1, 2. Ne̱ni Bileam a pulino̱ bolane̱ baboledi ba Yehova bobe e?

MOT’A musombo a te̱m o epolo eno̱ ná a so̱ pat’a sue a mapulano̱ damea. A no̱ngi eko̱ṅko̱ṅ a we̱le̱ mo̱ o jo̱bi, na mo̱ a pimba mo̱ o madiba. Sue e kwedino̱ o jo̱bi, na mo̱ a damea mo̱.

² Mulemlem pe̱ nde bato beno̱ ná ba damabe̱le̱. K’eyembilan, Bonaisrael ba ta be̱be̱ na Mundi ma dikaki ponda ba bokino̱ o sanj’a Moab. Kiṅ’a Moab e kakane̱ moto mō̱ nu belabe̱ ná Bileam mo̱ni jita yete̱na a we̱li loa Israel. Bileam a so̱i so̱ mwano ná Bonaisrael mo̱me̱ne̱ ba wane lou omo̱ń abu. A po̱si lambi lao bwam. A lom bana ba bito ba Moab o m’boko ma Bonaisrael ná ba lo̱nde bome.​—Miso̱ngi 22:1-7; 31:15, 16; Bebīsedi 2:14.

3. Ne̱ni Bonaisrael ba kwedino̱ o lambi la Bileam e?

³ Mo̱ lambi la Bileam di dango e? E. Lokoli la Bonaisrael lo “wite̱ bana ba bito ba Moab musonje.” Ba botedi pe̱ jowe̱ maloba ma lobango, name̱ne̱ pe̱  na loba la ńakaka la elong’a yadi, Baal-Peor. Ońola nika, 24 000 la Bonaisrael lo wedi o jingea la Mundi ma Dikaki.​—Miso̱ngi 25:1-9.

4. Ońola nje lokoli la Bonaisrael lo wite̱no̱ musonje e?

⁴ Ońola nje ninka jita la Bonaisrael di kwedino̱ o lambi la Bileam e? Ba ta nde bo̱nge̱le̱ bepuledi babu buka te̱, nde ba dimbea nje ye̱se̱ Yehova a boledino̱ babo̱. Bonaisrael ba ta ba be̱ne̱ njo̱m jita o tingame̱ na Loba. A te̱se̱ babo̱ wonja na mukoma o Egipto, a dese̱ babo̱ o eyaṅ, a wana pe̱ babo̱ esibe̱ sese to̱ po̱ o jingea la Mundi ma Dikaki. (Bonahebe̱r 3:12) To̱ na nika, ba kwedi te̱ nde o lambi la musonje. Ńamuloloma Paulo a tili ná: “Lo si wite̱ musonje, kana dongo labu ba bolino̱, na babo̱ ba ko̱ mbimba.”​—1 Korinto 10:8.

5, 6. Myango mi tombi o sanj’a Moab mi mokwe̱le̱ nde biso̱ nje e?

⁵ Was’a peńa ńe be̱be̱ be̱be̱. Je so̱ nde ka Bonaisrael o jingea la Mundi ma Dikaki. (1 Korinto 10:11) We̱nge̱, wase e to̱ndi musonje buka pond’a Bonamoab. Yen ebe̱yedi ye ná e be̱ne̱ ngińa omo̱ń a baboledi ba Loba ka loko. Na mbale̱, lambi lena Satan a mabolane̱no̱ bwam buka me̱se̱ le nde musonje.​—Miso̱ngi 25:6, 14; 2 Korinto 2:11; Yuda 4.

⁶ Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na to̱ndi nde mambo ma mawaneye̱ mba muńe̱nge̱ ma son a ponda, nga na mapula nde be̱ne̱ longe̱ la bonam o bwindea o was’a peńa e?’ Mo̱ e titi so̱ muse̱ṅ o we̱ o bupe̱ nin mbend’a Yehova ná: “Ńa musonje mīla” e?​—1 Korinto 6:18.

7, 8. Musonje mwe nde nje e? Ońola nje pe̱ mweno̱ bobe e?

⁷ Bato jita we̱nge̱ ba be̱n bedangwedi ba mbamba, ba si malee̱le̱ pe̱ to̱ edube to̱ ewo̱ ońola mambenda ma Loba jombwea bolane̱ la belongi ba yadi. O Bibe̱l, musonje mwe nde ke̱ mome na muto ba lati esibe̱ ná ba bane̱ kaponda bete̱sedi ba Bibe̱l. Nika e mombwea pe̱ mome nu malate̱ na mome to̱ muto na muto, name̱ne̱ pe̱ na moto nu malate̱ na ńama. Musonje mwe ná mu be̱ nangane̱ la moto, lata na moto o mudumbu to̱ o nge’a lobi, to̱ mo̱me̱ne̱ tapa belongi ba yadi ba moto nupe̱pe̱ na mo̱nge̱le̱ ma bobe.​—Ombwa Maki ma su la kalati 23.

⁸ Bibe̱l e malee̱ ná bwē ná yete̱na moto a bengi wite̱ musonje, a titi pe̱ ná a be̱ o mwemba. (1 Korinto 6:9; Bebīsedi 22:15) Omo̱ń a nika, a si mabe̱ne̱ye̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ edube, to̱ bane̱ ba si malakisane̱ pe̱ mo̱. Musonje mu mawana ndutu ponda ye̱se̱. Mu yo̱ki takise̱ doi la mulema la moto, na wana pe̱ ponda iwo̱ deme̱ moto a si tano̱ a pula, bekwali o diba, maboa, to̱ mo̱me̱ne̱ kwedi. (Langa Galatia 6:7, 8.) Moto a no̱ngi te̱ ponda o dutea nje musonje mu mawanano̱, a si me̱nde̱ pula kwese̱ mo̱me̱ne̱ mbindo. O jita la ngedi, moto a mo̱nge̱le̱ nde buka te̱ bwese̱ mo̱me̱ne̱ muńe̱nge̱ ponda a mapo̱ngo̱no̱ tanga laboso di madie̱le̱ o musonje. Di tanga laboso le nde bedinge̱dinge̱ ba mbamba.

9. Ońola nje bedinge̱dinge̱ ba mbamba beno̱ bobe e?

⁹ Bedinge̱dinge̱ ba mbamba be lulabe̱ nde o bola  bato ńo̱ng’a lata. We̱nge̱ bedinge̱dinge̱ ba mbamba be o bepolo be̱se̱​—o kalati isadi na inde̱ne̱, o musiki, o television, name̱ne̱ pe̱ na o internet. Bato jita ba mo̱nge̱le̱ ná bedinge̱dinge̱ ba mbamba be titi bobe, nde o kwala mbale̱ be bobe jita. Bedinge̱dinge̱ ba mbamba be ná be bola ná moto a timbe mukom a mulatako, a be̱ne̱ pe̱ bepuledi ba ńakaka. Moto a ko̱lo̱ngo̱n te̱ be bedinge̱dinge̱ ba mbamba, nika ńe ná e bola mo̱ a kumwa ńo̱ṅńe̱ elong’ao ya yadi, a kusa bekwali o diba lao to̱ mo̱me̱ne̱ bo̱lo̱ne̱ mo̱.​—Roma 1:24-27; Efeso 4:19; ombwa Maki ma su la kalati 24.

10. Ne̱ni bete̱sedi be maso̱be̱ o Yakobo 1:14, 15 beno̱ ná bongwane̱ biso̱ o banga musonje e?

¹⁰ Ye mweńa ná di so̱ṅtane̱ ne̱ni musonje mweno̱ ná mu lo̱ndo̱ biso̱. Maka din jome̱le̱ di maso̱be̱ o Yakobo 1:14, 15 ná: “Moto na moto a makekisabe̱ nde, ke̱ a dutabe̱ na lo̱ndo̱be̱ na bepuledi bao mo̱me̱ne̱. Nde bepuledi be no̱ngi te̱ deme̱, na mo̱ be ya bobe; nde bobe bungi te̱, na mo̱ bo ya kwedi.” Mo̱nge̱le̱ ma bobe ma po̱yedi so̱ te̱ wa, pale̱ mo̱ dibokime̱ne̱. We̱n te̱ bedinge̱dinge̱ ba mbamba esibe̱ m’boṅsan, wamse̱ sumwa miso̱ oten! Dimse̱ ordinate̱r, to̱ tukwa bedinge̱dinge̱. O s’ese̱le̱ ná bepuledi ba bobe be be̱ne̱ epolo o longe̱ lo̱ngo̱. E titi te̱ nika, bepuledi ba bobe be ná be be̱ ngińa kańena e me̱nde̱no̱ be̱ wa ndutu o jalea ńolo.​—Langa Mateo 5:29, 30.

11. Ne̱ni Yehova eno̱ ná ongwane̱ biso̱ ke̱ di be̱n mo̱nge̱le̱ ma bobe e?

¹¹ Yehova a bi biso̱ bwam buka ne̱ni di bino̱  biso̱me̱ne̱. A bi ná di titi ke̱nge̱nge̱. Nde a bi pe̱ ná je ná di buka bepuledi ba bobe. Yehova a malangwea biso̱ ná: “Bińo̱ bwa so̱ belongi bańu bena be o wase: ka ni titi ko̱nji, mbindo, mulema ma wadiwadi, bepuledi ba bobe na mukubo mwena mwe nde bolea la losango.” (Kolose 3:5) To̱ná nika e titino̱ biso̱ bu, Yehova a mawe̱lisane̱ biso̱, a mongwane̱ pe̱. (Myenge 68:20) Eso̱mb’a munasango ewo̱ e kwedi o lambi la ko̱lo̱ngo̱ne̱ jombwa bedinge̱dinge̱ ba mbamba na ńo̱ṅńe̱ elong’ao ya yadi. Mako̱m mao m’esukulu ma ta nde me̱ne̱ be beboledi ka lambo di te̱nge̱n o mimbu mabu, nde mo̱me̱ne̱ a kwali ná: “Nika ńeńse̱ doi lam la mulema, e nime̱le̱ pe̱ mba o longe̱ la musonje.” A so̱ṅtane̱ ná angame̱n buka bepuledi bao; na jongwane̱ la Yehova, a we̱li jese̱le̱ y’ede̱mo. O be̱n te̱ mo̱nge̱le̱ ma titi ko̱nji, baise̱  Yehova “ngińa ni pakapakan” o kombe̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ bosangi.​—2 Korinto 4:7; 1 Korinto 9:27.

12. Ońola nje jangame̱nno̱ ‘tata mulema masu’ e?

¹² Salomo a tili ná: “Tata mulema mo̱ngo̱ buka mambo me̱se̱, ebanja oten nde longe̱ di mabusano̱.” (Minia 4:23) “Mulema” masu mwe nde mot’asu ńa teten, nu ńena Yehova a me̱ne̱no̱. Nje di mombwano̱ ye ná e be̱ne̱ ngińa ninde̱ne̱ omo̱ń asu. Ńajemea Hiob a kwali ná: “Na ńo̱di male na miso̱ mam: Na si mawe̱le̱ diso̱ o ńol’a mun’a muto.” (Hiob 31:1) Kana Hiob, jangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje di mombwano̱ di mo̱nge̱le̱no̱ pe̱. Kana mulo̱ngedi, di makane̱ ná: “Sumwa miso̱ mam o mambo m’ewolo.”​—Myenge 119:37.

13. Njika pat’a mako̱m Dina a po̱sino̱ e?

¹³ Mako̱m masu me ná ma be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu o mbad’a bwam to̱ o mbad’a bobe. O po̱si te̱ mako̱m mena ma mabupe̱ bete̱sedi ba Loba, me ná mongwane̱ wa o bola mulemlem. (Minia 13:20; langa 1 Korinto 15:33.) Nje e po̱yedi Dina ye ná yongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ mweńa ma po̱so̱ mako̱m masu bwam. A ta nde mun’a Yakob mō̱ ńa muto, a kokedi so̱ nde o mbia mu mowe̱ Yehova. Dina a ta ko̱nji nde a botedi lata diko̱m na ngo̱n a Kanaan yena i si ta yowe̱ Yehova. Bonakanaan ba si ta ba be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ na tumba la Loba ońola musonje, ba ta pe̱ ba biane̱ ka bato ba titi ko̱nji. (Levitiko 18:6-25) Ke̱ Dina e na mako̱m mao, a dongame̱ne̱  eso̱mb’a mot’a Kanaan e belabe̱ ná Sikem, yena a bwese̱no̱ muńe̱nge̱. Sikem a ta nde eso̱mb’a moto e “dubabe̱ buka be̱se̱” o mbia mao. Nde a si ta a to̱ndo̱ Yehova.​—Bebotedi 34:18, 19.

14. Nje e po̱yedi Dina e?

¹⁴ Sikem a boli so̱ nde nje e ta ye̱ne̱ne̱ bwam o miso̱ mao. Kana Dina a tano̱ a do̱lo̱ mo̱ o miso̱, a ‘no̱ngi mo̱,’ a “ńamse̱ mo̱.” (Langa Bebotedi 34:1-4.) Nika e wan mambo na mambo mena ma sukan nde na mbeu a ńolo ońola Dina na mbia mao mwe̱se̱.​—Bebotedi 34:7, 25-31; Galatia 6:7, 8.

15, 16. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ dibie̱ e?

¹⁵ Di si be̱n ńo̱ng’a se̱le̱ po̱ngo̱ milemlem ma mawuse̱ kana Dina o jokwa ná bete̱sedi ba Yehova be nde ońola bwam basu. “Mudangwane̱ ba dibie̱ a matimba dibie̱, nde nu nu malate̱ na belemā a mańama.” (Minia 13:20) Mpuli mo̱ngo̱ mwe̱se̱ mu be̱ nde o so̱ṅtane̱ “nje e te̱nge̱n na nge’a bwam te̱,” ná o we̱le̱ samba sese na ndutu ya tete.​—Minia 2:6-9; Myenge 1:1-3.

¹⁶ Je ná di be̱ dibie̱ tongwea na jokwa Eyal’a Loba, kane̱ oboso ná di mano̱ngo̱ bedomsedi na bupe̱ pe̱ malea ma bwam ma mawe̱ na mūt’a jemea na jangwa. (Mateo 24:45; Yakobo 1:5) Di bi bwambwam ná biso̱ be̱se̱ di bo̱bi, di titi pe̱ to̱ ke̱nge̱nge̱. (Yeremia 17:9) Ne̱ni so̱ o me̱nde̱no̱ bola yete̱na moto ome̱le̱ wa ná we be̱be̱ o wite̱ musonje e? O me̱nde̱ nde linga nga o me̱nde̱ nde jemea di jongwane̱ na sibise̱ la ńolo e?​—2 Kiṅe̱ 22:18, 19.

17. Bola eyembilan e malee̱ ne̱ni malea ma kriste̱n nipe̱pe̱ meno̱ ná mongwane̱ biso̱.

 ¹⁷ K’eyembilan dutea te̱ ben bete̱medi. O wum’ebolo, sango mō̱ a malee̱le̱ munańango mō̱ muyao ma tobotobo, a pula pe̱ busane̱ mo̱. Nu sango a si mabolea Yehova, nde a sangi mome a be̱ pe̱ muyao. Munańango nupe̱pe̱ e̱n babo̱ mwemba, nde ombusa ponda ome̱le̱ mo̱ ońola mu mundenge. Ne̱ni nun a me̱nde̱no̱ no̱ngo̱ di jome̱le̱ e? A me̱nde̱ nde wasa sunga ńolo nga jemba ná di jome̱le̱ le dibie̱ e? Nu munańango e ná a to̱ndo̱ Yehova a pula pe̱ bola nje e te̱nge̱n. Nde a bengi te̱ be̱ mundenge na nu sango, e nde “ńa musonje mīla” nga e nde ‘lakisane̱ mulema mao mo̱me̱ne̱’ e?​—Minia 22:3; 28:26; Mateo 6:13; 26:41.

18, 19. Ne̱ni Yose̱f a ńino̱ musonje mīla, nje pe̱ yongwane̱ mo̱ o bola nika e?

¹⁸ Ke̱ e eso̱mbe̱, Yose̱f a ta mukom o Egipto. Munj’a sango ń’ebolo a ta a baise̱ mo̱ buńa na buńa ná a nangane̱ mo̱, nde Yose̱f a ta a bia ná nika ńe bobe. Yose̱f a ta a to̱ndo̱ Yehova, a pula pe̱ do̱lisane̱ mo̱. Ponda te̱ nu muto a tano̱ so̱ a pula lo̱ndo̱ mo̱, Yose̱f a ta a banga. Nde kana a tano̱ nde mukom, a si wusa jese̱le̱ ebol’ao. Buńa bō̱ munj’a sango ń’ebolo a pulino̱ ńakisane̱ mo̱ ná a nangane̱ mo̱, a ‘ńi mīla o eboko.’​—Langa Bebotedi 39:7-12.

¹⁹ Yose̱f a be̱ne̱ te̱ mo̱nge̱le̱ ma titi ko̱nji, to̱ a ta te̱ a nanga nu muto ndo̱ti, ke̱ be bete̱medi be wusa bo̱ mbadi nipe̱pe̱. Nde mulatako mao na Yehova mu ta mo̱ mweńa buka to̱ njika lambo dipe̱pe̱. A langwedi nu muto ná: “Sango am . . . a si te̱se̱ye̱ pe̱ to̱ mba moyo o to̱ lambo, ke̱ wame̱ne̱, kana weno̱ munj’ao. Ne̱ni neno̱ ná na bola ninka bobe bonde̱ne̱ o wusane̱ Loba e?”​—Bebotedi 39:8, 9.

20. Ne̱ni di bino̱ ná Yehova a ta a bwane̱ Yose̱f muńe̱nge̱ e?

²⁰ To̱ná Yose̱f a tano̱ etum na mboa na mbia mao, a ta te̱ nde Loba jemea ponda ye̱se̱, Yehova pe̱ a namse̱ mo̱. (Bebotedi 41:39-49) Yehova a ta a bwane̱ jemea la Yose̱f muńe̱nge̱. (Minia 27:11) Ye ná e be̱ ndutu o janane̱ musonje. Nde o̱nge̱le̱ ben byala ná: “Bińo̱ bato̱nde̱ Yehova, singe̱ bobe! A matata midī [longe̱] ma basangedi bao, a masunga babo̱ o mā ma babobe.”​—Myenge 97:10.

21. Ne̱ni eso̱mb’a munasango ewo̱ yembilane̱no̱ Yose̱f e?

²¹ Buńa te̱, baboledi ba Yehova ba malee̱le̱ na  ngiń’a mulema ná ba ‘ben bobe’ na ná ba ‘to̱ndi bwam.’ (Amos 5:15) To̱ o be̱ne̱ nde mbu mininga, we ná o be̱ Yehova jemea. Dube̱ la eso̱mb’a munasango ewo̱ di ta di kekisabe̱ o esukulu. Mun’a muto mō̱ a langwedi mo̱ ná a me̱nde̱ nangane̱ mo̱ yete̱na ongwane̱ mo̱ o kekise̱ lao la miso̱ngi. Nje nu munasango a bolino̱ e? A boli nde kana Yose̱f. Mo̱ ná: “Na bangi o dibokime̱ne̱. Tingame̱ o jemea lam longwane̱ mba o kombe̱ edub’am o miso̱ ma bane̱ na ma mbame̱ne̱.” “Muńe̱nge̱ ma son a ponda” te̱ musonje mu mabolano̱ mu mawana nde sese na ndut’a mulema. (Bonahebe̱r 11:25) Sengane̱ la Yehova di mawana bonam ba bwindea.​—Minia 10:22.

22, 23. Ne̱ni Yehova eno̱ ná ongwane̱ biso̱ to̱ e be̱ nde ná di boli bobe bonde̱ne̱ e?

²² Satan a me̱nde̱ pula bolane̱ musonje o damea biso̱, nje ye ná e be̱ ewe̱nji ende̱ne̱. Mo̱nge̱le̱ ma bobe ma mapo̱ye̱ biso̱ be̱se̱ ponda na ponda. (Roma 7:21-25) Yehova a maso̱ṅtane̱ nika, a bi pe̱ ná “je nde dibudu.” (Myenge 103:14) E mabe̱ so̱ nde ne̱ni yete̱na kriste̱n e boli bobe bonde̱ne̱ ba musonje e? Dipita to̱ diwo̱ di titi pe̱ e? Ke̱m, dipita le. Moto ate̱le̱ te̱ na mbale̱, Yehova a mongwane̱ mo̱. Loba a “le̱le̱m o lakise̱.”​—Myenge 86:5; Yakobo 5:16; langa Minia 28:13.

²³ Yehova a boli pe̱ biso̱ “bato mabea”​—batudu ba ndolo bena ba mombweye̱ biso̱. (Efeso 4:8, 12; Yakobo 5:14, 15) A te̱se̱ batudu ná bongwane̱ biso̱ o po̱ngulane̱ mulatako masu na mo̱.​—Minia 15:32.

24, 25. Ne̱ni “so̱ṅtane̱” leno̱ ná longwane̱ biso̱ o banga musonje e?

²⁴ Ná di no̱nge bedomsedi ba bwam, jangame̱n so̱ṅtane̱ ne̱ni mambenda ma Yehova meno̱ biso̱ muse̱ṅ. Di si mapula be̱ ka eso̱mb’a moto yena Minia 7:6-23 e kwaledino̱. A ta “elemā,” na mo̱ a ko̱ o lambi la musonje. So̱ṅtane̱ di titi buka te̱ bia la mambo. Di be̱n te̱ so̱ṅtane̱, di mawasa bia jo̱nge̱le̱ la Loba na we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo o longe̱ lasu. O̱nge̱le̱ ben byala ba dibie̱ ná: “Musombwe̱ so̱ṅtane̱ a to̱ndi longe̱ lao, mukombe̱ dibie̱ pe̱ a mabe̱ musima.”​—Minia 19:8.

²⁵ Mo̱ o dube̱ bwambwam ná bete̱sedi ba Loba be te̱nge̱n e? Mo̱ o dube̱ na mbale̱ ná bupe̱ la mo̱ di me̱nde̱ bola ná o be̱ bonam e? (Myenge 19:8-11; Yesaya 48:17, 18) O si bedi te̱ be̱ mbaki, o̱nge̱le̱ mambo ma bwam me̱se̱ Yehova a boledino̱ wa. “Keka, nde le̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ bwam.” (Myenge 34:9) Ná o mabengano̱ dutea nje Yehova a boledino̱ wa, nika pe̱ nde o mabatano̱ to̱ndo̱ mo̱. To̱ndo̱ nje a to̱ndino̱ nde o singe̱ pe̱ nje a singe̱no̱. Londe̱ mulema na mo̱nge̱le̱ ma bwam​—mambo me mbale̱, ma te̱m ná sim, me ko̱nji, ma to̱ndo̱be̱, na me ede̱mo a bwam. (Filipi 4:8, 9) Je ná di be̱ kana Yose̱f ńena dibie̱ la Yehova di wanedino̱ bonam.​—Yesaya 64:8.

26. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o mokwa ma mabupe̱ e?

²⁶ E be̱ ná o bai, o babe̱, to̱ ná we mulamba, Yehova a mapula ná o bwane̱ longe̱ lo̱ngo̱ muńe̱nge̱, o be̱ pe̱ bonam. Mokwa mabane̱ ma mabupe̱ ma be̱n belēdi be ná bongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ diba le bonam.