1, 2. Mo̱ be̱ne̱ la mitakisan o diba di mapula nde kwala ná diba di si tongo e? Bola beteledi.

DIBA le nde jabea di mawe̱ na Yehova. Le ná di bola ná longe̱ la moto di bate be̱ bonam. Nde diba te̱ di be̱n mao mitakisan. Mi mitakisan me ná mi be̱ biana mi titi ná mi bo̱, nika e bola pe̱ ná mome na munj’ao ba si so̱ṅtane̱le̱ pe̱.

² Di s’angame̱n so̱ be̱ mańaka yete̱na ponda iwo̱ mambo ma si mala bwam o diba lasu. Be̱ne̱ la mitakisan di si mapula kwala ná di si tongwe̱le̱ diba lasu. To̱ bome na bito bena ba kusi mitakisan minde̱ne̱ o diba labu ba we̱li po̱ngulane̱ mulatako mabu, na bola pe̱ ná diba labu di bate be̱ ngińa. Ne̱ni e?

3, 4. Nje ye ná e po̱ye̱ mome na muto o diba e?

³ Diba di malata bato baba be diwengisan, mō̱ te̱ na mao mambo a to̱ndino̱ na ma mena a singe̱no̱, ńao mbad’a dutea na ńa bola mambo. Mome na muto be pe̱ ná ba wa o bekombo be diwengisan to̱ be̱ne̱ bede̱mo ba yabane̱ be diwengisan. E mapula so̱ ponda na miwe̱n ná mome na munj’ao ba biane̱le̱ ba so̱ṅtane̱le̱ pe̱ bwam.

 ⁴ Son na son, mome na muto be ná ba kumwa po̱to̱ne̱ mō̱ na nune̱ ońolana moto te̱ a mombwea nde mo̱me̱ne̱, e be̱ biana moto te̱ e nde yao epasi. Nje ye ná yongwane̱ babo̱ o be̱ pe̱te̱ batabata e?

5. (a) Nje ye ná e bola ná kriste̱n e bate sisea be̱be̱ na munj’ao to̱ mom’ao e? (b) Bupisane̱ Bonahebe̱r 13:4, ne̱ni jangame̱nno̱ no̱ngo̱ diba e?

⁵ Yehova a boli malea ma bwam mena ma mongwane̱ wa na munj’ango̱ to̱ mom’ango̱ o sisane̱le̱ be̱be̱ na sisea pe̱ mo̱ be̱be̱. (Myenge 25:4; Yesaya 48:17, 18) A malangwea biso̱ ná: “Ese̱le̱ diba di be̱ bato be̱se̱ lambo l’edube.” (Bonahebe̱r 13:4) Lambo lena le wa edube o miso̱ le pe̱ wa tiki na bodilo. O masabangane̱ mo̱, o si mokane̱ pe̱ to̱ mo̱ loko. Nika nde Yehova a mapulano̱ ná di no̱nge diba.

6. Nje Mateo 19:4-6 e malangweano̱ biso̱ jombwea mbadi Yehova a me̱ne̱no̱ diba e?

⁶ Yehova nde a lati diba laboso. Mun’ao Yesu a kwali ná: “Lo si langi ná nate̱na o bebotedi muwekedi a weki nde babo̱ mome na muto e, nde a kwala pe̱ ná: Ońola nika moto a me̱nde̱ dia sango na ńango, a tingame̱ na munj’ao, nde babo̱ babane̱ ba me̱nde̱ nde be̱ eyobo ewo̱ e? Ba si mabe̱ pe̱ so̱ baba, nde eyobo ewo̱. Di lena Loba a latino̱, moto a s’aba so̱ mo̱.” (Mateo 19:4-6) Nate̱na o bebotedi mwano ma Yehova mu ta nde ná diba di je o bwindea. A ta a pula ná mbia mi be̱ mulatako na bonam, mi bwane̱ pe̱ longe̱ muńe̱nge̱ mwemba.

7. Nje ye ná e bola ná mome na muto bouse̱ diba labu e?

⁷ Nde ndutu na mitaka ma longe̱ ba matakise̱ maba we̱nge̱ buka o pond’a kwaṅ. Mome na muto ba mabe̱ bo̱nge̱le̱ ná to̱ lambo di titi pe̱ ná di sunga diba labu, na babo̱ bembe̱ po̱ngo̱ miwe̱n. Nde di bi te̱ ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ diba, nika ńe ná ńongwane̱ biso̱.​—1 Yohane 5:3.

8, 9. (a) Njika ponda jangame̱nno̱ bupe̱ malea ma Yehova o diba lasu e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱ ná diba lasu le biso̱ tiki e?

⁸ Malea ma Yehova me nde ońola bwam basu. Ome̱le̱ biso̱ ná: “Ese̱le̱ diba di be̱ lambo l’edube.” (Bonahebe̱r 13:4; Mulangwedi 5:4) Di bupe̱ te̱ bediedi ba Yehova to̱ o ponda nika ńeno̱ ndutu, di matombwane̱ ye̱ke̱i te̱.​—1 Tesalonika 1:3; Bonahebe̱r 6:10.

⁹ Kana diba lasu leno̱ biso̱ tiki, di s’angame̱n bola  to̱ kwala lambo lena di me̱nde̱ ńamse̱ mo̱. Nde, di mawasa jouse̱ mulatako masu na munj’asu to̱ mom’asu. Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e?

10, 11. (a) Njika bete̱medi ba bobe be oteten a maba mō̱ e? (b) Ońola nje mbadi di makwalisane̱no̱ munj’asu to̱ mom’asu ńeno̱ mweńa e?

¹⁰ Moto e ná a sengise̱ munj’ao to̱ mom’ao sese o mbadi jita. Di bi ná kriste̱n e s’angame̱n dipa munj’ao to̱ mom’ao, to̱ sengise̱ mo̱ sese. Nde byala ba mō̱ be ná be sengise̱ nune̱ sese. Byala be ná be be̱ ka po̱. Muto mō̱ a kwali ná: “Byala ba mom’am be make̱ mba bebango. Na si be̱n bebango be me̱ne̱ne̱ na miso̱, nde kwalane̱ la mba ponda te̱ ná: ‘Wā nde mba mūna!’, ‘O si be̱nedi mba ebolo to̱ ewo̱!’ di ke̱ mba bebango o mulema.” Mome mō̱ pe̱ a kwali ná munj’ao a mabwese̱ mo̱ iso̱n ponda ye̱se̱ na byala bao, a loa pe̱ mo̱. Mo̱ ná: “Na titi ná na timbise̱le̱ o mpoma byala bena a yo̱kino̱ jangwea mba. Ońola nika nde na titino̱ ná na kwalisane̱ mo̱, na si mapomane̱no̱ pe̱ to̱ wa o ebolo. Nika ńe mba bwam buka timba o mboa.” We̱nge̱, bato ba ko̱lo̱ngo̱n bolane̱ byala ba bobe, ba njo na bena be mabwesane̱ ndutu.

¹¹ Mome na muto ba mabolane̱ te̱ byala ba njo mō̱ te̱nge̱ne̱ nune̱, nika e make̱ bebango o mulema, bena be me̱nde̱ be̱ ndutu o bo̱lise̱. Ke̱m, seto̱ nika nde Yehova a mapulano̱ ná mome na muto ba kwalisane̱. Nde we ná o bwese̱ munj’ango̱ to̱ mom’ango̱  ndutu esibe̱ bia. We ná wo̱nge̱le̱ ná we muyao na munj’ango̱ to̱ mom’ango̱, nde nje̱ mo̱ a mo̱nge̱le̱no̱ e? O kwali te̱ lambo lena di mabwese̱ munj’ango̱ to̱ mom’ango̱ ndutu, mo̱ o le̱le̱m o po̱ngulane̱ mambo e?​—Galatia 5:15; langa Efeso 4:31.

12. Nje ye ná e takise̱ mulatako ma Yehova na moto nu bai to̱ nu babe̱ e?

¹² Mbadi o makwalisane̱no̱ munj’ango̱ to̱ mom’ango̱ oboso ba bato to̱ ke̱ le bińo̱ baba ńe mweńa o miso̱ ma Yehova. (Langa 1 Petro 3:7.) Yakobo 1:26 e makwala ná: “Moto a mo̱nge̱le̱ te̱ ná a dube̱ Loba, nde a s’embe̱ eyem’ao, a wo̱ndo̱ nde mulema mao, ke̱ dube̱ lao la Loba le nde ewolo.”

13. O njika mbadi nipe̱pe̱ moto eno̱ ná a bwese̱ munj’ao to̱ mom’ao ndutu e?

 ¹³ Di be̱n mbadi ipe̱pe̱ mome na muto bangame̱nno̱ lee̱ ná ba mombwea nje nune̱ a masengano̱. K’eyembilan, ne̱ni o me̱nde̱no̱ senga yete̱na munj’ango̱ to̱ mom’ango̱ a matombise̱ ponda jita na mome nupe̱pe̱ to̱ muto nupe̱pe̱ e? To̱ e be̱ nde ońola lambo la bwam ka ebol’a dikalo to̱ ya jongwane̱ bonasango, ne̱ni munj’ango̱ to̱ mom’ango̱ a me̱nde̱no̱ no̱ngo̱ nika e? Munańango mō̱ nu babe̱ a kwali ná: “Je̱ne̱ ná mom’am a mombwea munańango nupe̱pe̱ jita o mwemba a tombise̱ pe̱ ponda na mo̱ di mabwese̱ mba ndutu. Nika e maye̱use̱ mba.”

14. (a) Njika bete̱sedi di maso̱no̱ o Bebotedi 2:24 e? (b) Nje jangame̱nno̱ baise̱ na biso̱me̱ne̱ e?

¹⁴ Biso̱ kriste̱n jangame̱n jombwea bayedi basu, nikame̱ne̱ pe̱ na bonasango na bonańango o mwemba masu. Nde jā te̱ o diba, mot’a boso jangame̱nno̱ jombwea e nde munj’asu to̱ mom’asu. Yehova a kwali ná mome a me̱nde̱ “tingame̱ na munj’ao.” (Bebotedi 2:24) Besengedi ba teten ba munj’asu to̱ mom’asu bangame̱n be̱ biso̱ mweńa jita. Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na matombise̱ ponda na munj’am to̱ mom’am, na lee̱le̱ pe̱ mo̱ muyao na ndolo a mapulano̱, a be̱nno̱ pe̱ bwam e?’

15. Ońola nje kriste̱n ńe o diba e s’angame̱nno̱ timba diko̱m la batabata la moto nupe̱pe̱ ńena nu titi munj’ao to̱ mom’ao e?

¹⁵ Di timbi so̱ te̱ diko̱m la batabata la moto nu titi munj’asu to̱ mom’asu, nika ńe ná e takise̱ diba lasu. Je ná di botea to̱ndo̱ nu moto, di tingame̱ pe̱ na mo̱.  (Mateo 5:28) Nika ńe ná e be̱ ngińa, e timba bola ná di be̱ne̱ bedangwedi be si mabole̱ diba edube.

16. Njika byanedi Bibe̱l e mabolano̱ ońola diba e?

¹⁶ Bibe̱l e kwali ná: “Ese̱le̱ diba di be̱ [...] lambo l’edube,” e bata pe̱ ná: “No̱ngo̱ la diba pe̱ di si be̱ne̱ misan; ebanja Loba a me̱nde̱ kaise̱ bato ba titi ko̱nji na bamusonje.” (Bonahebe̱r 13:4) “No̱ngo̱ la diba” nika ńe nde ke̱ mome a manangane̱ munj’ao. (Minia 5:18) Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná mu mulatako mu be̱ edube mu si ko̱ pe̱ to̱ mbindo e?

17. (a) Ne̱ni bato jita ba me̱ne̱no̱ musonje we̱nge̱ e? (b) Ne̱ni kriste̱n yangame̱nno̱ je̱ne̱ musonje e?

¹⁷ We̱nge̱, bato jita ba mo̱nge̱le̱ ná nangane̱ moto ńena nu titi munj’abu to̱ mom’abu di titi bobe. Di s’angame̱n jese̱le̱ ná ni mbad’a je̱ne̱ la mambo e be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu. Yehova a bīse̱ ná bwē ná a singe̱ ka ni titi ko̱nji na musonje. (Langa Roma 12:9; Bonahebe̱r 10:31; 12:29) Di nangane̱ te̱ moto nu titi munj’asu to̱ mom’asu, di makwese̱ nde diba lasu mbindo. Nika e me̱nde̱ nde lee̱ ná di si mabola bete̱sedi ba Yehova edube, e ńamse̱ pe̱ mulatako masu na mo̱. Di s’angame̱n so̱ po̱ngo̱ tanga to̱ diwo̱ di malane̱ o musonje. Nika e mapula nde kwala ná jangame̱n panga mo̱nge̱le̱ ma titi ko̱nji ońola moto nupe̱pe̱.​—Hiob 31:1.

18. (a) Ońola nje musonje mweno̱ nde kapo̱ ka jowe̱ la losango e? (b) Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ musonje e?

¹⁸ Owas’a Mbend’a Mose, musonje mu ta nde bobe bonde̱ne̱, kapo̱ ka jowe̱ la losango. Beko̱kisedi  ba mi myobe mibane̱ be ta nde kwedi. (Levitiko 20:2, 10) Ońola nje musonje mu tano̱ nde kapo̱ ka jowe̱ la losango e? Mot’a Israel ńena nu ta nu bolea maloba ma mpoṅ a ta nde a bule̱le̱ kakane̱ a bolino̱ Yehova o be̱ mo̱ jemea. A wite̱ pe̱ te̱ musonje, ke̱ a bule̱le̱ nde kakane̱ a bolino̱ munj’ao to̱ mom’ao o be̱ mo̱ jemea. (Bebusedi 19:5, 6; Ndimbisedi 5:9; langa Maleaki 2:14.) O pond’a kwaṅ, musonje mu ta so̱ nde bobe bonde̱ne̱ o miso̱ ma Yehova.

19. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ ná di si wite̱ musonje e?

¹⁹ We̱nge̱, to̱ná di titino̱ pe̱ owas’a Mbend’a Mose, mbadi Yehova a me̱ne̱no̱ musonje e si tuko. Kana di titino̱ ná jowe̱ loba la mpoṅ, di s’angame̱n pe̱ to̱ wite̱ musonje. (Myenge 51:2, 6; Kolose 3:5) Di boli te̱ nika, di si mabola diba lasu to̱ Yehova Loba lasu edube.​—Ombwa Maki ma su la kalati 26.

20. Ne̱ni dibie̱ leno̱ ná longwane̱ ndabo a diba e?

²⁰ Ne̱ni weno̱ ná wouse̱ diba lo̱ngo̱ e? Eyal’a Loba e makwala ná: “Dibie̱ nde di malonge̱ ndabo, so̱ṅtane̱ pe̱ nde di masikime̱ye̱ mo̱.” (Minia 24:3) Ndabo ńe ná e be̱ mulo̱lo̱ko̱ na eso̱diso̱di, to̱ ná e kenja e be̱ pe̱ mbo̱le̱. Nika pe̱ nde yeno̱ na diba. Ńadibie̱ a me̱nde̱ bola me̱se̱ ná ndabo ao ńa diba e be̱ mbo̱le̱, e kenje, e be̱ pe̱ muńe̱nge̱.

21. Ne̱ni so̱ṅtane̱ leno̱ ná louse̱ diba e?

²¹ Bibe̱l e bati ońola ni ńai a ndabo ná: “Ońola jangwa nde tuṅ i malondano̱ na bema ba ndo̱n be to̱ndo̱be̱ jita.” (Minia 24:4) Nje o mokwano̱ o Eyal’a Loba ye ná e po̱ngulane̱ diba lo̱ngo̱. (Roma 12:2;  Filipi 1:9) We te̱ o langa Bibe̱l na kalat’asu mwemba na munj’ango̱ to̱ mom’ango̱, bińo̱ kwalea ne̱ni leno̱ ná lo we̱le̱ nje lo mokwano̱ o ebolo. Bińo̱ wasa ne̱ni leane̱le̱ ndolo na edube, be̱ muyao na jombwane̱ mō̱ na nune̱. Kane̱ Yehova ná ongwane̱ wa o be̱ne̱ bede̱mo bena be me̱nde̱ bole̱ ná o bate jouse̱ diba lo̱ngo̱, o bate pe̱ to̱ndo̱ munj’ango̱ to̱ mom’ango̱.​—Minia 15:16, 17; 1 Petro 1:7.

22. Ońola nje jangame̱nno̱ lee̱le̱ munj’asu to̱ mom’asu ndolo na edube e?

²² Jangame̱n bola me̱se̱ di mawe̱le̱no̱ o lee̱le̱ munj’asu to̱ mom’asu ndolo na edube. Nika e me̱nde̱ bola ná diba lasu di kenje, di bate pe̱ be̱ ngińa. Nde di buki me̱se̱, di me̱nde̱ bwese̱ Yehova muńe̱nge̱.​—Myenge 147:11; Roma 12:10.