1. Nje e ta e takise̱ Yesu o bulu bo se̱le̱ na kwed’ao e?

O BULU bo se̱le̱ na kwed’ao, Yesu a ta a bia ná a si me̱nde̱ pe̱ be̱ na bokwedi bao, a ta pe̱ a taka ońola kie̱le̱ ńabu ni maye̱. A langwedi babo̱ ná: ‘Lo titi ba wase.’ (Yohane 15:19) Ombusa ponda, a kane̱ Sango ońol’abu, mo̱ ná: “Ba titi ba wase, kana mba pe̱ na titino̱ ńa wase.” (Yohane 17:15, 16) Nje Yesu a pulino̱ kwala e?

2. “Wase” ńena Yesu a kwaledino̱ ńe nde nje e?

² Yen eyala ná “wase” e mapula nde kwala bato bena ba si bi Loba be pe̱ owas’a Satan. (Yohane 14:30; Efeso 2:2; Yakobo 4:4; 1 Yohane 5:19) Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱ ná di “titi ba wase” e? O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea mbadi jita ya lee̱ nika. Di mabenga be̱ Janea la Loba jemea, di si mano̱ngo̱ pe̱ to̱ dongo o politik, nika ná di si maso̱lo̱ o bekwali ba politik. Di mate̱nge̱ne̱ mudī ma wase. Di mabo̱to̱ na po̱ngo̱ mulopo ka babe̱ne̱ mbo̱mbo̱ a iso̱n, di be̱n pe̱ jo̱nge̱le̱ di te̱nge̱n jombwea mo̱ni. Di mabo̱to̱ pe̱ bewesan ba bila Loba a bolino̱ biso̱.​—Ombwa Maki ma su la kalati 16.

3. Ne̱ni Yesu a tano̱ e̱ne̱ politik e?

³ Ponda Yesu a tano̱ o wase, e̱n ná bato ba ta ba be̱ne̱ ndutu jita, longe̱ di si ta babo̱ bu. A ta ombwea babo̱ na mbale̱, a pula pe̱ jongwane̱ babo̱. Mo̱, a timbi so̱ mudie̱le̱ mambo ma politik e? Ke̱m. A ta a bia ná nje e ta e pula bato na mbale̱ e ta nde Janea la Loba. Mo̱ nde a ta angame̱n be̱ Kiṅ’a di Janea, di Janea pe̱ nde di ta tem’ao ńa dikalo. (Daniel 7:13, 14; Lukas 4:43; 17:20, 21) Yesu a si so̱li o mambo ma politik, a si no̱ngi pe̱ to̱ dongo oten to̱ buńa. Ponda a tano̱ oboso ba Pontio Pilato, Go̱bin’a Roma, a kwali ná: “Janea lam di titi la nin wase.” (Yohane 18:36) Bokwedi bao pe̱ ba si ta ba no̱ngo̱ dongo o politik. Kalati On the Road to Civilization e kwali ná kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso “i bangi beto̱ti ba politik.” We̱nge̱, kriste̱n a mbale̱ pe̱ i mabola nde mulemlem. Di masue̱le̱ Janea la Loba na jemea, di si mano̱ngo̱ pe̱ to̱ dongo o bekwali ba politik.​—Mateo 24:14.

4. Ne̱ni kriste̱n a mbale̱ i masue̱le̱no̱ Janea la Loba e?

⁴ Bamuloloma be nde bato̱pedi ba go̱bin’abu o mwe̱n ekombo, ba si maso̱lo̱ so̱ o bekwali ba politik ba y’ekombo. Bo̱kisabe̱, bena ba be̱n dipita la janea mwemba na Kristo o mo̱ń, be nde o mulemlem ma bete̱medi. Paulo a tiledi kriste̱n yo̱kisabe̱ ná: “Je so̱ nde bamuloloma ba Kristo.” (2 Korinto 5:20) Bo̱kisabe̱ be nde bato̱pedi ba Janea la Loba. Ba si maso̱lo̱ o bekwali ba politik to̱ ba bekombo ba nin wase. (Filipi 3:20) O diwengisan, bongwane̱ lodun la bato o jokwa mambo  jombwea Janea la Loba. “Mido̱ngi mipe̱pe̱,” mena mi be̱n dipita la be̱ longe̱ o bwindea o was’a peńa, mi masue̱le̱ bo̱kisabe̱. Mo̱ pe̱ mi si mano̱ngo̱ dongo o politik. (Yohane 10:16; Mateo 25:31-40) E me̱ne̱ne̱ so̱ ná bwē ná kriste̱n a mbale̱ to̱ po̱ e s’angame̱n so̱lo̱ o bekwali ba politik.​—Langa Yesaya 2:2-4.

5. Bola njo̱m po̱ ońola nje kriste̱n i si manano̱ bila.

⁵ Kriste̱n a mbale̱ i me̱ne̱ bonasango abu be̱se̱ ka mbia mabu esibe̱ jombwea ekombo ba mawano̱ to̱ bede̱mo ba yabanno̱. (1 Korinto 1:10) Di be̱ te̱ ná di mana bila, ke̱ di manane̱ nde mbia masu to̱ bonasango asu bena Yesu anedino̱ ná di to̱nde. (Yohane 13:34, 35; 1 Yohane 3:10-12)  Buka nika, Yesu a langwedi bokwedi bao ná ba to̱nde pe̱ na basingedi babu.​—Mateo 5:44; 26:52.

6. Ne̱ni baboledi ba Yehova ba me̱ne̱no̱ go̱bina e?

⁶ To̱ná di si mano̱ngo̱no̱ dongo o politik ońolana je kriste̱n, di mawe̱ o be̱ bato b’ekombo ba bwam. K’eyembilan, di mabola go̱bina edube tongwea na sengane̱ mambenda mao na sawa pe̱ tax. Nde di mawe̱ ponda ye̱se̱ ná di bole “Loba mambo ma Loba.” (Marko 12:17; Roma 13:1-7; 1 Korinto 6:19, 20) “Mambo ma Loba” ma bambe̱ ndolo di be̱nedino̱ mo̱, sengane̱ lasu, na jowe̱ lasu. Di memea o bo̱lo̱ne̱ longe̱ lasu buka kwe̱me̱ Yehova.​—Lukas 4:8; 10:27; langa Bebolo 5:29; Roma 14:8.

7, 8. “Mudī ma wase” mwe nde nje e, njika ngińa pe̱ mu be̱nno̱ omo̱ń a bato e?

⁷ Panda na was’a Satan nika ńe nde banga ná “mudī ma wase” mu die̱le̱ biso̱. Mu mudī mwe nde mbad’a dutea na ńa bola ni mawe̱ na Satan; mu madie̱le̱ pe̱ bato bena ba si maboleye̱ Yehova. Nde kriste̱n i mate̱nge̱ne̱ y’ebe̱yedi. Ka nje te̱ Paulo a kwalino̱: “Di si kusi mudī ma wase, nde mudī mu mawe̱ na Loba.”​—1 Korinto 2:12; Efeso 2:2, 3; ombwa Maki ma su la kalati 17.

⁸ Mudī ma wase mu mabola ná bato ba be̱ mukubo, kumba na pamo. Mu mabola babo̱ ná bo̱nge̱le̱ ná ba titi eto̱m o sengane̱ Loba. Satan a mapula ná bato ba bole to̱ nje ba mapulano̱ esibe̱ dutea nje nika e mawanano̱. A to̱ndi  ná bato ba dube̱ ná “bepuledi b’eyobo” na “bepuledi ba miso̱” be mweńa buka mambo me̱se̱ o longe̱. (1 Yohane 2:16; 1 Timoteo 6:9, 10) Diabolo a makeka lo̱ndo̱ baboledi ba Yehova tobotobo, na bola pe̱ ná di duteye ka mo̱.​—Yohane 8:44; Bebolo 13:10; 1 Yohane 3:8.

9. Ne̱ni mudī ma wase mweno̱ ná mu be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu e?

⁹ Mudī ma wase mu dinge̱le̱ nde biso̱ ka ngo̱ di masoano̱. Di si te̱nge̱ne̱ te̱ mu mudī na iwiye̱, mu mabe̱ne̱ ngińa omo̱ń asu. (Langa Minia 4:23.) Nika ńe ná e botea ka loko, ka ke̱ jese̱le̱ ná mo̱nge̱le̱ na bedangwedi ba bato bena ba si mowe̱ Yehova ba be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu. (Minia 13:20; 1 Korinto 15:33) Mambo kana bedinge̱dinge̱ ba mbamba, to̱bo̱ la dube̱ la mbale̱, to̱ maloko mande̱ne̱ ma penda pe̱ me ná ma yue̱le̱ biso̱ mo̱nge̱le̱.​—Ombwa Maki ma su la kalati 18.

10. Ne̱ni jeno̱ ná di te̱nge̱ne̱ mudī ma wase e?

¹⁰ Ne̱ni so̱ jeno̱ ná jeka mudī ma wase ná mu die̱le̱ biso̱ e? Jangame̱n be̱ be̱be̱ na Yehova, na jese̱le̱ ná dibie̱ lao nde di die̱le̱ biso̱. Jangame̱n jakwane̱ mo̱ mudī mao musangi ponda ye̱se̱ na bata walame̱ne̱ o ebol’ao. Yehova nde e Ńangum o misipo. Je mbaki ná e ná ongwane̱ biso̱ o te̱nge̱ne̱ mudī ma wase.​—1 Yohane 4:4.

11. Ne̱ni mudī ma wase mu me̱ne̱ne̱no̱ o bebo̱tedi ba bato e?

¹¹ Di malee̱ pe̱ ná di titi ba wase na bebo̱tedi basu na mbad’asu ńa po̱ngo̱ mulopo. Bato jita  ba mabo̱to̱ nde o je̱ne̱ne̱ na bane̱, we̱le̱ bane̱ mo̱nge̱le̱ ma titi ko̱nji oteten, lee̱le̱ pamo, to̱ lee̱ ná ba be̱n mo̱ni jita. Bape̱pe̱ ba si mano̱ngo̱ ponda ońola je̱ne̱ne̱ labu. Be ná ba be̱ soaluke to̱ mbindo o bebo̱tedi babu. Di s’angame̱n jembilane̱ ni mbad’a bo̱to̱ to̱ ńa po̱ngo̱ mulopo.

12, 13. Njika bete̱sedi be ná bongwane̱ biso̱ o po̱so̱ mbo̱t’asu e?

¹² Biso̱ baboledi ba Yehova, di mapula bo̱to̱ o mbadi ńe ne̱te̱, bosangi, ko̱nji, na bwam ponda ye̱se̱. Di mabo̱to̱ ka babe̱ne̱ “mbo̱mbo̱ a iso̱n  na babie̱ jaleye̱ mańolo,” ná di lee̱ ná di “dube̱ Loba.”​—1 Timoteo 2:9, 10; Yuda 21.

¹³ Bebo̱tedi basu be ná be bola ná bato ba bole Yehova na tumba lao edube to̱ ke̱m. Di mapula bola “me̱se̱ ońol’edub’a Loba.” (1 Korinto 10:31) Be̱ne̱ mbo̱mbo̱ a iso̱n nika ńe nde bola besengedi ba teten na mbad’a je̱ne̱ la mambo ńa bane̱ edube. Di mapo̱so̱ so̱ te̱ mbo̱t’asu na mbadi di mapulano̱ je̱ne̱ne̱, di si dimbea ná nika e matapa bane̱.​—1 Korinto 4:9; 2 Korinto 6:3, 4; 7:1.

14. Nje jangame̱nno̱ jombwea ke̱ di mapo̱so̱ mbo̱ti di mabo̱to̱no̱ o ebol’a Loba e?

¹⁴ Ne̱ni di mabo̱to̱no̱ ke̱ di mukea o ndongame̱n to̱ ke̱ di mala o dikalo e? Mo̱ di mapula nde lee̱le̱ ńolo buka te̱ e? Mo̱ mbo̱t’asu i matakise̱ mo̱nge̱le̱ ma bane̱ e? Mo̱ di me̱ne̱ nde ná mbad’asu ńa bo̱to̱ e si mombwea bane̱ e? (Filipi 4:5; 1 Petro 5:6) Mbale̱ ńe nde ná di to̱ndi je̱ne̱ne̱ bwam, nde nje e mabole̱ ná bato ba to̱nde biso̱ ye nde bede̱mo basu ba kriste̱n. Be bede̱mo nde Yehova a me̱ne̱no̱ ponda a mombwano̱ biso̱. Be malee̱ mpesa masu ma teten, “mu wutam . . . , mwena mo̱ nde mwe tiki oboso ba Loba.”​—1 Petro 3:3, 4.

15. Ońola nje Yehova a si malangweano̱ biso̱ ná te̱ite̱i nje jangame̱nno̱ bo̱to̱ to̱ ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ne̱ e?

¹⁵ Yehova a si langwedi biso̱ njika mbo̱ti jangame̱nno̱ bo̱to̱. Nde a boli biso̱ bete̱sedi ba Bibe̱l be mongwane̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. (Bonahebe̱r 5:14) A mapula ná bedomsedi basu, besadi to̱ bende̱ne̱, be se̱me̱ye̱ o  ndolo di be̱nedino̱ mo̱ na bane̱. (Langa Marko 12:30, 31.) O wase ńe̱se̱, baboledi ba Loba ba si mabo̱to̱ ńai po̱, nde bupisane̱ bede̱mo ba mundi mabu to̱ nje ba to̱ndino̱. Din diwengisan di do̱li, di mabwesane̱ pe̱ muńe̱nge̱.

16. Njika diwengisan le oteten a jo̱nge̱le̱ la wase jombwea mo̱ni na nje Yesu a lee̱no̱ e? Njika myuedi jangame̱nno̱ baise̱ na biso̱me̱ne̱ e?

¹⁶ Satan a mapula ná bato bo̱nge̱le̱ ná mo̱ni na sango nde ba mabole̱ ná ba be̱ bonam, nde baboledi ba Yehova ba bi ná nika e titi mbale̱. Di  lakisan ben byala ba Yesu ná: “Longe̱ la moto di si tingam o bema bao, to̱ a be̱ne̱ nde njoasoa.” (Lukas 12:15) Mo̱ni mu titi ná mu bola biso̱ bonam ba mbale̱. Mu titi ná mu bola biso̱ mako̱m ma mbale̱, musango ma teten, to̱ longe̱ la bwindea. Ye mbale̱ ná di be̱n ńo̱ng’a sango, di mapula pe̱ bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱. Nde Yesu a lee̱ biso̱ ná di mabe̱ nde bonam yete̱na di be̱n mulatako ma bwam na Loba, di no̱ngo̱ pe̱ jowe̱ lasu ka lambo la mweńa buka me̱se̱ o longe̱. (Mateo 5:3; 6:22) Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ jo̱nge̱le̱ la wase jombwea mo̱ni di be̱n ngińa omo̱ń am e? Mo̱ni nde mwe lambo laboso na mo̱nge̱le̱no̱ to̱ na makwaleano̱ e?’​—Lukas 6:45; 21:34-36; 2 Yohane 6.

17. Ne̱ni longe̱ lo̱ngo̱ di mabe̱no̱ yete̱na o bangi jo̱nge̱le̱ la wase jombwea mo̱ni e?

¹⁷ Di no̱ngi te̱ ebol’a Yehova ka lambo laboso, di banga pe̱ mbadi wase e me̱ne̱no̱ mo̱ni, longe̱ lasu di mabe̱ne̱ janda. (Mateo 11:29, 30) Di mabe̱ muńe̱nge̱ di be̱ne̱ pe̱ musango ma teten. (Mateo 6:31, 32; Roma 15:13) Di si me̱nde̱ no̱ngo̱ mutaka ońola sango. (Langa 1 Timoteo 6:9, 10.) Di mabia bonam bwe o bola. (Bebolo 20:35) Mbadi pe̱ di madie̱le̱no̱ longe̱ lasu e mabola ná di be̱ne̱ eyek’a ponda ońola ba bena di to̱ndino̱. Je pe̱ ná di ko̱ iyo̱ ná tum.​—Mulangwedi 5:12.

18. Nje Satan a makekano̱ bolane̱ biso̱ e?

¹⁸ Satan a makeka ńamse̱ mulatako masu na Yehova, jangame̱n so̱ bola me̱se̱ o tata mu mulatako. Di be̱n ewe̱nji te̱nge̱ne̱ “midī ma  bobe.” (Efeso 6:12) Satan na midī mao ma bobe ba si mapula ná di be̱ bonam to̱ be̱ne̱ longe̱ la bwindea. (1 Petro 5:8) Ba basingedi ba ngińa ba manane̱ biso̱, nde je ná di buka babo̱ na jongwane̱ la Yehova!

19. Ne̱ni Efeso 6:14-18 e mateleye̱no̱ “bewesan ba bila” ba kriste̱n e?

¹⁹ O pond’a kwaṅ, sonja i ta i bo̱to̱ bewesan o tata babo̱me̱ne̱ o bila. Biso̱ pe̱ jangame̱n bo̱to̱ “bewesan ba bila” bena Yehova a bolino̱ biso̱. (Efeso 6:13) Be me̱nde̱ tata biso̱. Di malanga ońola be bewesan o Efeso 6:14-18 ná: “Bińo̱ te̱me̱ so̱, lo bomeye mbale̱ o bedue, lo bo̱te ngut’a bwanga ńa te̱me̱ la sim, myende mańu mi bo̱tisabe̱ makwasi ma langwa la myango ma bwam ma musango. Nde omo̱ń a man me̱se̱ no̱ngo̱ ngub’a dube̱ ńena lo mawe̱le̱no̱ dimsane̱ nke̱ti ma wea ma ńabobe; lo no̱ngo̱ mbidi ma jongise̱ na po̱ a mudī ńena ńe nde eyal’a Loba; lo bola ńai na ńai a mika na wana beso̱so̱medi ponda ye̱se̱ o mudī.”

20. Nje jangame̱nno̱ bola ná “bewesan ba bila” bongwane̱ biso̱ e?

²⁰ Sonja e dimbedi te̱ ewesan ao ewo̱, to̱ e si kudumane̱ te̱ elong’ao ya ńolo ewo̱, o wa wuma nde musinged’ao a me̱nde̱no̱ wasa ke̱ mo̱. Di mapula te̱ ná “bewesan” basu be tate biso̱, di s’angame̱n dimbea to̱ ewo̱. Jangame̱n bo̱to̱ mo̱ ponda ye̱se̱, na kombe̱ pe̱ mo̱ bwam. Di me̱nde̱ walane̱ ewe̱nj’asu oboso natē̱ was’a Satan e ńamsabe̱, mo̱ na midī mao ma bobe pe̱ ba sumwabe̱ o wase. (Bebīsedi 12:17; 20:1-3) Di manane̱ so̱  te̱ bepuledi ba bobe to̱ bo̱bo̱ diwo̱, di si wo̱lo̱!​—1 Korinto 9:27.

21. Ne̱ni jeno̱ ná di buka o ewe̱nj’asu na Diabolo e?

²¹ Di si buki Diabolo ngińa. Nde na jongwane̱ la Yehova, je ná di buka mo̱! Ná di benge be̱ jemea, jangame̱n kane̱ Yehova, jokwa Eyal’ao, na ko̱to̱me̱ pe̱ na bonasango na bonańango asu. (Bonahebe̱r 10:24, 25) Ma mambo ma mongwane̱ biso̱ o benga be̱ Loba jemea, na le̱le̱me̱ pe̱ o bola bolangi ońola dube̱ lasu.

22, 23. (a) Ne̱ni jeno̱ ná di le̱le̱me̱ o bola bolangi ońola dube̱ lasu ponda ye̱se̱ e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o jokwa di mabupe̱ e?

²² Jangame̱n le̱le̱me̱ o bola bolangi ońola dube̱ lasu ponda ye̱se̱. (Yohane 15:19) Ngedi iwo̱, Mboṅ a Yehova i si mabola mambo ka bane̱. Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na maso̱ṅtane̱ na mbale̱ ońola nje jeno̱ diwengisan e? Ne mbaki ná nje Bibe̱l na mūt’a jemea na jangwa ba makwalano̱ e te̱nge̱n e? Ne muńe̱nge̱ o be̱ Mboṅ a Yehova e? (Myenge 34:3; Mateo 10:32, 33) Ne ná na teleye̱ bape̱pe̱ mambo na dube̱no̱ e?’​—Mateo 24:45; Yohane 17:17; langa 1 Petro 3:15.

²³ O jita la bete̱medi, di bi ná te̱ite̱i nje jangame̱nno̱ bola o benga panda na wase. Nde ponda iwo̱, e titi nika. Satan a malamba biso̱ o mbadi jita. Lambi diwo̱ a mabolane̱no̱ le nde mbad’a longe̱le̱ ńolo. Ne̱ni jeno̱ ná di po̱so̱ longe̱le̱ ńolo na dibie̱ e? Di me̱nde̱ je̱ne̱ nika o jokwa di mabupe̱.