1, 2. Ońola nje o to̱ndino̱ Yehova Loba e?

MO̱ O to̱ndi Loba e? E me̱ne̱ne̱ ná o to̱ndi mo̱ jita ońola nika nde o bake̱no̱ mo̱ wame̱ne̱. O me̱ne̱ nde mo̱ ka diko̱m lo̱ngo̱ la tiki. Obiana o mato̱ndo̱ Yehova, mo̱ nde a se̱le̱ to̱nde̱ wa. O Bibe̱l di malanga ná: “Biso̱ di mato̱ndo̱ mo̱; ebanja mo̱ nde a se̱le̱ to̱nde̱ biso̱.”​—1 Yohane 4:19.

² O̱nge̱le̱ mbadi ye̱se̱ Yehova a lee̱le̱no̱ biso̱ ndol’ao. A boli biso̱ wase, mudo̱led’a wum’a boja, a bola pe̱ biso̱ me̱se̱ di be̱nno̱ ńo̱ngi o bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱. (Mateo 5:43-48; Bebīsedi 4:11) A mapula ná di be̱ne̱ mulatako ma bwam na mo̱, a boli pe̱ biso̱ epolo o jokwa bia mo̱. Di malanga te̱ Bibe̱l, di masengane̱ nde Yehova. Di makane̱ te̱, a masengane̱ biso̱. (Myenge 65:3) A madie̱le̱ biso̱ na jembe̱ pe̱ biso̱ na mudī mao musangi. (Lukas 11:13) A lom pe̱ tik’ao ńa Muna o wase o te̱se̱ biso̱ wonja na bobe name̱ne̱ pe̱ na kwedi.​—Langa Yohane 3:16; Roma 5:8.

3. Ne̱ni jeno̱ ná di kombe̱ mulatako ma bwam na Yehova e?

 ³ Dutea te̱ son jombwea diko̱m lo̱ngo̱ la batabata diwo̱, lena le na wa o pond’a muńe̱nge̱ na ńa ndutu. E mabaise̱ miwe̱n o kombe̱ ninka diko̱m. Nika ńe pe̱ mbale̱ ońola mulatako masu na Yehova, diko̱m di buki me̱se̱ jeno̱ ná di we̱le̱ be̱ne̱. Diko̱m lasu na mo̱ le ná di ja o bwindea. Bibe̱l e malangwea biso̱ ná: “Bińo̱ ja o ndol’a Loba.” (Yuda 21) Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Bibe̱l e malabe̱ ná: “Ndol’asu na Loba ńe nde ná di ne̱nge̱ mbend’ao, nde mbend’ao i titi bwambi.”​—1 Yohane 5:3.

4, 5. (a) Nje ye “ndol’asu na Loba” e? (b) Ne̱ni ndol’ango̱ na Loba e botedino̱ ńaka e?

⁴ Byala ba Bibe̱l ná “ndol’asu na Loba” be mapula nde kwala ná nje e? Nika e titi ndolo Yehova a be̱nedino̱ biso̱ nde ndolo biso̱ di be̱nedino̱ mo̱. Mo̱ o dia o mo̱nge̱le̱ ponda o botedino̱ o to̱ndo̱ Yehova e?

⁵ O̱nge̱le̱ ne̱ni o sengino̱ ponda wokono̱ nged’a boso ná Yehova a mapula ná o be̱ longe̱ o bwindea o was’a peńa. Woko mambo me̱se̱ a bolino̱ ná nika e we̱le̱ be̱, o so̱ṅtane̱ pe̱ njika tik’a jabea Yehova a bolino̱ biso̱ ponda a lomno̱ Mun’ao o wase. (Mateo 20:28; Yohane 8:29; Roma 5:12, 18) Ponda o so̱ṅtane̱no̱ nate̱na o njika dikala Yehova a to̱ndino̱ wa, nika e tapi mulema mo̱ngo̱, na wa o botea to̱ndo̱ mo̱.​—Langa 1 Yohane 4:9, 10.

6. To̱ndo̱ moto, nje nika e mapulano̱ kwala e? Nje ndol’ango̱ na Loba e tute̱le̱no̱ wa o bola e?

 ⁶ Nde ni ndolo ońola Yehova e ta nde bebotedi. K’eyembilan, di to̱ndi te̱ moto, di si makwala buka te̱ ná “Na to̱ndi wa.” Ndolo e matute̱le̱ biso̱ o bola mambo ma mabwese̱ nu moto muńe̱nge̱. Nika pe̱ nde ndol’ango̱ na Yehova e matute̱le̱no̱ wa o die̱le̱ longe̱ lo̱ngo̱ o mbadi ni mado̱lisane̱ mo̱. Kana ni ndolo e ńakino̱, o bake̱ mo̱ wame̱ne̱, o dubisabe̱ pe̱. Nika ńe so̱ nde kakane̱ o bolino̱ o bolea Yehova o bwindea. (Langa Roma 14:7, 8.) Ne̱ni weno̱ ná o londise̱ di kakane̱ e?

7. Di to̱ndi te̱ Yehova, di mabola nde nje e? Mambenda mao mō̱ me nde nje e?

⁷ Kana di to̱ndino̱ Yehova, ‘di mane̱nge̱ mbend’ao.’ Ne̱ni e? Di masengane̱ mo̱. O Bibe̱l, joko ne̱ni Yehova a mapulano̱ ná di die̱le̱ longe̱ lasu. K’eyembilan, a malangwea biso̱ ná ye bobe o so̱ko̱, o jiba, o wo̱ndo̱, o nangane̱ moto nu titi mom’asu to̱ munj’asu, na o jowe̱ moto nupe̱pe̱ to̱ lambo dipe̱pe̱.​—1 Korinto 5:11; 6:18; 10:14; Efeso 4:28; Kolose 3:9.

8, 9. Ne̱ni jeno̱ ná di bia nje Yehova a mapulano̱ ná di bole ke̱ mbend’a Bibe̱l to̱ po̱ e si malangwa ná bwē nje bola e? Bola eyembilan.

⁸ Nde o do̱lisane̱ Yehova, di s’angame̱n sengane̱ mambenda mao buka te̱. A si boli biso̱ mambenda ońola bete̱medi te̱ ba longe̱. Ponda iwo̱, di si me̱nde̱ be̱ne̱ mbenda o Bibe̱l ni malangweye̱ biso̱ ná bwē nje bola. Ne̱ni so̱ jeno̱ ná di no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e? (Efeso 5:17) O Bibe̱l, di maso̱ bete̱sedi, bena be nde eyoto ya mbale̱ yena i malee̱  biso̱ ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mambo. Nika di malangano̱ Bibe̱l, nika pe̱ nde di mabiano̱ nja Yehova eno̱. Di mokwa bia mbad’ao ńa dutea, nika ná nje a to̱ndino̱ na nje a singe̱no̱.​—Langa Myenge 97:10; Minia 6:16-19; ombwa Maki ma su la kalati 1.

⁹ K’eyembilan, ne̱ni di mapo̱so̱no̱ nje di mombwano̱ o television to̱ o internet e? Yehova a si malangwea biso̱ nje jangame̱nno̱ bola ná te̱ite̱i. Nde bete̱sedi a bolino̱ biso̱ be mongwane̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Mbad’a longe̱le̱ ńolo jita we̱nge̱ i londi na njo na musonje. O Bibe̱l, Yehova a malangwea biso̱ ná a “singe̱ nu nu to̱ndi mańakisan” na ná a “me̱nde̱ kaise̱ bato ba titi ko̱nji na bamusonje.” (Myenge 11:5; Bonahebe̱r 13:4) Ne̱ni ben bete̱sedi beno̱ ná bongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e? O dibokime̱ne̱ di bino̱ nje Yehova a singe̱no̱ to̱ a malangano̱ ka ni titi ko̱nji, jangame̱n banga mo̱.

10, 11. Ońola nje di masengane̱no̱ Yehova e?

¹⁰ Ońola nje di masengane̱no̱ Yehova e? Seto̱ buka te̱ o samba beko̱kisedi to̱ betune̱ bena be mawe̱ na bedomsedi ba bobe. (Galatia 6:7) Ke̱m, di masengane̱ nde Yehova ońolana di to̱ndi mo̱. Ka bana ba mapule̱ bwese̱ sango abu muńe̱nge̱, di mapula bwese̱ Sango asu ńe o mo̱ń muńe̱nge̱. To̱ lambo di si buki bia ná Yehova a do̱lisane̱ biso̱!​—Myenge 5:13; Minia 12:2; ombwa Maki ma su la kalati  2.

¹¹ Di si masengane̱ Yehova buka te̱ ke̱ nika e wam to̱ ke̱ di tiki. Di si mapo̱so̱ pe̱ to̱ njika mambenda  mao to̱ bete̱sedi di mabupe̱no̱. (Ndimbisedi 12:32) O diwengisan, di masengane̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱ kapo̱ ka mulo̱ngedi nu kwali ná: “Na mabwane̱ belēdi bo̱ngo̱ muńe̱nge̱, na to̱ndi mo̱.” (Myenge 119:47; Roma 6:17) Di mapula be̱ kana Noa nu lee̱le̱ Yehova ndolo na bola nje ye̱se̱ anedino̱ mo̱. Bibe̱l e makwala ná “nika nde [Noa] a bolino̱.” (Bebotedi 6:22) Mo̱, o mapula ná Yehova a kwale pe̱ nika ońol’ango̱ e?

12. Ne̱ni jeno̱ ná di bwese̱ Yehova muńe̱nge̱ e?

¹² Ne̱ni Yehova a masengano̱ ke̱ di masengane̱ mo̱ e? Di ‘mabwese̱ mulema mao muńe̱nge̱.’ (Minia 11:20; 27:11) Dutea te̱ nje nika ńeno̱! Di mabwese̱ Muweked’a mo̱ń na wase muńe̱nge̱ ke̱ di masengane̱ mo̱. A si mańakisane̱ pe̱ to̱ biso̱ o bola nika. A boli biso̱ wonj’a bepo̱sedi. Nika e mapula nde kwala ná je wonja o bola nje ye bwam to̱ bobe. Yehova a mapula ná ndolo di be̱nedino̱ mo̱ nde e tute̱le̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam ná di we̱le̱ be̱ne̱ mbad’a longe̱ ńe bwam buka ye̱se̱.​—Ndimbisedi 30:15, 16, 19, 20; ombwa Maki ma su la kalati  3.

13, 14. Ne̱ni di bino̱ ná mambenda ma Loba ma titi ndutu jita o bupe̱ e? Bola eyembilan.

¹³ Di mo̱nge̱le̱ te̱ ná mambenda ma Yehova me ndutu jita o bupe̱, to̱ ná ma me̱nde̱ sumwane̱ biso̱ wonj’asu, Bibe̱l e makwala ná bwē ná: “Mbend’ao i titi bwambi.” (1 Yohane 5:3) Eyal’a Grikia e tukwabe̱ ná “bwambi” e mapula nde kwala ná “bodilo.” O bepasi ba Bibe̱l bepe̱pe̱, ba bolane̱ y’eyala o kwalea ońola byanedi be si te̱nge̱n to̱ bato bena  ba mapule̱ janeye̱ na takise̱ pe̱ bane̱. (Mateo 23:4; Bebolo 20:29, 30) Betukwedi ba Bibe̱l New English Translation be timbise̱le̱ y’epasi ninka ná: “Mbend’ao i si mańo̱so̱ biso̱.” Mambenda ma Yehova ma titi “bodilo,” nika ná ma titi biso̱ ndutu jita o bupe̱. A mabaise̱ nde biso̱ nje jeno̱ ná di we̱le̱ bola.

¹⁴ K’eyembilan, we o jongwane̱ diko̱m lo̱ngo̱ o jingea o bolongi bao ba peńa. A we̱le̱ masango mao o mikuta. Mō̱ mi wam o bambe̱, nde mipe̱pe̱ mi dili ńai e mapulano̱ ná bato baba nde ba mame mo̱. Mo̱ diko̱m lo̱ngo̱ di me̱nde̱ pula ná o bambe̱ mukuta mu dili buka me̱se̱ wame̱ne̱ mō̱ e? Tomtom! Ońola nje e? Ońolana a si mapula ná o kuse sese. Kapo̱ ka di diko̱m, Yehova a si me̱nde̱ baise̱ biso̱ to̱ buńa ná di bole lambo le ndutu jita. (Ndimbisedi 30:11-14) Yehova a maso̱ṅtane̱ biso̱. A “bi ne̱ni di wekabe̱no̱, a so̱ṅtan ná je nde dibudu.”​—Myenge 103:14.

15. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná mambenda ma Yehova me nde ońola bwam basu e?

¹⁵ Mose a langwedi tumba la Israel ná mambenda ma Yehova me nde ná ba “be̱ mutam bebe be̱se̱” na ná sengane̱ labu di me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o “be̱ longe̱.” (Ndimbisedi 5:28-33; 6:24) Nika ńe pe̱ mbale̱ we̱nge̱. Nje ye̱se̱ Yehova a mabaise̱no̱ ná di bole e me̱nde̱ tukwa longe̱ lasu o mbad’a bwam. (Langa Yesaya 48:17.) Ponda ye̱se̱, Sango asu Yehova a bi nje ye bwam ońol’asu. (Roma 11:33) Bibe̱l e malangwea biso̱ ná: “Loba e nde ndolo.” (1 Yohane 4:8) Nika e mapula kwala ná nje ye̱se̱ Yehova a makwalano̱ to̱ bola e madiabe̱le̱ nde na ndolo.

16. Ne̱ni di bino̱ ná je ná di be̱ sengane̱ to̱ná di titino̱ ke̱nge̱nge̱ di be̱ pe̱ o was’a bobe e?

 ¹⁶ Nika e titi biso̱ bu ponda ye̱se̱ o sengane̱ Loba. Je nde o was’a bobe ni madiabe̱le̱ na Diabolo. A mawasa nime̱le̱ bato o bola nje ye bobe. (1 Yohane 5:19) Jangame̱n pe̱ janane̱ mo̱nge̱le̱ masu na bepuledi basu bena ba titi ke̱nge̱nge̱, ebanja be ná ba die̱le̱ biso̱ o wusane̱ Loba. (Roma 7:21-25) Nde ndolo di be̱nedino̱ Yehova e mabola biso̱ ngińa o bola nje e te̱nge̱n. A me̱ne̱ miwe̱n masu o sengane̱ mo̱, a mongwane̱ pe̱ biso̱ na ngiń’a mudī mao musangi. (1 Samuel 15:22, 23; Bebolo 5:32) Mudī-musangi mu mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ bede̱mo bena be mabole̱ ná di sengane̱ mo̱ na bo̱bise̱ la ńolo.​—Galatia 5:22, 23.

17, 18. (a) Nje di me̱nde̱no̱ jokwa o nin kalati e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di mabupe̱ e?

¹⁷ O nin kalati, di me̱nde̱ jokwa ne̱ni die̱le̱ longe̱ lasu o mbadi ni mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱. Di me̱nde̱ jokwa ne̱ni bupe̱ bete̱sedi bao be̱se̱ o longe̱ lasu. O si dimbea ná Yehova a si mańakisane̱ biso̱ ná di sengane̱ mo̱. Di po̱si te̱ o sengane̱ mo̱, di mabe̱ne̱ longe̱ la bwam na kie̱le̱ ni maye̱ ńa betańsedi. Di buki me̱se̱, sengane̱ lasu di me̱nde̱ lee̱ Loba nate̱na o njika dikala di to̱ndino̱ mo̱.​—Ombwa Maki ma su la kalati 4.

¹⁸ Yehova a boli mō̱ ńasu te̱ doi la mulema o jongwane̱ biso̱ o bia nje ye bwam na nje ye bobe. Jokwe̱le̱ te̱ doi lasu la mulema, di mongwane̱ biso̱ o “ne̱nge̱ mbend’ao.” Nje so̱ ye doi la mulema e, ne̱ni pe̱ di mokwe̱le̱no̱ mo̱ e? Jombweye nika.