1-3. (a) Nje di mokwano̱ o Minia 13:20 e? (b) Ońola nje jangame̱nno̱ po̱so̱ mako̱m masu na dibie̱ e?

MO̱ O mámaka ne̱ni muna a mombwano̱ bayedi bao e? To̱ oboso ná a mabotea to̱po̱, a mane̱nge̱ nje ye̱se̱ a me̱ne̱no̱ a masengano̱ pe̱. Nika a makokano̱, a mabotea o jembilane̱ bayedi bao na bo̱bise̱ la ńolo. Nika e titi so̱ mańaka ná bekoke̱le̱ pe̱ be ná be botea dutea na bola pe̱ mambo ka ba bena ba matombise̱ ponda na babo̱.

² O Minia 13:20, di mokwa ná: “Mudangwane̱ badibie̱ a matimba dibie̱.” O wan, jo̱nge̱le̱ la ‘dangwane̱’ moto di mapula nde kwala po̱so̱ o tombise̱ ponda na mo̱. Nika e titi be̱ o mbasan ma moto buka te̱. Mubied’a Bibe̱l mō̱ a kwali ná dangwane̱ moto nika e bambe̱ jo̱nge̱le̱ la to̱ndo̱ mo̱ na be̱ne̱ mulatako ma batabata na mo̱. Di matombise̱ te̱ ponda na bato, nika e be̱n ngińa omo̱ń asu, tobotobo ke̱ di be̱n mulatako ma batabata na babo̱.

³ Mako̱m masu me ná ma be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu o mbad’a bwam to̱ bobe. Kalat’a Minia 13:20 e mabata ná: “Nu nu malate̱ na belemā a mańama.” O  bwambo ba Bonahebe̱r, ‘lata na’ moto nika ńe ná e pula kwala ná “lata diko̱m” na mo̱, be̱ diko̱m lao. (Minia 22:24; Bakaisedi 14:20) Mako̱m mena ma to̱ndi Loba ma me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o benga be̱ mo̱ jemea. Ná di we̱le̱ po̱so̱ mako̱m masu na dibie̱, di se̱le̱ jombwea njika pat’a bato Yehova a mapo̱so̱no̱ ka mako̱m.

4. Ońola nje nika ńeno̱ edube ende̱ne̱ o be̱ diko̱m la Loba e? Ońola nje Yehova a bele̱no̱ Abraham ná “diko̱m lam” e?

⁴ Yehova, Mwaned’a mo̱ń na wase, a boli biso̱ epolo o be̱ mako̱m mao. Nika ńe nde edube ende̱ne̱. Yehova a mapo̱so̱ mako̱m mao na dibie̱. A mapo̱so̱ nde ba bena ba to̱ndi mo̱ ba dube̱ pe̱ mo̱. O̱nge̱le̱ Abraham. A ta be̱be̱ o bola to̱ nje ońola Loba. O jita la ngedi, Abraham a lee̱le̱ dube̱ na sengane̱. A ta na a pula bola mun’ao Isak ka jabea. A ta a dube̱ ná “Loba e ná a pumbwe̱le̱ bawedi.” (Bonahebe̱r 11:17-19; Bebotedi 22:1, 2, 9-13) Abraham a ta jemea na sengane̱, na Yehova a bele̱ mo̱ ná “diko̱m lam.”​—Yesaya 41:8; Yakobo 2:21-23.

5. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ ba bena be mo̱ jemea e?

⁵ Mako̱m ma Yehova me mo̱ tiki. Be̱ mo̱ jemea le mako̱m mao mweńa buka mambo me̱se̱. (Langa 2 Samuel 22:26.) Mako̱m mao me mo̱ jemea na sengane̱ ebanja ma to̱ndi mo̱. Bibe̱l e makwala ná Loba “e ba be mbale̱ tik’a diko̱m,” nika ná ba bena ba masengane̱ mo̱. (Minia 3:32) Yehova a mabele̱ mako̱m mao o be̱ be̱n ba tobotobo o  “muno̱ko̱” mao. A mabele̱ babo̱ o jowe̱ mo̱ na kane̱ mo̱ ponda ye̱se̱.​—Myenge 15:1-5.

6. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱ ná di to̱ndi Yesu e?

⁶ Yesu a kwali ná: “Moto a to̱ndi te̱ mba, a me̱nde̱ ne̱nge̱ eyal’am nde Tete̱ a me̱nde̱ to̱ndo̱ mo̱.” (Yohane 14:23) Ná di be̱ diko̱m la Yehova, jangame̱n so̱ to̱ndo̱ Yesu na bola pe̱ nje a lee̱no̱ biso̱. K’eyembilan, di mabupe̱ bediedi ba Yesu o te̱ dikalo la myango ma bwam na timbise̱le̱ bato bokwedi. (Mateo 28:19, 20; Yohane 14:15, 21) Nika di to̱ndino̱ Yesu, di ‘mabupe̱ matanga mao.’ (1 Petro 2:21) Yehova e muńe̱nge̱ ke̱ a me̱ne̱ biso̱ di mapo̱ngo̱ miwe̱n o jembilane̱ Mun’ao o nje ye̱se̱ di makwalano̱ na bola pe̱.

7. Ońola nje jangame̱nno̱ wasa ná mako̱m masu ma be̱ pe̱ mako̱m ma Yehova e?

⁷ Mako̱m ma Yehova me jemea, mbale̱, sengane̱, ma to̱ndi pe̱ Mun’ao. Mo̱, di mapo̱so̱ milemlem ma mako̱m ka Yehova e? Yete̱na mako̱m mo̱ngo̱ ma membilane̱ Yesu, ma no̱ngo̱ pe̱ dongo o lee̱ bape̱pe̱ mambo jombwea Janea la Loba, me ná mongwane̱ wa o be̱ mot’a bwam na o benga be̱ Yehova jemea.

8. Nje e mabwese̱ wa muńe̱nge̱ o diko̱m la Rut na Naemi e?

⁸ O Bibe̱l, je ná di langa myango ma mako̱m jita, kana diko̱m la Rut na ńango ńa diba Naemi. Ba bito ba ta ba wa o bekombo be diwengisan, Naemi a ta pe̱ a petane̱ Rut mimbu jita. Nde ba timbi be̱ mako̱m ma batabata ońolana babo̱ babane̱ ba ta  ba to̱ndo̱ Yehova. Ponda Naemi a pulino̱ jasumwe̱ o ekombo a Moab timba o Israel, “Rut a ta nde a tingame̱ na mo̱.” A langwea Naemi ná: “Tumba lo̱ngo̱ di mabe̱ nde tumba lam, Loba lo̱ngo̱ pe̱ Loba lam.” (Rut 1:14, 16) Rut a ta Naemi muyao jita. Ponda ba po̱ino̱ o Israel, Rut a boli ebolo na iwiye̱ o sue̱le̱ diko̱m lao. Naemi a ta a to̱ndo̱ Rut jita a bola pe̱ mo̱ malea ma bwam. Rut a sengane̱ mo̱, na nika e wanea babo̱ babane̱ minam jita.​—Rut 3:6.

9. Nje e matape̱ wa o diko̱m la David na Yonatan e?

⁹ David na Yonatan be nde eyembilan epe̱pe̱ ya mako̱m ma bwam mena ma ta Yehova jemea. Yonatan a ta a petane̱ David lambo ka 30 ma mbu, mo̱ pe̱ nde a ta angame̱n be̱ kiṅ’a Israel ombusa sango. (1 Samuel 17:33; 31:2; 2 Samuel 5:4) Nde, ponda a so̱ṅtane̱no̱ ná Yehova a ta a mápo̱so̱ David o be̱ kiṅe̱, a si lingi a si te̱nge̱ne̱ pe̱ to̱ mo̱. O diwengisan, Yonatan a boli me̱se̱ o sue̱le̱ David. K’eyembilan, ponda ba pulino̱ bwa David, Yonatan ongwane̱ mo̱ “o benga lakisane̱ Loba.” A ta na a le̱le̱me̱ o bola longe̱ lao ońola David. (1 Samuel 23:16, 17) David pe̱ a ta nde diko̱m la jemea. A ta a kakane̱ ná a mabongwa mbia ma Yonatan, a londise̱ pe̱ kakane̱ lao nate̱na ombusa kwed’a Yonatan.​—1 Samuel 18:1; 20:15-17, 30-34; 2 Samuel 9:1-7.

10. Eyembilan a beso̱mbe̱ ba Bonahebe̱r belalo e mokwe̱le̱ nde wa nje jombwea diko̱m e?

¹⁰ Sadrak, Mesak, na Abednego ba ta nde beso̱mbe̱ ba Bonahebe̱r belalo bena be ta mako̱m; ba sumwabe̱ o mundi mabu ke̱ ba dia bana. Etum  na mbia mabu, bongwane̱le̱ o benga be̱ Yehova jemea. Ombusa ponda, ba kokino̱, dube̱ labu di we̱le̱be̱ o kekise̱ ponda Kiṅe̱ Nebukadnesar anedino̱ babo̱ ná bowe̱ njimbid’a gol. Sadrak, Mesak, na Abednego ba bangi jowe̱ ni njimbidi, ba langwea pe̱ kiṅe̱ ná: “Di si mabolea maloba mo̱ngo̱, to̱ jowe̱ njimbid’a gol o po̱ngino̱ tom.” Ponda dube̱ labu di we̱le̱be̱no̱ o kekise̱, ma mako̱m malalo ma bengi be̱ Loba labu jemea.​—Daniel 1:1-17; 3:12, 16-28.

11. Ne̱ni di bino̱ ná Paulo na Timoteo ba ta mako̱m ma bwam e?

¹¹ Ponda ńamuloloma Paulo e̱nno̱ eso̱mb’a moto Timoteo, a so̱ṅtane̱ ná Timoteo a ta a to̱ndo̱ Yehova, a ta pe̱ ombwea mwemba na mbale̱. Paulo okwe̱le̱ so̱ Timoteo ne̱ni jongwane̱ bonasango na bonańango o bepolo jita. (Bebolo 16:1-8; 17:10-14) Timoteo a boli ebolo na iwiye̱ kańena Paulo a kwali ná: “A [ta] a bolea myango ma bwam mwemba na mba.” Paulo a ta a bia ná Timoteo a me̱nde̱ ‘jombwea na mbale̱’ bonasango na bonańango. Kana ba tano̱ ba bolea Yehova mwemba, Paulo na Timoteo ba timbi be̱ mako̱m ma bwam.​—Filipi 2:20-22; 1 Korinto 4:17.

12, 13. (a) Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ dibie̱ ke̱ di mapo̱so̱ mako̱m to̱ e be̱ nde o mwemba e? (b) Ońola nje ńamuloloma Paulo a bolino̱ jome̱le̱ di maso̱be̱ o 1 Korinto 15:33 e?

¹² O mwemba, je ná jokwa mambo o mbasan ma bonasango na bonańango asu, jongwane̱le̱ pe̱ o benga be̱ jemea. (Langa Roma 1:11, 12.) Nde to̱ oteten  a mwemba, jangame̱n be̱ jangwa ke̱ di mapo̱so̱ mako̱m masu ma batabata. Di be̱n bonasango na bonańango jita bena ba wu o bekombo be diwengisan, ba be̱n pe̱ bede̱mo be diwengisan. Bō̱ be nde wa po̱ o mwemba, nde bape̱pe̱ be o bolea Yehova yā mimbu jita. Nika e mano̱ngo̱ ponda ná diko̱m la moto na Yehova di ńake, ka nje te̱ nika e mano̱ngo̱no̱ ponda ná epuma yole. Jangame̱n so̱ lee̱le̱ we̱lisane̱, to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱ na po̱so̱ pe̱ mako̱m masu na dibie̱ ponda ye̱se̱.​—Roma 14:1; 15:1; Bonahebe̱r 5:12–6:3.

 ¹³ Ponda iwo̱, bete̱medi ba bobe be ná be be̱ oteten a mwemba; o ni ponda, jangame̱n be̱ jangwa tobotobo. Ye ná e be̱ ná munasango to̱ munańango mō̱ e o bola nje Bibe̱l e mabangano̱. To̱ ná moto a ko̱lo̱ngo̱n to̱po̱ mińuńungu, nje ye ná e pungwa mwemba. Nika e titi biso̱ mańaka ebanja to̱ o ebwe’a mbu yaboso, mambo ma si ta mala bwam oteten a mwemba ponda iwo̱. Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ so̱ kriste̱n ya ni ponda ná: “Lo si wo̱ndo̱be̱; ko̱lo̱ngo̱ne̱ la bobe di mańamse̱ bede̱mo ba bwam.” (1 Korinto 15:12, 33) Paulo ome̱le̱ pe̱ Timoteo ná angame̱ye̱ ońola ba a mapo̱so̱no̱ ka mako̱m ma batabata. Jangame̱n bola mulemlem we̱nge̱.​—Langa 2 Timoteo 2:20-22.

14. Ne̱ni mbadi di mapo̱so̱no̱ mako̱m ńeno̱ ná e be̱ne̱ ngińa omo̱ń a mulatako masu na Yehova e?

¹⁴ Jangame̱n tata mulatako masu na Yehova. Mo̱ nde mwe lambo le tiki buka me̱se̱ di be̱nno̱. Ońola nika, di mabanga be̱ diko̱m na to̱ nja ńe ná nu bo̱bise̱ dube̱ lasu to̱ ńamse̱ mu mulatako. Ka nje te̱ di titino̱ ná di duba bre̱ti o madiba nde di pula ná bo ńo̱ nde miliki, nika pe̱ nde di titino̱ ná di lata diko̱m na bato ba be̱n bedangwedi ba bobe na jo̱nge̱le̱ ná e me̱nde̱ be̱ biso̱ lambo di bo̱bi o bola nje ye bwam. Jangame̱n po̱so̱ mako̱m masu ma batabata na dibie̱.​—1 Korinto 5:6; 2 Tesalonika 3:6, 7, 14.

15. Nje weno̱ ná o bola ná o be̱ne̱ mako̱m ma bwam oteten a mwemba e?

¹⁵ Oteten a mwemba, we ná o so̱ bato ba to̱ndi Yehova na mbale̱. Be ná ba timba mako̱m mo̱ngo̱  ma batabata. (Myenge 133:1) O si wasa buka te̱ mako̱m mena ma be̱n mimbu mo̱ngo̱ to̱ mulemlem ma bete̱medi ba longe̱ ka wa. O̱nge̱le̱ ná Yonatan a ta a petane̱ David mimbu jita, Rut pe̱ a ta eso̱mbe̱ jita buka Naemi. Di mapula bupe̱ malea ma Bibe̱l ná: “Tele̱ milema mańu ná bwē.” (2 Korinto 6:13; langa 1 Petro 2:17.) Ná di membilane̱no̱ Yehova, nika pe̱ nde bato jita ba me̱nde̱no̱ pula be̱ mako̱m masu.

16, 17. Yete̱na moto a wusane̱ biso̱ oteten a mwemba, nje di s’angame̱nno̱ bola e?

¹⁶ O mbia te̱ bato ba be̱n bede̱mo, mo̱nge̱le̱, na mbad’a bola mambo be diwengisan. Nika pe̱ nde yeno̱ oteten a mwemba. Di diwengisan di makenjise̱ longe̱, je pe̱ ná jokwa mambo jita mō̱ te̱ o mbasan ma nune̱. Nde ponda iwo̱ k’asu ńe diwengisan e mabola ná di si so̱ṅtane̱ bonasango to̱ bonańango asu, di lingane̱ pe̱ babo̱. Dongo la ngedi pe̱, be ná ba wusane̱ biso̱ to̱ bwese̱ biso̱ ndutu. (Minia 12:18) Mo̱ jangame̱n jese̱le̱ ná myambo mi bo̱bise̱ biso̱ to̱ pandise̱ biso̱ etum na mwemba e?

¹⁷ Ke̱m. To̱ e be̱ nde ná moto a lingise̱ biso̱ o nin mbadi to̱ nine̱, di s’angame̱n panda etum na mwemba. Seto̱ Yehova nde a wusane̱ biso̱. A boli biso̱ longe̱ na mane̱ mambo me̱se̱. A dongame̱n o kusane̱ biso̱ ndolo na jemea. (Bebīsedi 4:11) Mwemba mwe nde jabea di wu na Yehova lena di mongwane̱ biso̱ o jouse̱ dube̱ lasu. (Bonahebe̱r 13:17) Di s’angame̱n banga di jabea to̱ buńa buka  te̱ ońolana moto a lingise̱ biso̱.​—Langa Myenge 119:165.

18. (a) Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱le̱ na bonasango na bonańango asu e? (b) Ońola nje jangame̱nno̱ lakise̱ bane̱ e?

¹⁸ Di to̱ndi bonasango na bonańango asu, di mapula pe̱ so̱ṅtane̱le̱ na babo̱. Yehova a si mengane̱ to̱ moto ná a be̱ ke̱nge̱nge̱, to̱ biso̱ pe̱ di s’angame̱n. (Minia 17:9; 1 Petro 4:8) Biso̱ be̱se̱ di mapo̱ngo̱ mawuse̱, nde ndolo e mongwane̱ biso̱ ná di benge “lakisane̱ [...] mō̱ na nune̱ mawuse̱.” (Kolose 3:13) Ndolo e mabola ná di si kolise̱ bwambo bosadi. Mbale̱, moto a wusane̱ te̱ biso̱, ye ná e be̱ ndutu o dimbea nika. E bo̱bi ná di linge to̱ ná di be̱ne̱ye̱ mo̱ eba. Nde nika e me̱nde̱ nde bola ná di be̱ njongi. O diwengisan, di malakise̱ te̱ bato ba mawusane̱ biso̱, je ná di be̱ne̱ musango ma teten, jalatane̱ oteten a mwemba na di buki me̱se̱, mulatako ma bwam na Yehova.​—Mateo 6:14, 15; Lukas 17:3, 4; Roma 14:19.

19. Njika ponda di s’angame̱nno̱ pe̱ be̱ mundenge na moto oteten a mwemba e?

¹⁹ O mbia mwe ndolo, moto te̱ a mawe̱ ná a bwese̱ bane̱ muńe̱nge̱. Nde dutea te̱ ná moto mō̱ a timbi be̱ pamo. Be̱se̱ o mbia ba keki o jongwane̱ mo̱ ngedi na ngedi, nde a bangi di jongwane̱. E ná a po̱so̱ o jasumwe̱ o mboa, to̱ mo̱me̱ne̱ sango a mbia baise̱ mo̱ ná ale. Mulemlem ma lambo mwe ná mu bolane̱ o mwemba. Moto e ná a po̱so̱ o tika bola mambo Yehova a si do̱lisane̱no̱ na mena ma matakise̱ mwemba. A mabanga jongwane̱, a lee̱le̱ pe̱ na bebolo bao ná a si mapula pe̱ be̱ elong’a  mwemba. E ná a po̱so̱ o jasumwe̱ o mwemba na mo̱me̱ne̱, to̱ pangabe̱. Nika e bolane̱ te̱, Bibe̱l e makwala ná bwē ná di “si yo̱kise̱” biso̱me̱ne̱ na nu moto. (Langa 1 Korinto 5:11-13; 2 Yohane 9-11) Nika ńe ná e be̱ ndutu jita yete̱na e nde diko̱m lasu to̱ elong’asu ya mbia. Nde o ninka bete̱medi, be̱ la Yehova jemea langame̱n be̱ ngińa buka be̱ to̱ njika moto nupe̱pe̱ jemea.​—Ombwa Maki ma su la kalati 8.

20, 21. (a) Ne̱ni ndolo e me̱ne̱ne̱no̱ o bete̱sedi ba panga la moto o bebokedi e? (b) Ońola nje yeno̱ mweńa ná di po̱se mako̱m masu na dibie̱ e?

²⁰ Panga la moto o bebokedi le nde bete̱sedi ba ndolo be mawe̱ na Yehova. Di matata mwemba na ba bena ba mate̱nge̱ne̱ bete̱sedi ba Yehova. (1 Korinto 5:7; Bonahebe̱r 12:15, 16) Di mongwane̱ biso̱ o lee̱le̱ ná di to̱ndi Yehova, dina lao la bosangi na bete̱sedi bao. (1 Petro 1:15, 16) Bete̱sedi ba panga la moto o bebokedi be malee̱ pe̱ ndolo ońola moto ńena nu pangabe̱. Ben beko̱kisedi ba ngińa be ná bongwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ ná nje a bolino̱ ye bobe na tute̱le̱ pe̱ mo̱ o tukwa. Bato jita bena ba ta ba pangabe̱, ba timbi na Yehova ombusa ponda, mwemba pe̱ mu kasa babo̱ na muyao.​—Bonahebe̱r 12:11.

²¹ O nin mbadi to̱ nine̱, mako̱m masu ma be̱n ngińa omo̱ń asu. Ye so̱ mweńa ná di po̱se mo̱ na dibie̱. Di to̱ndi te̱ bato bena Yehova a to̱ndino̱, di madingabe̱le̱ na bato bena be ná bongwane̱ biso̱ o be̱ mo̱ jemea o bwindea.