1, 2. Ońola nje jangame̱nno̱ bia po̱so̱ mbad’a longe̱le̱ ńolo e?

DUTEA ná we o pula ńo̱ epuma nde o so̱ ná epas’ao ewo̱ e bo̱i. Nje o mabolano̱ e? O mańo̱ nde mo̱ nika e? O mapimba nde mo̱ e? Nga o masumwa nde epasi e bo̱i nde o ńo̱ ya bwam e?

² O matongo mō̱, mbad’a longe̱le̱ ńolo ye nde ka y’epuma. Iwo̱ ye ná i bwesane̱ muńe̱nge̱, nde dongo dinde̱ne̱ di bo̱i ońolana di titi ko̱nji, le njo, di be̱n pe̱ jowe̱ la midī ma bobe. O mapo̱so̱ so̱ te̱ mbad’a  longe̱le̱ ńolo, o madutea nde ninka ná: “Nika e mombwa nde mba. Ne ná na po̱so̱ to̱ njika mo̱” e? Nga o makwala nde ná: “Mbad’a longe̱le̱ ńolo ye̱se̱ ye bobe” e? To̱ so̱ o masamba nde ya bobe, o bwane̱ ya bwam muńe̱nge̱ e?

3. Nje jangame̱nno̱ jombwea ke̱ di mapo̱so̱ mbadi di malonge̱le̱no̱ ńolo e?

³ Biso̱ be̱se̱ di be̱n ńo̱ng’a bo̱bise̱ na longe̱le̱ ńolo, jangame̱n so̱ bia po̱so̱. Jangame̱n baise̱ na biso̱me̱ne̱ ne̱ni mbadi di malonge̱le̱no̱ ńolo e matapano̱ jowe̱ lasu.

4. Njika bete̱sedi ba Bibe̱l be ná bongwane̱ biso̱ o po̱so̱ mbad’a longe̱le̱ ńolo e?

⁴ Ponda di bake̱no̱ Yehova biso̱me̱ne̱, di kakane̱ mo̱ ná di me̱nde̱ bolea mo̱ o longe̱ lasu le̱se̱. (Langa Mulangwedi 5:4.) Di kakane̱ ná di me̱nde̱ “bola me̱se̱ ońol’edub’a Loba.” (1 Korinto 10:31) Nika e mapula nde kwala ná bake̱ lasu la ńolo di si me̱ne̱ne̱ ponda jeno̱ o ndongame̱n to̱ o dikalo buka te̱, nde na ponda di malonge̱le̱no̱ ńolo pe̱.

5. Njika pat’a jowe̱ Yehova a makasano̱ e?

⁵ Nje ye̱se̱ di mabolano̱ o longe̱ e matapa jowe̱ lasu. Paulo a teleye̱ nika ponda a kwalino̱ ná: “Ná lo bole mańolo mańu ka jabea le longe̱, le bosangi, lena di mado̱lisane̱ Loba.” (Roma 12:1) Yesu pe̱ a kwali ná: “To̱ndo̱ Sango Loba lo̱ngo̱ na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na mudī mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ le̱se̱ na ngiń’ango̱ ńe̱se̱.” (Marko 12:30) Di mapula bolea Yehova na ngud’asu ńe̱se̱ ponda ye̱se̱.  O Israel ńa kwaṅ, tumba di ta nde langame̱n bola Yehova ńama ni si maboe̱ ka jabea. Loba a si ta a kasa ńama ni ta ni be̱ne̱ ele̱m. (Levitiko 22:18-20) Nika pe̱ nde Yehova eno̱ ná a banga kasa jowe̱ lasu. Ne̱ni e?

6, 7. Ne̱ni mbad’asu ńa longe̱le̱ ńolo ńeno̱ ná e be̱ne̱ ngińa omo̱ń a jowe̱ lasu e?

⁶ Yehova a malangwea biso̱ ná: “Bińo̱ be̱ bosangi, ebanja mba ne bosangi.” (1 Petro 1:14-16; 2 Petro 3:11) Yehova a makasa nde jowe̱ lasu yete̱na le bosangi. (Ndimbisedi 15:21) Jowe̱ lasu di titi ná di be̱ bosangi ke̱ di mabola mambo Yehova a singe̱no̱, kana mambo ma titi ko̱nji, me njo, to̱ me mulatako na jowe̱ la midī ma bobe. (Roma 6:12-14; 8:13) Yete̱na di malonge̱le̱ nde ńolo na ninka mambo, nika e si me̱nde̱ do̱lisane̱ Yehova. Nika ńe ná e bola ná jowe̱ lasu di be̱ mbindo, Yehova a si kase pe̱ mo̱, e ńamse̱ pe̱ mulatako masu na mo̱.

⁷ Ne̱ni so̱ jeno̱ ná di po̱so̱ mbad’a longe̱le̱ ńolo na dibie̱ e? Njika bete̱sedi be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o jemba mbad’a longe̱le̱ ńolo ńe bwam to̱ ke̱m e?

8, 9. Njika mbad’a longe̱le̱ ńolo di mabangano̱ e, ońola nje pe̱ e?

⁸ Mbad’a longe̱le̱ ńolo ye jita we̱nge̱. Kriste̱n i mapo̱so̱ iwo̱ nde i banga ipe̱pe̱. Di se̱le̱ bia njika mbad’a longe̱le̱ ńolo jangame̱nno̱ banga.

⁹ Jita la sinima, myenge, milomba ma internet, maloko ma video na o television di titi ko̱nji, le njo, di be̱ pe̱ mulatako na midī ma bobe. Ba mabe̱ ba lee̱  mambo moto a mano̱ngo̱no̱ ka loko, nde ke̱ me bobe. Kriste̱n yangame̱n be̱ jangwa ná i si longe̱le̱ ńolo o mbadi ni mate̱nge̱ne̱ bete̱sedi ba bosangi ba Yehova. (Bebolo 15:28, 29; 1 Korinto 6:9, 10) Di bangi te̱ i mbad’a longe̱le̱ ńolo, di malee̱ nde Yehova ná di singe̱ bobe.​—Myenge 34:15; Roma 12:9.

10. Nje mbad’a bobe ńa longe̱le̱ ńolo ńeno̱ ná e wana e?

¹⁰ Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná longe̱le̱ ńolo na mambo me njo, ma titi ko̱nji to̱ ma lati na jowe̱ la midī ma bobe, di titi bobe. Ba madutea ná: ‘Bobe bwe nde we̱ni e? Na si me̱nde̱ bola man mambo to̱ buńa.’ Di madutea te̱ nika ke̱ je nde wo̱ndo̱ biso̱me̱ne̱. Bibe̱l e makwala ná: “Mulema ma moto mwe muyo̱mbo̱yo̱mbo̱ bwambi na bobe po̱ko̱po̱ko̱.” (Yeremia 17:9) Di malonge̱le̱ te̱ ńolo na mambo mena Yehova a si makasano̱, ne̱ni jeno̱ ná di kwala ná di singe̱ ma mambo e? Di bengi te̱ longe̱le̱ ńolo na mo̱, di masukane̱ nde je̱ne̱ mo̱ ka mambo ma te̱nge̱n. Na ponda, doi lasu la mulema di mabo̱bo̱, ńai di si mome̱le̱no̱ pe̱ biso̱ ke̱ je o pula no̱ngo̱ bedomsedi ba bobe.​—Myenge 119:70; 1 Timoteo 4:1, 2.

11. Ne̱ni Galatia 6:7 ńeno̱ ná ńongwane̱ biso̱ o po̱so̱ mbad’a longe̱le̱ ńolo e?

¹¹ Eyal’a Loba e malangwea biso̱ ná: “Nje moto a masano̱, mo̱ pe̱ nde a mumbwano̱.” (Galatia 6:7) E me̱ne̱ne̱ so̱ ná bwē ná di malonge̱le̱ te̱ ńolo na mambo ma bobe, je ná di sukane̱ bola mo̱ ombusa ponda. K’eyembilan, kriste̱n iwo̱ i timbi wite̱  musonje ońolana i ta i ko̱lo̱ngo̱ne̱ longe̱le̱ ńolo o mbadi ni titi ko̱nji. Nde Yehova a mongwane̱ biso̱ o po̱so̱ mbad’a longe̱le̱ ńolo na dibie̱.

12. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bia po̱so̱ mbad’a longe̱le̱ ńolo e?

¹² Yehova a we̱le̱ mbenda jombwea mbad’a longe̱le̱ ńolo iwo̱, di bi pe̱ ná jangame̱n banga mo̱. Nde ye pe̱ so̱ te̱ ná mbenda e titi ná bwē e? Yehova a si malangwea biso̱ nje ye̱se̱ jeno̱ ná jombwa, di senga, di langa, to̱ ke̱m. Nde, a mapula ná di bolane̱ doi lasu la mulema lokwabe̱le̱ na Bibe̱l. (Langa Galatia 6:5.) Yehova a mabola biso̱ bete̱sedi, be nde eyoto ya mbale̱ i malee̱ biso̱ ne̱ni a me̱ne̱no̱ mambo. Be bete̱sedi be mongwane̱ biso̱ o jokwe̱le̱ doi lasu la mulema. Be mongwane̱ pe̱ biso̱ o bia “nje ye jemea la Sango” na po̱so̱ nje e me̱nde̱ do̱lisane̱ mo̱.​—Efeso 5:17.

13. Ońola nje kriste̱n i mano̱ngo̱no̱ bedomsedi be diwengisan o longe̱le̱ ńolo e? Nde nje kriste̱n ye̱se̱ yangame̱nno̱ bola e?

¹³ O jita la ngedi, nje kriste̱n po̱ e mapo̱so̱no̱ o longe̱le̱ ńolo ye diwengisan na nje nipe̱pe̱ e mapo̱so̱no̱. Ońola nje e? Biso̱ be̱se̱ di si to̱ndi milemlem ma mambo. Nje moto mō̱ a memeano̱ nupe̱pe̱ e ná a banga mo̱. Nde to̱ na nika, kriste̱n ye̱se̱ yangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi be se̱medi o bete̱sedi ba Bibe̱l. (Filipi 1:9) Be bete̱sedi be mongwane̱ biso̱ o po̱so̱ mbad’a longe̱le̱ ńolo ńena ni do̱lisan Loba.​—Myenge 119:11, 129; 1 Petro 2:16.

14. (a) Ońola nje yeno̱ mweńa ná jombweye ne̱ni di mabolane̱no̱ ponda e? (b) Njika malea Paulo a bolino̱ kriste̱n e?

 ¹⁴ Lambo dipe̱pe̱ jangame̱nno̱ jombwea le nde ponda di matombise̱no̱ o longe̱le̱ ńolo. Nika ńe ná e lee̱ ne̱ni longe̱le̱ la ńolo leno̱ biso̱ mweńa. Ebol’a Yehova nde ye lambo le mweńa buka me̱se̱ ońola kriste̱n. (Langa Mateo 6:33.) Nde di s’embi te̱ nika, je ná di tombise̱ ponda buka dime̱ne̱ o longe̱le̱ ńolo. Paulo ome̱le̱ kriste̱n ná: “No̱ngo̱ so̱ jangame̱ye̱ ne̱ni lo madangwano̱, seto̱ ka belemā, nde ka badibie̱; bolane̱ ponda bwam.” (Efeso 5:15, 16) Jangame̱n so̱ te̱se̱ ponda di matombise̱no̱ o longe̱le̱ ńolo, na be̱ mbaki ná ebol’a Loba nde e be̱n epol’a boso o longe̱ lasu.​—Filipi 1:10.

15. Ne̱ni di matatano̱ biso̱me̱ne̱ na mbad’a longe̱le̱ ńolo ńe ná ni ńamse̱ mulatako masu na Yehova e?

 ¹⁵ E, jangame̱n so̱ banga longe̱le̱ ńolo mbadi ńena di bino̱ ná e si do̱lisan Yehova. Nde nje jeno̱ ná di kwala ońola mbad’a longe̱le̱ ńolo di titino̱ mbaki ná ńe bobe e? Mo̱ jangame̱n benga be̱ jangwa e? Dutea ná we o dangwa o nge’a mudongo. Mo̱ o mawasa sisea be̱be̱ na m’beṅsan e? Ke̱m. Longe̱ lo̱ngo̱ le te̱ wa tiki, o mapo̱to̱ etum na mbeu a ńolo. Nika pe̱ nde yeno̱ ke̱ di mapo̱so̱ mbadi di malonge̱le̱no̱ ńolo. Eyal’a Loba e malangwea biso̱ ná: “Eka pe̱ mwende mo̱ngo̱ na bobe.” (Minia 4:25-27) Di si mabanga so̱ buka te̱ longe̱le̱ ńolo mbadi di bino̱ ná ńe bobe, nde di mapanda pe̱ etum na mbadi di mo̱nge̱le̱no̱ ná e titi bwam ońol’asu to̱ ná ńe ná e ńamse̱ mulatako masu na Yehova.

16. (a) Njika mambo Yehova a singe̱no̱ e? (b) Ne̱ni di malee̱no̱ ná di singe̱ nje Yehova a singe̱no̱ e?

¹⁶ Mulo̱ngedi a tili ná: “Bińo̱ bato̱nde̱ Yehova, singe̱ bobe!” (Myenge 97:10) Bibe̱l e malee̱ biso̱ ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mambo. Baise̱ na wame̱ne̱ ne̱ni nje o mokwano̱ yeno̱ ná yongwane̱ wa o je̱ne̱ mambo ka Yehova. K’eyembilan, di mokwa ná Yehova a singe̱ “eyem’a lobango, mā ma makome̱ maya esibe̱ njo̱m, mulema mu malule̱ misomba ma bobe, myende me makwasi o bola la bobe.” (Minia 6:16-19) Di mokwa ná jangame̱n banga “ka ni titi ko̱nji, . . . jowe̱ la losango, bolane̱ la myanga, . . . ko̱di, malinga, . . . eko̱n, so̱ki, mudesi na  nika mambo.” (Galatia 5:19-21) Mo̱, o me̱ne̱ ne̱ni be bete̱sedi ba Bibe̱l beno̱ ná bongwane̱ wa o po̱so̱ mbadi o malonge̱le̱no̱ ńolo e? Di mapula bupe̱ bete̱sedi ba Yehova o mambo ma longe̱ lasu me̱se̱, e be̱ ná je muso̱lo̱ki to̱ na bato bape̱pe̱. (2 Korinto 3:18) Nje di mapo̱so̱no̱ ke̱ je muso̱lo̱ki e malee̱ njika pat’a moto jeno̱ na mbale̱.​—Myenge 11:4; 16:8.

17. Obiana di mapo̱so̱ mbadi di malonge̱le̱no̱ ńolo, njika myuedi jangame̱nno̱ baise̱ na biso̱me̱ne̱ e?

¹⁷ O mapo̱so̱ te̱ mbadi o malonge̱le̱no̱ ńolo, baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni nika e me̱nde̱no̱ tapa mulatako mam na Yehova e? Njika ngińa nika e me̱nde̱no̱ be̱ne̱ omo̱ń a doi lam la mulema e?’ Jombweye bete̱sedi bepe̱pe̱ be ná bongwane̱ biso̱ ke̱ di mapo̱so̱ mbadi di malonge̱le̱no̱ ńolo.

18, 19. (a) Njika malea Paulo a bolino̱ kriste̱n e? (b) Njika bete̱sedi be mongwane̱ biso̱ o po̱so̱ mbadi di malonge̱le̱no̱ ńolo e?

¹⁸ Di mapo̱so̱ te̱ mbadi di malonge̱le̱no̱ ńolo, di mapo̱so̱ pe̱ nde na nje di malonde̱no̱ teten asu. Paulo a tili ná: “To̱ njika lambo le mbale̱ na le edube na di te̱m na sim na le ko̱nji na di to̱ndo̱be̱ na di do̱li myango, to̱ njika lambo le ede̱mo a bwam, to̱ nje e mawe̱le̱ sesabe̱, lo̱nge̱le̱ nde mo̱.” (Filipi 4:8) Di londe̱ te̱ teten asu na mambo ma bwam, je ná di kwala ná: “Ese̱le̱ byala ba mudumbu mam na dutea la mulema mam ba do̱lisane̱ wa, a Yehova.”.​—Myenge 19:15.

¹⁹ Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Na nje na malonde̱no̱ teten am e? Ombusa mba jombwa sinima po̱ to̱ loko, mo̱nge̱le̱ ma dia mba bwam e? Mo̱ ne musango, na  be̱n pe̱ doi la mulema la bwam e? (Efeso 5:5; 1 Timoteo 1:5, 19) Mo̱ ne ná na kane̱ Yehova na bo̱bise̱ la ńolo e, nga na mabwa nde iso̱n e? Mo̱ ni mbad’a longe̱le̱ ńolo e mabola mba ná no̱nge̱le̱ mambo ma njo to̱ ma titi ko̱nji e? (Mateo 12:33; Marko 7:20-23) Na mbadi na malonge̱le̱no̱ ńolo, ne nde o “no̱ngo̱ bowan ba nin wase” e?’ (Roma 12:2) Malabe̱ masu me mbale̱ o min myuedi me ná mongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ nje jangame̱nno̱ bola o benga jouse̱ mulatako masu na Yehova. Di mapula kane̱ ka mulo̱ngedi ná: “Sumwa miso̱ mam o mambo m’ewolo.” *​—Myenge 119:37.

20, 21. Ońola nje jangame̱nno̱ jombwea bane̱ ke̱ di mapo̱so̱ mbadi di malonge̱le̱no̱ ńolo e?

²⁰ Bete̱sedi ba mweńa bepe̱pe̱ jangame̱nno̱ ne̱nge̱ be nde ná: “Mambo me̱se̱ me wonja, nde seto̱ me̱se̱ nde me muse̱ṅ; mambo me̱se̱ me wonja nde seto̱ me̱se̱ nde ma malongisane̱. To̱ moto a si pula bwam ba mo̱me̱ne, nde bwam ba nupe̱pe̱.” (1 Korinto 10:23, 24) Seto̱ ońolana je wonja o bola lambo nde jangame̱nno̱ bola mo̱. Jangame̱n no̱ngo̱ ponda o dutea ne̱ni bedomsedi basu beno̱ ná be be̱ne̱ ngińa omo̱ń a bonasango na bonańango asu.

²¹ Doi la mulema la bato be̱se̱ di titi ńai po̱. K’eyembilan, doi lo̱ngo̱ la mulema le ná lese̱le̱ ná  wombwe lambo o television, nde di lambo di takise̱ doi la mulema la munaso̱ngo̱ to̱ munańo̱ngo̱. Nje o me̱nde̱no̱ bola e? To̱ná o be̱nno̱ bwam o jombwa mo̱, we ná o po̱so̱ ná o si mabola nika. Ońola nje e? Ońolana o si mapula “bolane̱ bonasango nika bobe”​—to̱ be̱ nu nu “mabolane̱ nde Kristo bobe.” (1 Korinto 8:12) Di si mapula bola to̱ lambo di me̱nde̱ so̱njise̱ bonasango asu.​—Roma 14:1; 15:1; 1 Korinto 10:32.

22. Ne̱ni lee̱le̱ muyao ońola nje kriste̱n ipe̱pe̱ i mapo̱so̱no̱ bola e?

²² O mune̱ mudi, nje bola yete̱na doi lo̱ngo̱ la mulema di si mese̱le̱ ná wombwe, o lange, to̱ ná o bole lambo lena nupe̱pe̱ a si me̱ne̱no̱ bobe e? Kana o to̱ndino̱ munaso̱ngo̱, o mabolano̱ pe̱ mo̱ edube, o si me̱nde̱ ńakisane̱ mo̱ ná a bole nde ka wa. Muduane̱ mutoa a bi ná bato bape̱pe̱ be ná ba be̱ pe̱le̱pe̱le̱ to̱ muńo̱ngo̱ buka mo̱, nde ba be̱ te̱ nde baduane̱ mitoa ba bwam. Nika pe̱ nde wa na munasango nupe̱pe̱ leno̱ ná lo bupe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l, nde lo be̱ne̱ te̱ nde mo̱nge̱le̱ me son a diwengisan jombwea mbad’a lo̱nge̱le̱ ńolo po̱.​—Mulangwedi 7:16; Filipi 4:5.

23. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ dibie̱ ke̱ di mapo̱so mbadi di malonge̱le̱no̱ ńolo e?

²³ Nje so̱ e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ dibie̱ ke̱ di mapo̱so mbadi di malonge̱le̱no̱ ńolo e? Di mabe̱ dibie̱ yete̱na di bolane̱ doi lasu la mulema lena lokwabe̱le̱ na bete̱sedi ba Bibe̱l, jombwea pe̱ mo̱nge̱le̱ ma bonasango na bonańango asu. Di me̱nde̱ so̱ bwa muńe̱nge̱ o bola “me̱se̱ ońol’edub’a Loba.”