nde bolabe̱ na munasango. Ponda a mabolano̱ mo̱, a makudumane̱ mulopo o lee̱le̱ edube ońola bete̱sedi ba Yehova. Nde, angame̱n nde kudumane̱ mulopo o bete̱medi bō̱ buka te̱. K’eyembilan, yete̱na e o die̱le̱ jokwa la Bibe̱l ke̱ e na mom’ao to̱ na munasango nu dubisabe̱.​—1 Korinto 11:11-15.

▸ Jokwa 4, dongo 17

Di si mano̱ngo̱ te̱ dongo o politik, ke̱ di mabanga nde so̱lo̱ o bekwali ba politik. (Yohane 17:16) Baboledi ba Yehova ba masue̱le̱ Janea lao. Di si mano̱ngo̱ dongo o mambo ma wase, kapo̱ ka Yesu.

Yehova anedi biso̱ ná di ‘sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a manea ma be̱n doi.’ (Tito 3:1, 2; Roma 13:1-7) Nde mbend’a Loba e makwala pe̱ ná di s’angame̱n bwa moto. Doi la mulema la kriste̱n di si mabola so̱ mo̱ wonja o jana bila. Kriste̱n ńe te̱ ná e bolea ekombo o mbadi nipe̱pe̱ o mulopo ma jokwa ebol’a sonj’a bila, doi lao la mulema nde langame̱n die̱le̱ mo̱.

Di mowe̱ nde Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ ebanja mo̱ nde e Muweked’asu. To̱ná di mabolano̱ byemban b’ekombo edube, di s’angame̱n soma dibato la ńungu to̱ lo̱ngo̱ mwenge m’ekombo. (Yesaya 43:11; Daniel 3:1-30; 1 Korinto 10:14) Baboledi ba Yehova ba si mano̱ngo̱ dongo o mpo̱so̱ko ma ńaṅ la politik to̱ diwo̱ to̱ mudiedi ebanja ba mápo̱so̱ Janea la Loba.​—Mateo 22:21; Yohane 15:19; 18:36.

▸ Jokwa 5, dongo 2

Wase e masue̱le̱ mbad’a dutea ńa Satan ni me̱ne̱ne̱ na bato ba si to̱ndi Yehova, ba si membilane̱ mo̱ to̱ bupe̱ bete̱sedi bao.  (1 Yohane 5:19) Ni mbad’a dutea na bebolo nika e mawanano̱ nde ba belabe̱ ná mudī ma wase. (Efeso 2:2) Baboledi ba Yehova ba mabola me̱se̱ ná mu mudī mu si buka babo̱. (Efeso 6:10-18) O diwengisan, di to̱ndi mbadi Yehova a me̱ne̱no̱ mambo, di mawe̱ pe̱ ná di tike nde be̱ne̱ ni mbad’a dutea.

▸ Jokwa 5, dongo 7

To̱bo̱ la dube̱ la mbale̱ nika ńe nde te̱me̱ te̱nge̱ne̱ mbale̱ ńe o Bibe̱l. Bato ba to̱bi dube̱ la mbale̱ ba mate̱nge̱ne̱ Yehova, na Yesu nu te̱se̱be̱ Kiṅ’a Janea la Loba, ba mawasa pe̱ tute̱le̱ bape̱pe̱ o lata na babo̱. (Roma 1:25) Ba mapula we̱le̱ ba bena ba mowe̱ Yehova penda oteten. Bato bō̱ ba to̱bi dube̱ la mbale̱ o ebwe’a mbu yaboso, bō̱ pe̱ ba mabola nika we̱nge̱. (2 Tesalonika 2:3) Ba bena be Yehova jemea ba si be̱n mulatako to̱ mō̱ na bato bena ba to̱bi dube̱ la mbale̱. Di s’angame̱n so̱ jese̱le̱ ná so̱ṅte̱ to̱ mińakisan ba tute̱le̱ biso̱ o langa to̱ senga mo̱nge̱le̱ ma bato ba to̱bi dube̱ la mbale̱. Je Yehova jemea, di mowe̱ pe̱ nde mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱.

▸ Jokwa 5, dongo 9

Owas’a Mbend’a Mose, Bonaisrael ba ta ba baise̱ Yehova ná a lakise̱ myobe mabu. Ba ta ba wana mabea ma da, ma mula, na ma ńama o tempe̱l ońola te̱ l’ebula. Nika e ta e bola ná ba si dimbea ná Yehova a le̱le̱m o lakise̱ myobe mabu, e be̱ ma tumba le̱se̱, to̱ ma moto mo̱me̱ne̱. Ombusa Yesu bola longe̱ lao o kudumane̱ myobe masu, man mabea ma si ta pe̱ ma pula. Yesu a boli jabea la ke̱nge̱nge̱ “ngedi po̱ ońola ye̱se̱.”​—Bonahebe̱r 10:1, 4, 10.

▸ Jokwa 7, dongo 6

Owas’a Mbend’a Mose, bato ba ta wonja o da ńama. Ba ta pe̱ bangame̱n bola mo̱ ka mabea. (Levitiko 1:5, 6) Nde Yehova a si boli  babo̱ wonja tom o be̱ njo na ńama. (Minia 12:10) Mbenda e ta e be̱ne̱ myeka mi ta mi tata ńama na beboledi ba njo. Bonaisrael ba ta bangame̱n bongwa byembe babu bwam.​—Ndimbisedi 22:6, 7.

▸ Jokwa 7, dongo 6

Mongo masadisadi ma maya. Maya ma longedi nde na mongo mande̱ne̱ mane̱i​—no̱ki i mole̱, no̱ki i masange̱, no̱ki i makokise̱ maya na dongo le madibadiba. Ma mongo mande̱ne̱ mane̱i me ná mababe̱, o busise̱ mongo masadisadi ma maya. *

Kriste̱n i mabanga maya o mususu mwe̱se̱ to̱ mongo mao mande̱ne̱. Mo̱ ye so̱ ná i kasa mongo masadisadi ma maya e? Bibe̱l e si mabola beteledi ba tobotobo. Kriste̱n te̱ ńangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi bupisane̱ doi lao la mulema lokwabe̱le̱ na Bibe̱l.

Kriste̱n iwo̱ i mabanga kasa mongo masadisadi me̱se̱ ma maya. I madutea pondapo̱ ná Mbenda Loba a bolino̱ Israel e mabaise̱ ná maya ma ńama ma komabe̱ “o wase.”​—Ndimbisedi 12:22-24.

Ipe̱pe̱ i mapo̱so̱ ńai ńe diwengisan. Doi labu la mulema di mese̱le̱ ná i kase mongo masadisadi mō̱ ma maya. I madutea pondapo̱ ná ma mongo masadisadi ma maya ma moto ma titi pe̱ longe̱ lao.

O mapula te̱ no̱ngo̱ bedomsedi ońola bolane̱ la mongo masadisadi ma maya, baise̱ na wame̱ne̱ min myuedi:

• Na so̱ṅtane̱ bwam ná banga mongo masadisadi me̱se̱ ma maya nika e mapula pe̱ kwala banga myanga mō̱ mi mongwane̱ o janane̱ maboa to̱ bola ná maya ma si busabusane̱ pe̱ e?

• Ne̱ni neno̱ ná na teleye̱ do̱kita ońola nje na memeano̱ kasa dongo disadisadi diwo̱ la maya nde na banga mane̱ e?

 Beboledi ba do̱kita. Biso̱ kriste̱n di si mabola maya, di si makombe̱ pe̱ to̱ mo̱ ná ba bolane̱ mo̱ o ńol’asu o pond’a doma. Nde mbad’a bolane̱ maya ma muboedi ipe̱pe̱ ye. Kriste̱n te̱ nde ńangame̱n no̱nge̱ bedomsedi ba ne̱ni ba me̱nde̱no̱ bolane̱ maya mao o pond’a doma, ońola muwaso ma maboa, to̱ ońola beboledi bepe̱pe̱. O be beboledi, maya ma muboedi me ná ma sumwabe̱ mo̱ o ńolo ońola pambo a ponda po̱.​—O mapula te̱ kusa beteledi bepe̱pe̱, ombwa La Tour de Garde ńa 15 má Maye̱se̱ 2000, mapapa 30-31.

K’eyembilan eboledi ewo̱ ye nde pulisane̱ la maya na madibadiba mō̱. Son a ponda obiana ba madoma moto, ba maloma dongo diwo̱ la maya mao o wuma iwo̱ nde ba we̱le̱ madibadiba mō̱ o epol’ao. Nde o pond’a doma to̱ son a ponda ombusa doma, ma maya ma mayo̱mbo̱ timba nu moto o ńolo.

Eboledi epe̱pe̱ ye nde le̱nge̱ la maya. Oten, maya ma muboedi mena ma busi mo̱ o ńolo o pond’a doma, ma mano̱ngo̱be̱, ma  sangisabe̱, nde ba timbise̱le̱ mo̱ muboedi o ńolo o ni ponda me̱ne̱ to̱ son a ponda ombusa doma.

Son a diwengisan ye ná e be̱ o mbadi do̱kita te̱ di mabolano̱. Ońola nika so̱, obiana kriste̱n e memea eboledi ewo̱, to̱ bola maya mao ońola muwaso ma maboa to̱ ońola lambo dipe̱pe̱, ńangame̱n wasa bia bwambwam ne̱ni ba me̱nde̱no̱ bolane̱ maya mao.

O mapula te̱ no̱ngo̱ bedomsedi ońola beboledi ba do̱kita be mabolane̱ maya mo̱ngo̱, baise̱ na wame̱ne̱ min myuedi:

• Dongo diwo̱ la maya mam langame̱n te̱ yo̱mbo̱ wala o bepongolo, nde masin ma mayo̱mbise̱ mo̱ membe̱ ońola son a ponda, ma maya ma dia nde maya mam e, ńai ma s’angame̱nno̱ komabe̱ “o wase” e?​—Ndimbisedi 12:23, 24.

• Mo̱, doi lam la mulema di me̱nde̱ kaise̱ mba yete̱na eboled’a do̱kita ewo̱ e mabaise̱ ná dongo diwo̱ la maya mam di no̱ngo̱be̱, di sangisabe̱, nde ba timbise̱le̱ mba mo̱ o ńolo e?

• Mo̱, na so̱ṅtane̱ bwam ná banga to̱ njik’eboled’a do̱kita e mabolane̱ maya mam nika e mapula nde kwala banga bolane̱ maya mam o po̱ngo̱ muwaso, sangise̱ mo̱, to̱ bolane̱ masin ma matimbane̱ mulema na besaosao e?

Obiana di mano̱ngo̱ bedomsedi ońola mongo masadisadi ma maya na beboledi be mabolane̱ maya masu, jangame̱n kane̱  Yehova ná mo̱me̱ne̱ nde a die̱le̱ biso̱, di po̱ngo̱ pe̱ muwaso. (Yakobo 1:5, 6). Ombusa nika, jangame̱n bolane̱ doi lasu la mulema lokwabe̱le̱ na Bibe̱l o no̱ngo̱ bedomsedi. Di s’angame̱n baise̱ bane̱ nje ba wusano̱ bola o epol’asu, to̱ babo̱ pe̱ ba s’angame̱n wasa yue̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu.​—Roma 14:12; Galatia 6:5.

▸ Jokwa 7, dongo 11

Be̱ bosangi o bedangwedi nika e mapula nde kwala ná longe̱ lasu na beboledi basu be bosangi o miso̱ ma Loba. Bosangi o bedangwedi bo matapa mo̱nge̱le̱, byala na bebolo basu. Yehova a manea biso̱ ná di pande na ka ni titi ko̱nji to̱ musonje o mbadi ye̱se̱. (Minia 1:10; 3:1) Jangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi o bupe̱ bete̱sedi ba Yehova ba bosangi obiana di mabe̱ o bete̱medi be ná be tute̱le̱ biso̱ o bola lambo la bobe. Jangame̱n baise̱ Loba jongwane̱ lao o muka ponda ye̱se̱ ná mo̱nge̱le̱ masu ma be̱ bosangi, di no̱ngo̱ pe̱ bedomsedi o ńa musonje mīla.​—1 Korinto 6:9, 10, 18; Efeso 5:5.

▸ Jokwa 8, dongo 11

Bedangwedi ba mbamba be mombwea nde byala to̱ bebolo bena be malee̱ pamo ninde̱ne̱ te̱nge̱ne̱ bete̱sedi ba Loba, na si be̱ne̱ la iso̱n. Moto nu madangwe̱ nika a malee̱ nde ná a si mabola mambenda ma Loba edube. Yete̱na ye̱ne̱ne̱ ná moto a be̱n ni ńai a bedangwedi, dibe̱le̱ la batudu di mapo̱so̱ bō̱ babu o wanea mo̱ jongwane̱ langame̱n. Mbindo e mombwea pat’a beboledi ba bobe jita. Bupisane̱ bodilo ba mambo, bekwali bō̱ be mombweye̱ mbindo bangame̱n nde kaisabe̱ na batudu.​—Galatia 5:19-21; Efeso 4:19; o mapula te̱ kusa beteledi bepe̱pe̱, ombwa “Questions des lecteurs” o La Tour de Garde ńa 15 má Madibe̱dibe̱ 2006.

▸ Jokwa 9, dongo 7; Jokwa 12, dongo 10

Yehova a weki nde belongi ba yadi ná mome na muto ba bane̱ ba late o leane̱le̱ ndolo. Nde moto a mańo̱ṅńe̱ te̱ elong’ao ya yadi, ke̱ e nde bolane̱ mo̱ o mbad’a mbindo. Yen ede̱mo ye ná e ńamse̱ mulatako mao na Yehova. Ye ná e wana bepuledi ba iso̱n, e tute̱le̱ pe̱ mo̱ o je̱ne̱ elong’a yadi o mbadi ńe mpenga. (Kolose 3:5) Moto a be̱n te̱ yen ede̱mo a mbindo, nde e be̱ pe̱ mo̱ ndutu o jese̱le̱, a s’angame̱n bo̱bo̱. (Myenge 86:5; 1 Yohane 3:20) We te̱ o be bete̱medi, kane̱ Yehova na iwiye̱, baise̱ mo̱ ná ongwane̱ wa. Samba bedinge̱dinge̱ ba mbamba bena be me̱nde̱ waneye̱ wa mo̱nge̱le̱ ma bobe. Kwala na mō̱ ńa bayedi bo̱ngo̱ ńe kriste̱n, to̱ na diko̱m di koki o mbad’a mudī, di mabole̱ pe̱ mambenda ma Yehova edube. (Minia 1:8, 9; 1 Tesalonika 5:14; Tito 2:3-5) We ná o be̱ mbaki ná Yehova a me̱ne̱, a mano̱ngo̱ pe̱ mweńa miwe̱n mo̱ngo̱ o benga be̱ne̱ bedangwedi be bosangi.​—Myenge 51:19; Yesaya 1:18.

▸ Jokwa 9, dongo 9

Diba la mbań le nde ke̱ mome a bai buka muto mō̱. Yehova a te̱se̱ ná diba di be̱ nde oteten a mome mō̱ na muto mō̱. O Israel ńa kwaṅ, Yehova ese̱le̱ ná mome a be̱ne̱ buka muto mō̱, nde seto̱ nika nde mwano mao mu tano̱ o bebotedi. We̱nge̱, Yehova a si makasa diba la mbań oteten a baboledi bao. Mome angame̱n nde ba muto mō̱ buka te̱, muto pe̱ angame̱n nde babe̱ na mome mō̱ buka te̱.​—Mateo 19:9; 1 Timoteo 3:2.

▸ Jokwa 10, dongo 12

Mwano ma Yehova mu ta nde ná mome na munj’ao ba je mwemba longe̱ labu le̱se̱. (Bebotedi 2:24; Maleaki 2:15, 16; Mateo 19:3-6; 1 Korinto 7:39) A boli wonja o bwa diba buka te̱ ke̱ mō̱ ńabu a wite̱ musonje. Nika e bolane̱ te̱, Yehova a mabola nu ba wusane̱no̱ wonja o bwa diba yete̱na a mapula.​—Mateo 19:9.

 O bete̱medi bō̱, kriste̱n iwo̱ i no̱ngi bedomsedi o jabane̱ na bito babu to̱ bome babu esibe̱ njo̱m a musonje. (1 Korinto 7:11) O ben bete̱medi be mabupe̱, kriste̱n ńe ná e no̱ngo̱ bedomsedi o jabane̱ na munj’ao to̱ mom’ao.

• Banga sombwea ndabo a mbia: Mome a mabanga sombwea ndabo ao, o dikala lena mbia mao mu si be̱nno̱ pe̱ mo̱ni to̱ da.​—1 Timoteo 5:8.

• Njo ninde̱ne̱: Moto a mabe̱ njo ńai eno̱ ná a sengise̱ munj’ao to̱ mom’ao sese to̱ bwa mo̱.​—Galatia 5:19-21.

• Wasa bo̱le̱ mulatako ma moto na Yehova: Moto a mabola me̱se̱ na me̱se̱ ná munj’ao to̱ mom’ao a si we̱le̱ pe̱ bolea Yehova.​—Bebolo 5:29.

▸ Jokwa 11, dongo 19

Biso̱ be̱se̱ di be̱n ńo̱ng’a musesako na byala be membe̱. (Minia 12:25; 16:24) Je ná di suane̱le̱ na lo̱ko̱ne̱ mō̱ na nune̱ na byala ba ndolo na ba muyao. I ńai a byala ye ná yongwane̱ kriste̱n o we̱lisane̱ na benga bolea Yehova to̱ na mitakisan minde̱ne̱. (Minia 12:18; Filipi 2:1-4) Moto a be̱n te̱ mulema mu ńo̱sedi, di no̱nge ponda o sengane̱ mo̱ na wasa so̱ṅtane̱ besengedi bao ba teten. Nika ńe ná ńongwane̱ biso̱ o bia nje kwala to̱ bola o bwam ba sue̱le̱ mo̱. (Yakobo 1:19) Wasa bia bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱ bwam, ńai o mabiano̱ nje ye ńo̱ng’abu. Na nika nde ba me̱nde̱no̱ pite̱ na Yehova ńe Tongo a lo̱ko̱mea le̱se̱ na ńa byala be membe̱, o kusa lo̱ko̱mea la mbale̱.​—2 Korinto 1:3, 4; 1 Tesalonika 5:11.

▸ Jokwa 12, dongo 16

Bibe̱l e si mabola bediedi ba tobotobo ońola bolise̱ la ngand’a diba. Bede̱mo b’ekombo na mambenda ba titi ńai po̱ o bepolo be̱se̱. (Bebotedi 24:67; Mateo 1:24; 25:10; Lukas 14:8) Nje ye  mweńa buka me̱se̱ o buńa ba diba ye nde kakane̱ mome na muto ba mabolane̱no̱ oboso ba Yehova. Bato jita ba to̱ndi ná o buńa ba diba labu, mbia na mako̱m bukeye o ponda ba mabolano̱ kakane̱ labu; ba mapo̱so̱ pe̱ ná mutudu mō̱ a bole ekwali e se̱medi o Bibe̱l. Mubaedi na ewand’ao nde bangame̱n po̱se̱ nga ba mabe̱ne̱ ndema la diba, na ne̱ni di ndema di matombano̱. (Lukas 14:28; Yohane 2:1-11) To̱ ba no̱ngo̱ nde njika bedomsedi ońola diba labu, bangame̱n bola ná mambo ma tombe o ńai ni masese̱ Yehova. (Bebotedi 2:18-24; Mateo 19:5, 6) Bete̱sedi ba Bibe̱l be ná bongwane̱ babo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. (1 Yohane 2:16, 17) Ba po̱si te̱ o sebea bato belam, bangame̱n bola me̱se̱ ná ndema labu di tombe bwam. (Minia 20:1; Efeso 5:18) Ba mapula te̱ ná musiki to̱ lambo dipe̱pe̱ di longe̱le̱ bato, bangame̱n be̱ mbaki ná ma mambo ma me̱nde̱ sesa Yehova. Seto̱ buka te̱ buńa babu ba diba nde kriste̱n yangame̱nno̱ jombwea, nde mulatako mabu na Loba na mulatako ma babo̱ babane̱.​—Minia 18:22; ońola malea mape̱pe̱, ombwa La Tour de Garde ńa 15 má Maye̱se̱ 2006, Des mariages honorables aux yeux de Dieu et des hommes, Que votre vie soit le reflet de votre foi, Faites de vos noces un événement joyeux et digne, mapapa 18-31.

▸ Jokwa 13, dongo 18

Di mapula no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam bena be se̱medi o bete̱sedi ba Eyal’a Loba. K’eyembilan, kriste̱n ńe ná e belabe̱ na munj’ao to̱ mom’ao nu titi Mboṅ a Yehova o da mwemba na mbia na mako̱m buńa bonde̱ne̱ bō̱. Nika e po̱yedi te̱ wa, o mabolea nde ne̱ni e? Doi lo̱ngo̱ la mulema di die̱le̱ te̱ wa ná wale, we ná o langwea munj’ango̱ to̱ mom’ango̱ ná beboledi ba basibi be me̱nde̱ te̱ be̱, o si me̱nde̱ no̱ngo̱ dongo. Wangame̱n pe̱ jombwea nga walo te̱ oten o me̱nde̱ so̱njise̱ bato bape̱pe̱.​—1 Korinto 8:9; 10:23, 24.

O mudi mupe̱pe̱ so̱ngo̱ ń’ebolo e ná a bola wa musawedi ma mbata o pond’a ngand’a mbu. Mo̱ wangame̱n banga mu musawedi e? O titi eto̱m. Bedomsedi bo̱ngo̱ ba no̱ngo̱ to̱ banga mo̱ be mabe̱ nde bupisane̱ mbadi so̱ngo̱ ń’ebolo a me̱ne̱no̱ mu musawedi. Mo̱ mwe nde dongo diwo̱ la mambo ma ngand’a mbu e? Nga e nde buka te̱ o lee̱ ná a mabwane̱ ebol’ango̱ muńe̱nge̱ e? Ombusa wa  jombwea min myuedi na mambo mape̱pe̱, we ná o no̱ngo̱ bedomsedi ba kasa mo̱ to̱ ke̱m.

O bete̱medi bepe̱pe̱, moto e ná a bola wa jabea o pond’a ngand’a mbu nde a kwalane̱ wa ná: “Na bi ná o si mabolise̱ ngand’a mbu, nde na mapula bola wa din jabea.” Yen ebe nu moto a mapula nde be̱ muyao buka te̱. O mune̱ mudi, mo̱ nu moto e nde o pula keka dube̱ lo̱ngo̱ to̱ pula ná o no̱nge dongo o bolise̱ la ni ngando e? O bo̱le̱ te̱ jombwea man me̱se̱, wa nde wangame̱n no̱nge̱ bedomsedi ba kasa di jabea to̱ ke̱m. Di mapula be̱ne̱ doi la mulema di sangi na be̱ Yehova jemea o bedomsedi basu be̱se̱ di mano̱ngo̱no̱.​—Bebolo 23:1.

▸ Jokwa 13, dongo 22

O jita la ngedi, bato ba pomane̱ te̱ o sangilane̱ myambo o mbadi ńe musango, mi si mamba. (Mateo 5:23-26) Ońola kriste̱n ye̱se̱, lambo le mweńa buka me̱se̱ le nde sesa Yehova na bola pe̱ ná mwemba mu tike be̱ mulatako.​—Yohane 13:34, 35; 1 Korinto 13:4, 5.

Kriste̱n i be̱n te̱ bwambo ońola ekwal’a mo̱ni, yangame̱n wasa domse̱ mo̱ esibe̱ so̱mo̱ne̱ mō̱ na nune̱ o bekaisedi. Paulo a boli malea o 1 Korinto 6:1-8 ońola so̱mo̱ne̱ la munasango o bekaisedi. Walane̱ la munasango asu o bekaisedi di makwese̱ dina la Yehova na mwemba mbindo. Mateo 18:15-17 e be̱n matanga malalo mena kriste̱n yangame̱nno̱ bupe̱ o sangilane̱ bekwali bende̱ne̱ ka minda to̱ milemsan. (1) Yangame̱n se̱le̱ wasa domse̱ ekwali na mo̱me̱ne̱. (2) Nika e si dongame̱n te̱, ye ná i baise̱ jongwane̱ la elong’a mwemba ewo̱ to̱ beba bou. (3) Yete̱na to̱ nika pe̱ e si dongame̱n, ye ná yalane̱ ekwali omboa dibe̱le̱ la batudu o mwemba. Mambo ma po̱i te̱ nate̱na o di dikala, batudu ba mabolane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o wasa jongwane̱ bato be̱se̱ ba be̱n y’ekwali ná ba domse̱ mo̱ na musango. Nde yete̱na bō̱ ba si mapula bupe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l, e me̱nde̱ pula pondapo̱ ná dibe̱le̱ la batudu di po̱se bō̱ babu o kaise̱ y’ekwali.

 O bete̱medi bō̱ moto angame̱n wala o bekaisedi. Ye ná e be̱ ońola mambo ma mombweye̱ kwed’a diba, wonja o jane̱ bana, mususedi ma mo̱ni ma da, kusane̱ diyo l’ekoted’a mbeu a ńolo mo̱ni, kwese̱ diyo l’ebolo di si madangwe̱ pe̱, to̱ tila la testament. Kriste̱n e bupe̱ te̱ bete̱sedi ba go̱bina ka ben o domse̱ myambo na musango, e si kwe̱m malea ma Paulo.

Bobe bonde̱ne̱ bo bolane̱ te̱ kana nangane̱ moto na mińakisan, bolane̱ muna lambo di titi ko̱nji, njo ninde̱ne̱, jiba dinde̱ne̱ to̱ ebwan, nde kriste̱n ńalane̱ nink’ekwali o go̱bina, e si kwe̱m malea ma Paulo.

▸ Jokwa 14, dongo 14

Botea o mōnda ma Ede̱n, Satan a mawasa wo̱ndo̱ bato. (Bebotedi 3:1-6; Bebīsedi 12:9) A bi ná a we̱li te̱ yue̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu, e ná a tute̱le̱ biso̱ o bola nje ye bobe. (2 Korinto 4:4; Yakobo 1:14, 15) A mabolane̱ politik, ebasi, ńunga, longe̱le̱ la ńolo, esukulu, na mambo mape̱pe̱ jita o sue̱le̱ mo̱nge̱le̱ mao na bola ná bato ba kase mo̱.​—Yohane 14:30; 1 Yohane 5:19.

Satan a bi ná a si diane̱ pe̱ ponda ndongo o wo̱ndo̱ bato. A mabola so̱ me̱se̱ o wo̱ndo̱ muso̱ngi munde̱ne̱ ma bato etum te̱ a be̱nno̱ ngudi. A malamba baboledi ba Yehova tobotobo. (Bebīsedi 12:12) Di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, Diabolo e ná a yue̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu son na son. (1 Korinto 10:12) K’eyembilan, Yehova a mapula ná diba di je o bwindea. (Mateo 19:5, 6, 9) Nde we̱nge̱, bato jita ba me̱ne̱ nde diba ka kakane̱ lena beno̱ ná ba banga londise̱ ke̱ ba to̱ndi. Jita la sinima na bekwali o television pe̱ di masue̱le̱ di jo̱nge̱le̱. Di s’angame̱n jese̱le̱ ná ninka jo̱nge̱le̱ e so̱le biso̱ oteten.

Mbadi nipe̱pe̱ Satan a mawasano̱ wo̱ndo̱ biso̱ ńe nde sesa la edī a banga byanedi. (2 Timoteo 3:4) Di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, je ná di si bole pe̱ bato bena Yehova a te̱se̱no̱ edube. K’eyembilan, munasango e ná a botea te̱nge̱ne̱ bediedi ba batudu o mwemba.  (Bonahebe̱r 12:5) Munańango pe̱ e ńa a botea te̱nge̱ne̱ bete̱sedi ba Yehova jombwea bediedi ba ndabo a mbia.​—1 Korinto 11:3.

Jangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi ná di s’ese̱le̱ ná Diabolo a yue̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu. O diwengisan, di mapula jembilane̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova na te̱se̱ pe̱ ‘mo̱nge̱le̱ masu o mambo me o mo̱ń.’​—Kolose 3:2; 2 Korinto 2:11.

▸ Jokwa 16, dongo 9

Biso̱ be̱se̱ di mapula be̱ne̱ ja la bwam na no̱ngo̱ myanga ma bwam ke̱ di maboa. (Yesaya 38:21; Marko 5:25, 26; Lukas 10:34) We̱nge̱, di be̱n mbad’a bo̱lise̱ jita i mawe̱ na mado̱kita name̱ne̱ pe̱ na bato bape̱pe̱. Di mapula te̱ po̱so̱ bwanga di mano̱ngo̱no̱, ye mweńa ná di bupe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. Di si madimbea ná Janea la Loba buka te̱ nde di me̱nde̱ waneye̱ biso̱ ja la bwam di si be̱n su. Di s’angame̱n so̱ we̱le̱ mulema masu mwe̱se̱ o wasa ja la bwam o dikala lena di mabe̱no̱ soaluke ońola jowe̱ lasu la Yehova.​—Yesaya 33:24; 1 Timoteo 4:16.

Di s’angame̱n no̱ngo̱ bwanga to̱ bō̱ bwena di mo̱nge̱le̱no̱ ná bo mabolane̱ ngiń’a midī ma bobe. (Ndimbisedi 18:10-12; Levitiko 19:31) Obiana di memea so̱ to̱ njik’eboledi to̱ bwanga, jangame̱n bola me̱se̱ o wasa bia nje e wutam ombus’ao na njika jo̱nge̱le̱ nika e masue̱le̱no̱. (Minia 14:15) Di si dimbea ná Satan a mapula wo̱ndo̱ biso̱ ná di be̱ne̱ mulatako na midī ma bobe. Di mo̱nge̱le̱ te̱ ná bwanga bō̱ bwe mulatako na midī ma bobe, ye bwam di banga mo̱.​—1 Petro 5:8.

▸ Jokwa 16, dongo 18