Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Dongo 4

Bambambe̱ Basu Be Nde O We̱ni e?

Bambambe̱ Basu Be Nde O We̱ni e?

1, 2. Nje jita la bato di dube̱no̱ jombwea bawedi e?

LODUN la bato o Afrika lo dube̱ ná kwedi e titi su la longe̱, nde ńe nde buka te̱ betombedi o be̱ longe̱ o mundi mupe̱pe̱. Jita ba mo̱nge̱le̱ ná bambambe̱ babu ba máwo̱ ba matomba, wa o mundi mu me̱ne̱ne̱ wala o mundi mu si me̱ne̱ne̱, wa o mundi mwa baweńa wala o mundi mwa midī.

2 E dubabe̱ ná ban bambambe̱, to̱ so̱ midī ma bambambe̱, mi mombwea jongise̱ na bonam bwa mbia mabu o mundi mwa wase. Bupisane̱ din jonge̱le̱, midī ma bambambe̱ me nde mako̱m ma ngińa, mi dongame̱n lenea mumbwa ma bwam, lenea ja la bwam, na tata te̱nge̱ne̱ bobe. Mi mińabe̱ te̱ to̱ so̱ kumwabe̱, e makwalabe̱ ná mi mawana mbeu a ńolo—diboa, tue, na diboma.

3. Ne̱ni bato bō̱ ba mowe̱ no̱ bambambe̱ e?

3 Baweńa ba mabolise̱ mambo ma ńai na ńai o jabwe̱le̱ edube na kombe̱ pe̱ mulatako ma bwam na midī ma bambambe̱. Ben beboledi be me̱ne̱ne̱ tobotobo o bolise̱ la kwedi na pulame̱, nika ná nanga la kwedi na dibua. Jowe̱ la bambambe̱ di me̱ne̱ne̱ pe̱ o mbadi nipe̱pe̱. K’eyembilan, oboso ná bato bō̱ ba mańo̱ eke̱mb’a beńo̱n, ba miase̱le̱ son o wase ońola bambambe̱. Nika me̱ne̱ pe̱, ombusa jipe̱, da di madia o wo̱ngo̱ ná bambambe̱ ba po̱i te̱, ba bomane̱ lambo la da.

4. Nje jita la bato di dube̱ no̱ jombwea mudī e?

4 Bato bape̱pe̱ ba dube̱ ná baweńa ba be̱n mudī mu si mawo̱ mu matike̱ be̱ ombusa kwed’a ńolo. Moto a die̱le̱ te̱ mo̱me̱ne̱ bwam o longe̱, e makwalabe̱ ná mudī mwao mu mala o mo̱ń, to̱ so̱ o paradis, nde moto a die̱le̱ te̱ mo̱me̱ne̱ bobe o longe̱ lao, e mengabe̱le̱ ná mudī mwao mu kuse beko̱kisedi ba he̱l. O ngedi iwo̱ bato ba lati din jo̱nge̱le̱ na dube̱ la dibambe̱. K’eyembilan, kalat’a mibia ma kwedi ni mabīse̱ ońola mitin ma kwedi e me̱nde̱ o dongo la ngedi bolane̱ ben byala ná nu moto a “mátomba” to̱ so̱ ná “a mala dongame̱ne̱ bambambe̱.” Man madube̱ me̱se̱ ma se̱medi o din jo̱nge̱le̱ ná edi a longe̱, to̱ so̱ mudī, mu ma tika be̱ longe̱ ombusa kwed’a ńolo. Mo̱ nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea nika e?

Mudī na Edi a longe̱

5, 6. Bupisane̱ Bibe̱l nje ye mudī e?

5 Bibe̱l e malee̱ ná mudī mu titi lambo le oteten a moto; mudī mwe nde ná te̱ite̱i nu moto mo̱me̱ne̱. Ka eyembilan, ponda Loba a wekino̱ Adam, Bibe̱l e makwala ná: “na moto a timba mudī mwa longe̱.” (Bebotedi 2:7) Adam a si bolabe̱ mudī; a ta nde mudī, mot’a mususu.

6 Ońola nika, di malanga ná midī mayabe̱ (Bebotedi 46:18). Mi mawe̱le̱ da to̱ kandane̱ da (Levitiko 7:20; Myenge 35:13). Mi meya mbembe na wo̱lea pe̱ (Yeremia 13:17; Yona 2:7). Midī mi mawe̱le̱ suabe̱, bupabe̱, na kwesabe̱ na beye̱i. (Ndimbisedi 24:7, Myenge 7:5; 105:18). O min myemba, Bibe̱l iwo̱ i matimbise̱le̱ eyal’a bwambo baboso ná “mudī”, nde ipe̱pe̱ i mabolane̱ nde byala ka “longe̱,” “ewekedi,” to̱ so̱ “moto.” Ben beto̱pedi be̱se̱ be mapula nde kwala lambo diwo̱.

7. Njika bepasi ba Bibe̱l ba lee̱ ná mudī mwena mu wo̱ e?

7 Kana mudī mweno̱ nde moto mo̱me̱ne̱, moto a wedi te̱, mudī mu mawo̱. Hesekiel 18:4 e makwala ná: “Mudī mu mabole̱ bobe,—mo̱ nde mu mawo̱.” Nikame̱ne̱ pe̱, Bebolo 3:23 e makwala ná: “To̱ njika mudī [to̱ so̱, moto] mu si me̱nde̱ sengane̱ nu muto̱ped’a mudī mu me̱nde̱ bumba oteten a tumba.” Mudī mu titi so̱ lambo di madie̱ ombusa kwed’eyobo.

8. Nje ye edi a longe̱ otetena bato e?

8 Edi a longe̱ e titi mulemlem mwa lambo ka mudī. Oteten a bato ba benama, edi a longe̱ ye nde ngiń’a longe̱ ni madie̱le̱ babo̱ o londise̱ bebolo ba longe̱. Edi a longe̱ ye nde bowan bwa ngińa ni mamo̱te̱le̱ etrukaṅ a mukala. Ni ngińa e mawe̱le̱ dangwe̱le̱ epe̱pe̱n a ngo̱ to̱ elo̱ko̱n a madiba, nde e titina e be̱ ńai ni mawane̱ ngo̱ na mo̱me̱ne̱ to̱ lo̱ko̱ madiba e si be̱ na yin injin. O mulemlem ma mbadi, edi asu ya longe̱ e madie̱le̱ biso̱ o je̱ne̱, senga, na dutea pe̱. Nde edi a longe̱ mo̱me̱ne̱ e titi ná e bola to̱ diwo̱ la man mambo e sibe̱ miso̱, matoi, to̱ bo̱ngó̱. Ońola nika nde Bibe̱l e makwalano̱ jombwea moto ná: “Edi a longe̱ e busi te̱, a matimba pe̱te̱ o mińangadu; o bo buńa me̱ne̱ monge̱le̱ mao ma bo̱i.”—Myenge 146:4.

9. Nje mudī na edi a longe̱ ba titino̱ ná ba bola e?

9 Bupisane̱ Bibe̱l so̱, mudī to̱ edi a longe̱ ba si mese̱le̱ eyobo o kwedi o wala tika be̱ longe̱ o mundi ma midī.

Ebe̱yed’a Bawedi

10. Nje Bibe̱l ńa kwalano̱ jombwea ebe̱yed’a bawedi e?

10 Nje so̱ ye ka ebe̱yed’a bawedi e? Etum te̱ Yehova eno̱ nu nu weki bato, a bi pe̱ nje e mapo̱ye̱ biso̱ ke̱ di wedi. Eyal’Ao e mokwe̱le̱ ná bawedi ba si be̱n pe̱ longe̱, ba titi pe̱ ná ba senga, be̱ne̱, ba to̱po̱, to̱ dutea to̱ lambo. Bibe̱l e makwala ná:

  • “Bawedi . . . ba si bi pe̱ to̱ lambo.”—Mulangwedi 9:5.

  • “Eto̱nde̱, bosinga na eko̱n abu ba májinda bumba.”—Mulangwedi 9:6.

  • “T’ebolo, to̱ jo̱nge̱le̱, to̱ dutea, to̱ dibie̱, ba titi o [so̱ngo̱], wuma o malano̱.”—Mulangwedi 9:10.

11. Ombusa Adam ko̱ o bobe, nje Yehova a langwedino̱ mo̱ e?

11 Dutea te̱ nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea mbamb’asu ńaboso Adam. Yehova a weki nde Adam “na dibudu la mińangadu.” (Bebotedi 2:7) Adam a sengane̱ te̱ mbend’a Yehova, a wusa tika be̱ longe̱ o bwindea na bonam o wase. Nde Adam a kwe̱me̱ mbend’a Yehova; beko̱kisedi ba nika be ta nde kwedi. O we̱ni Adam alono̱ ombusa kwed’ao e? Loba a ta a kwalisane̱ mo̱ ná: “O [me̱nde̱] nde timba o mińangadu mena oten nde o no̱ngo̱be̱no̱; ebanja we nde mińangadu, o mińangadu pe̱ nde o matimbano̱.”—Bebotedi 3:19.

12. Nje e ko̱ye̱ Adam o kwed’ao e?

12 O we̱ni Adam a tano̱ oboso ná Loba a maweka mo̱ na mińangadu e? A si ta to̱ wuma. A si ta to̱ longe̱. Niponda Yehova a kwalino̱ so̱ ná Adam a me̱nde̱ “timba o mińangadu,” A ta nde a pula kwala ná Adam a me̱nde̱ pe̱te̱ timba ka ni titi longe̱, kaná mińangadu. Adam a si tiki be̱ longe̱ o mundi ma mudī. A ‘sēkame̱’ wala o mundi ma midī ma bambambe̱. A salo o mo̱ń to̱ o he̱l. A timbi nde o ebe̱yed’a ka ni titi longe̱; a si ta pe̱.

13. Nje ya po̱ye̱ bato na byembe o kwed’abu e?

13 Mo̱ mulemlem mwa lambo mu mapo̱ye̱ bato ba benama be̱se̱ e? E. Bibe̱l e matele̱ye̱ ná: “[Moto na byembe] ba mala nde wuma iwo̱ me̱ne̱; be̱se̱ ba wu nde o dibudu, ba matimba pe̱ nde o dibudu.”—Mulangwedi 3:19, 20.

14. Njika dipita le ońola bawedi e?

14 Bibe̱l e makakane̱ ná Loba a me̱nde̱ jumwe̱le̱ bawedi o be̱ longe̱ o paradis o wase.(Yohane 5:28, 29; Bebolo 24:15). Nde ni ponda e dia oboso. We̱nge̱, ba nanga o iyo̱ a kwedi (Yohane 11:11-14). Di sangame̱ne̱ bwa babo̱ bó̱ngo̱ to̱ jowe̱ babo̱, ebanja ba titina ná ba we̱le̱ jongwane̱ biso̱ to̱ bolane̱ biso̱ bobe.

15, 16. Ne̱ni Satan a kekano̱ bola ná bato ba dube̱ ná bawedi ba si wedi na mbale̱ e?

15 Din jonge̱le̱ ná di si ma wo̱ na mbale̱ le nde mpoń mwena Satan a camane̱no̱. O pula ná bato ba dube̱ mu mpoń, mo̱ na midi mao ma bobe ba makeka bola ná bato bo̱nge̱le̱ ná maboa na mbeu a ńolo ipe̱pe̱ ma mawa nde na midī ma bawedi. Ye mbale̱ ná mitakisan mō̱ mi mawa nde na midī ma bobe mome̱ne̱. Nde ye pe̱ mbale̱ ná mitakisan mō̱ pe̱ mi si be̱n to̱ lambo jombwea ndimsi.Nde e titi pe̱ to̱ mbale̱ ná ndutu ńena e weya biso̱ na ba ba nanga o so̱ngo̱.

16 Mbadi ni pe̱pe̱ ńe, ńena midī ma bobe ma kekano̱ o tute̱le̱ bato o jo̱nge̱le̱ ná nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea kwedi ye mpoṅ. Mi malemse̱ bato o jo̱nge̱le̱ ná be̱n to̱so̱ ná ba to̱pi na bawedi. Midī ma bobe ma bola nika tongwea na me̱ne̱, ndo̱ti, ngambi to̱so̱ miano mipe̱pe̱. Tongwea na nika bato ba mabe̱ nde mulatako, seto̱ na bawedi, nde na midī ma bobe mena ma bake̱le̱ ná me nde bato ba wedi. Ońola nika nde Yehova a mabakwano̱ mbako a ngińa te̱nge̱ne̱ ba se̱se̱ ngambi na ba ba makwalisane̱ bawedi.—Ndimbisedi 18:10-12; Sakaria 10:2.