Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Dongo 3

Banjá Ba Maje̱ o Mundi ma Midī e?

Banjá Ba Maje̱ o Mundi ma Midī e?

1. Ne̱ni dube̱ la dimbambe̱ leno̱ o bowo̱n bwa njongo ńasam ni longedi na makala e?

BEDUBEDI ba dimbambe̱ o Afrika be nde o bowo̱n bwa njongo ńasam ni longedi na makala. O sasa, o be̱n ńambe, ka ńasam o ngiń’a mudī. O mambasan o be̱n maloba masadi, to̱ so̱ midī, mena me nde baboledi ba Loba. O mbasan mabu o be̱n bambambe̱, bena ba mo̱nge̱le̱ mbia mabu o wase na jombwea pe̱ bwam bwam ońola bonam babu. O eyoto o be̱n ngiń’a midī isadi yena ye nde: ngaṅ, ngambi, na ewusu.

2. Ne̱ni munia mō̱ ma Afrika mu malee̱no̱ ná dube̱ la dimbambe̱ di be̱n ngińa omo̱ń a jowe̱ e?

2 Man madube̱ ma dimbambe̱ ma we̱li be̱ne̱ ngińa ninde̱ne̱ omo̱ń a mowe̱ mape̱pe̱ o Afrika. Munia mō̱ ma Afrika mu mabamse̱ nika na ben byala ná: “Kasa la Dube̱ (la Kristo to̱ la Bawusa) di si meka biso̱ na jowe̱ la maloba ma miundi masu.”

3. O we̱ni jeno̱ ná jokwa mbale̱ jombwea ba ba maje̱ o mundi ma midī e?

3 Nate̱na njika dikala dube la dimbambe̱ la Afrika di te̱nge̱ne̱no̱ e? Bibe̱l e mabīse̱ biso̱ mbale̱ jombwea ba bena ba maje̱ o mundi ma midī.

Yehova, Loba la Mbale̱

4. O nje dongo dinde̱ne̱ la bebasi ba Afrika leno̱ mulatako mwa jo̱nge̱le̱ e?

4 Mańaṅ ma mowe̱ mande̱ne̱ malalo me o Afrika ma dube̱ ná Loba le, le pe̱ ńasam. Bibe̱l e malanga mo̱ ka “Loba la maloba na Sango a basango, Loba nunde̱ne̱, ńa ngum na ńa maladi.” (Ndimbisedi 10:17) Badubedi ba ebas’a Bawusa pe̱ ba dube̱ Loba diwo̱ la ngum. Jombwea jowe̱ la kwaṅ la Afrika, Mulēdi Geoffrey Parrinder a mabīse̱ ná: “Dongo dinde̱ne̱ la Bato ba Afrika pe̱ di dube̱ nde Loba diwo̱ lasam, sango a maloba na bonabato, muweked’a ngonde̱ ńe̱se̱.”

5. Njika mina mō̱ ma mabolane̱ o bele̱ Loba e?

5 Nde, to̱ ná dube̱ la Loba di lańno̱ nika jita, dongo dinde̱ne̱ la bato di si be̱n so̱ṅtane̱ la se̱ṅse̱ṅ jombwea nja Loba eno̱. Tanga laboso o pula bia moto le nde jokwa bia dina lao. Jombwea dina la Loba, mpungu mwe oteten’a bebasi. Oteten a Bonabebasi ba Bonakristo, a ko̱lo̱ngo̱ne̱ belabe̱ jita ná Loba, dina l’eto̱ti di be̱n beteledi ná “Ńa Ngum.” Ońola badubedi ba ebas’a Bawusa pe̱, e nde Allah. Oteten’a ba ba mabupe̱ jowe̱ la dimbambe̱, dina di mabolane̱ o bele̱ Ńasam di tuko bupisane̱ eye̱me̱ te̱. O nin kalat’ao Concepts of God in Africa, John S. Mbiti a maso̱nge̱le̱ be̱be̱ na 500 ba mina na mina m’eto̱ti ma Afrika o bele̱ Loba. K’eyembilan, na bwambo ba Yoruba (Nigeria), Loba a mabelabe̱ ná Olodumare; ońola BonaKikuyu (Kenya), e nde Ngai; oteten a BonaZulu (Mikondo ma Africa) pe̱, e nde Unkulunkulu.

6, 7. Mo̱ dina la Loba ná nja, na ne̱ni di bino̱ nika e?

6 Mo̱ nje Loba mo̱me̱ne̱ a kwalino̱ jombwea dina lao e? Ponda Loba anedino̱ Mose ná a busane̱ bonaisrael o Egipto, Mose a baise̱ mo̱ ná: “Ombwa, na po̱i te̱ na bana ba Israel, na kwalane̱ babo̱ ná: Loba la basango bańu nde a lom mba o mbo’ańu, nde bue̱le̱ mba na: Dina lao le nde na nja e? na tate jalabe̱ babo̱ na nje?”—Bebusedi 3:13.

7 Na Loba alabe̱ ná: “O kwalane̱ bana ba Israel ninka na: Yehova, Loba la basango bańu . . . mo̱ nde a lom mba o mbo’ańu; dina lam din o bebe be̱se̱, nika nde nye jo̱nge̱le̱ lam o ńo̱ṅo̱n na ńo̱ṅo̱n.” (Bebusedi 3:15) Din dina la Yehova di maso̱be̱ be̱be̱ na 7000 la ngedi o bepasi ba Bibe̱l, to̱ na ne̱ni batukwedi bō̱ ba Bibe̱l ba mawe̱le̱no̱ o epol’ao mina m’eto̱ti ka “Loba” to̱ so̱ “Sango.”

8. Yehova e nde bowo̱n ba nje, na nje jangame̱nno̱ bola o do̱lisane̱ mo̱ e?

8 Mo̱ Yehova e so̱ nde bowo̱n ba nje e? E nde mudī, ńasam, ńangame̱n kuse̱ esese. E nde mpete̱ o jasame̱, a si be̱n elangisan, a si be̱n pe̱ to̱ bowo̱n. (Ndimbisedi 6:4; Yesaya 44:6). Yehova mo̱ na Mose ná: “Mba Yehova, Loba lo̱ngo̱, ne nde Loba la ko̱di.” O timbise̱le̱ nika o mbadi nipe̱pe̱, nika ńe nde ná, di mapula te̱ do̱lisane̱ Yehova, jangame̱n nde jowe̱ mo̱me̱ne̱ mō̱. A si mapula ná jowe̱ lambo dipe̱pe̱ to̱ moto nupe̱pe̱.—Bebusedi 20:3-5.

Yesu Kristo, Kiṅ’a Janea la Loba

9. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná Yesu a titi o dikala la Yehova e?

9 Sontane̱ di tabilane̱ we̱nge̱ jita jombwea nja Yesu eno̱. Jita o bebasi ba Bonakristo ba dube̱ nde ná Yesu e nde dongo diwo̱ la “Bosangi” ba Maloba Malalo Ma Lati O Loba Diwo̱. Nde Bibe̱l e si malee̱ ná Loba e nde bato balalo o moto mō̱. E si malee̱ pe̱ to̱ ná Yesu e nde mwemba mwa Loba. Yesu mo̱me̱ne̱ a kwali ná: “Tete̱ a buki mba.”—Yohane 14:28.

10. Yesu a ta nde o we̱ni oboso ná a mapo̱ o mundi ma wase e?

10 Bibe̱l e mokwe̱le̱ ná oboso ná Yesu a mabe̱ o mundi ma wase o bowo̱n ba mot’a benama, a ta nde eweked’a mudī ya ngińa o mo̱ń. Ka ne̱ni te̱ Yehova a wekino̱ Adam na Eva o wase, nikame̱ne̱ pe̱ nde A wekino̱ bewekedi ba mudī o mo̱ń. Yesu nde a ta eweked’a mudī yaboso Yehova a wekino̱.—Yohane 17:5; Kolose 1:15.

11. Ne̱ni Yesu a boledino̱ ná a yabe̱ ka mot’a benama e?

11 Ye we̱nge̱ be̱be̱ na 2000 la mbu, Yehova a ta a tombe̱le̱ longe̱ la yen eweked’a mudī o esal’a ngo̱nded’a muto ni si bi mome, ni belabe̱ ná Maria. Ange̱l Gabriel mo̱ na mo̱ ná: “O me̱nde̱ no̱ngo̱ deme̱, o me̱nde̱ ya mun’a mome, o tata po̱sea mo̱ dina ná Yesu. A me̱nde̱ be̱ kiṅe̱ . . . , nde janea lao di si me̱nde̱ be̱ne̱ su.”—Lukas 1:31, 33. *

12. Nje e ta ka njo̱m po̱ ni wan Yesu o mundi mwa wase e?

12 Yesu a yabe̱ so̱, a koka,a po̱ o dikala la mutud’a moto , okwe̱le̱ pe̱ bato jombwea jemea la Yehova na makaki mao. Mo̱ na go̱bina po̱ ńa Roma ná: “Na yabe̱ nde, na po̱i pe̱ nde o wase na nin njo̱m ná na bole mboṅ ońola mbale̱.” (Yohane 18:37) Kobisan so̱ na nje Yesu okwe̱le̱no̱, jena jokwa mbale̱ jombwea jemea la Loba na makaki mao. Jena jokwa ne̱ni leno̱ ná di do̱lisane̱ Loba.

13. Nje e ta ka njo̱m ni londe̱ iba ni wan Yesu o mundi mwa wase e?

13 Njo̱m nipe̱pe̱ ni tute̱le̱ Yesu o po̱ omundi ma wase e ta nde o bola longe̱ lao la mot’a benama ka diko̱ti ońola mbel’a moto (Mateo 20:28). A boli nika o bwam ná di te̱me̱ wonja na bobe di sangono̱ na mbamb’asu Adam. Ońola nika, be̱ longe̱ o bwindea lena di be̱ biso lambo leno̱ ná di we̱le̱ kusa. Ńamuloloma Yohane a tili ná: “Loba a to̱ndi wase o dikala lasam, na nin mbadi ná a boli mpo̱m mao ma Muna, ná to̱ nja nu dube̱ mo̱ a si mańama, nde a mabe̱ne̱ longe̱ la bwindea.”—Yohane 3:16.

14. (a) Nje e po̱yedi Yesu ombusa kwed’ao ka mot’a benama e? (b) Njika epolo Yesu a be̱nno̱ o mo̱ń o bon bwa we̱nge̱ e?

14 A wedino̱ o bowo̱n ba mot’a benama, Yesu a pumbo, alo o mo̱ń, wuma a timbino̱ pe̱te̱ longe̱ ka eweked’a mudī ya ngińa (Bebolo 2:32, 33). Ombusa ponda, Yehova a boli mo̱ “ngińa, edube na janea; ná matumba, bekombo na leme̱ le̱se̱ ba boleye mo̱.” (Daniel 7:13, 14) Yesu a máte̱se̱be̱ ka Kiṅe̱ ni be̱n ngińa; e nde Kiṅ’a janea la mo̱ń la Yehova. Son a ponda a malee̱le̱ ngiń’ao o wase ńe̱se̱.

Ange̱l, Baboledi Ba Loba

15. Njika ponda na o we̱ni ange̱l i wekabe̱no̱ e?

15 Yehova na Yesu ba titi babo̱me̱ne̱ o mundi ma mudī. Yehova a weki bewekedi ba mudī bepe̱pe̱, ange̱l. Gabriel, nu kwalisane̱ Maria, e nde mō̱ ńabu. Ange̱l i si se̱le̱ be̱ bato ba benama o wase. I wekabe̱ nde o mo̱ń jita la mimbu oboso ná bato ba benama ba mawekabe̱ o wase (Hiob 38:4-7). Ange̱l ye lodun na lodun.—Daniel 7:10.

Ange̱l ya jemea i mabanga kusa jowe̱

16. Ońola nje bato ba sangame̱nno̱ jowe̱ ange̱l e?

16 Ange̱l ya jemea i si mapula ná jowe̱ mo̱. O ngedi iba ńamuloloma Yohane a pulino̱ jowe̱ ange̱l, i domedi nde mo̱ na ben byala ná: “O bia po̱n, o si bola nika! . . . Owe̱ nde Loba!”—Bebīsedi 19:10; 22:8, 9.

17. Nje e malee̱ ná ange̱l i dongame̱n o tata baboledi ba Loba e,na ońola nje nika ńeno̱ belo̱ko̱medi ba mulema e?

17 Ange̱l i si mabusea pe̱ bautu ba Loba o mundi mwa wase kana i bolino̱ niponda i busedino̱ bamuloloma ba Yesu o ndabo a beboa (Bebolo 5:18, 19). Nde, di boledi te̱ Yehova bupisane̱ na Eyal’ao, Bibe̱l, jena di tika be̱ mbaki ná ange̱l’a ngińa ya Loba i me̱nde̱ tata biso̱. Bibe̱l e makwala ná: “Ange̱l a Yehova e mayo̱mbo̱ dinge̱le̱ ba ba mabwe̱ mo̱ bó̱ngo̱, e masunga babo̱.” (Myenge 34:7; 91:11) Ońola nje nika ńangame̱nno̱ lo̱ko̱ biso̱ milema e? Ońola ná basingedi ba njó be o mundi ma midī bena ba mapule̱ bumbise̱ biso̱!

Satan, Musinged’a Loba Mō̱

18. (a) Ońola njika njo̱m ange̱l po̱ e te̱mno̱ te̱nge̱ne̱ Loba e? (b) Njika mina ma bolabe̱ nin ange̱l a pamo e?

18 Seto̱ ange̱l’a Loba ye̱se̱ nde i tiki tingame̱ na mo̱. Dongo di te̱m te̱nge̱ne̱ mo̱. I timbise̱le̱ nde babo̱ mo̱me̱ne̱ basingedi ba Loba na basingedi ba bato o wase. Ne̱ni nika e bolane̱no̱ e? Ange̱l ye̱se̱ Loba a wekino̱ i ta i te̱me̱ na sim na bwam. Nde mō̱ ńa ban bana ba mudī be na ke̱nge̱nge̱ a ta a pula ná bato bowe̱ mo̱, na mo̱ a lule̱ mun mpuli ma bobe. E bolabe̱ yen eweked’a mudī dina la Satan, di be̱n beteledi ná “Mute̱nge̱ne̱ [Loba].” A mabelabe̱ pe̱ ná Diabolo, dina lena di be̱n beteledi ná “Ńa Mibakan,” etum te̱ a mato̱po̱no̱ lobango te̱nge̱ne̱ Yehova.

19. Ońola njika njo̱m na ne̱ni Satan a takise̱no̱ Hiob e?

19 Satan a mańakisane̱ bato ná ba late na mo̱ o janane̱ Loba. Dutea te̱ nje a bolane̱no̱ muboled’a Loba mō̱ ńa jemea, Hiob. Hiob a ta nde mot’a m’bwaṅ nunde̱ne̱. A ta a be̱ne̱ 7000 la mido̱ngi, 3000 la kamel, 1000 la myo̱di na myom ma ńaka, náme̱ne̱ pe̱ 500 ba myo̱di ma ese̱l. A ta pe̱ a be̱ne̱ dom la bana na baboledi jita. La boso, Satan a bwane̱ Hiob byembe bao na baboledi bao. Denge̱, a maloma “ngo̱ a mùdi” e sose̱le̱ bolongi, lambo lena di bo bana ba Hiob be̱se̱. Ombusa nika, Satan a takise̱ Hiob na “bepunde̱ ba bobe botea o tanga la mwende nate̱na o dibo̱bo̱di la mulopo.”—Hiob 1:3-19; 2:7.

20. (a) Ne̱ni Hiob a sawabe̱le̱no̱ ońola jemea lao e? (b) To̱ na ne̱ni Hiob a tingame̱no̱ na Loba, nje Satan a bolane̱no̱ jita la bato bape̱pe̱ e?

20 To̱ na man makekisan ma ndutu, Hiob a tiki nde o be̱ jemea na Loba. Na Yehova a jese̱ mo̱ bwam, a “bola mo̱ sango ngedi iba buka nje a se̱le̱no̱ be̱ne̱.” (Hiob 42:10) Satan a si tongwe̱le̱ buwa jemea la Hiob, nde a tombwane̱ o pandise̱ jita la bato bape̱pe̱ na Loba. Bibe̱l e makwala ná: “Wase ńe̱se̱ ńe owas’a ngiń’a bobe.”—1 Yohane 5:19.

21. (a) Ne̱ni Satan a bonde̱no̱ ńo̱ng’ao ńa kusa jowe̱ e? (b) Ońola njika njo̱m Yesu a bangino̱ jowe̱ Satan e?

21 Satan a mapula ná jowe̱ mo̱. Nika ńe̱ne̱n ná bwē ke̱ a makekise̱ Yesu, nika e mátomba be̱be̱ na 2000 la mbu we̱nge̱. Bibe̱l e malangwa myango ninka ná: “Na Satan alane̱ [Yesu] omo̱ń a mudongo mwasam bwambi, a lee̱le̱ mo̱ bekombo ba wase be̱se̱ n’edub’ao, a kwalane̱ mo̱ na: Na mabola wa man me̱se̱, yete̱na o nungam o wase, wowe̱ mba.” Yesu a bangi, na ben byala ná: “A Satan, asumwe̱! Ebanja e tilabe̱ na: Yehova Loba lo̱ngo̱ nde wangame̱ne̱no̱ o jowe̱, mo̱me̱ne̱ mō̱ pe̱ nde wangame̱ne̱no̱ o bolea o ńai ńe bosangi.” (Mateo 4:8-10) Yesu a ta a bia mbend’a Loba ná se̱ṅse̱ṅ, a si boli pe̱ to̱ nje Satan a tano̱ a pula.

Ange̱l ya Mwititi, Midī ma Bobe

22. Nje ange̱l i kwedi o bobe i mábolane̱no̱ bato e?

22 Ange̱l ipe̱pe̱ i lati na Satan o te̱nge̱ne̱ Loba. Yin ange̱l ya mwititi ye nde basingedi ba baje̱ o mundi ma wase. Ye njó na miano ma njonga. O ponda kwaṅ, i kwese̱ bato bō̱ mbuke na ndima (Mateo 9:32, 33; 12:22). I boise̱ bape̱pe̱ to̱ pambilane̱ babo̱ mulopo ka bato ba njou (Mateo 17:15, 18; Marko 5:2-5). I takise̱ mo̱me̱ne̱ pe̱ na bana basadi.—Lukas 9:42.

23. (a) Nje midī ma bobe mi mapulane̱no̱ bato e? (b) Satan na midī mao ma bobe ba matute̱le̱ bato o bola nje e?

23 Ka Satan, mi midī ma bobe mi mapulise̱ jowe̱. O mulopo ma banga jowe̱ la bato—na jemba ná jowe̱ langame̱n nde Yehova buka te̱—ma pulise̱ nde mo̱ na ńo̱ngi, mi wase̱le̱ mo̱ na sue̱le̱ pe̱ mo̱. Tongwea na edi’a te̱nge̱ne̱ janea, lobango, na bo̱ngo̱, Satan na midī mao ma bobe ba tute̱le̱ bato o jowe̱ babo̱. O ka mbale̱, jita la bato di si bi ná di mowe̱ nde Satan na midī mao ma bobe. Dongo dinde̱ne̱ la bato bena ba bwa ndutu o senga ná ebas’abu e mabola nde Satan edube. O mbat’a nika, Bibe̱l e mome̱le̱ ná: “Mambo matumba ma mabolano̱ jabea, ma mabola nde mo̱ midī ma bobe,seto̱ Loba.”—1 Korinto 10:20.

24. Njika musomba mō̱ Satan a mabolane̱no̱ o wo̱ndo̱ bato e?

24 Mbadi po̱ Satan na midī mao ma bobe ba mawo̱ndo̱no̱ bato ná bowe̱ babo̱ ńe nde camane̱ la mo̱nge̱le̱ ma si te̱nge̱n jombwea ba bamáwo̱. Jombwe te̱ nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ biso̱ ońola di to̱ti.

^ par. 11 Koran e mato̱pea ońola yabe̱ la betańsedi la Yesu o Surah 19 (Maria). E makwala ná: “Di lomedi [Maria] mudī Masu o bowo̱n ba mutud’a moto. Nde e̱nno̱ mo̱ na mo̱ a kwala ná: ‘Ńandedi a we̱le̱ tata mba te̱nge̱ne̱ wa! O mabwa te̱ Sango bó̱ngo̱, ese̱le̱ mba, o tombe pe̱ nge’ango̱.’ Na mo̱ alabe̱ ná, ‘Ne nde mot’a mwe̱ndi ńa Sango, na po̱i pe̱ nde o wanea wa mun’a bosangi.’ Na nun pe̱ a timbise̱le̱ ná ‘Ne̱ni na me̱nde̱no̱ bambe̱ muna ke̱ na dia nde ngo̱nded’a muto, na si bi mome e?’ Na jalabe̱ di bolabe̱ mo̱ ná ‘Ninka nde ńe jemea la Sango, nika e titi mo̱ bwambi. Sango mo̱ ná “A me̱nde̱ nde be̱ eyemban ońola mbel’a moto, na bonam bo mawe̱ na Biso̱me̱ne̱. Ninka nde ńe betesedi Basu.”’”