Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Dongo 2

Ne̱ni Weno̱ Ná Wokwa Mbale̱ Jombwea Loba e?

Ne̱ni Weno̱ Ná Wokwa Mbale̱ Jombwea Loba e?

1, 2. Njika elangisan e malee̱ mweńa ma patan o domse̱ bekwadi be mombweye̱ bebasi e?

NE̱NI jeno̱ ná di botea o bia nja ńe Loba e? Mo̱, ye mweńa ná di kekise̱ belēdi be̱se̱ ba jita la bebasi e? Nika e titi ná e we̱le̱ bolane̱. To̱ e be̱ so̱ nde ná jena di we̱le̱, ne̱ni di mabiano̱ njika belēdi be te̱nge̱n e?

2 Kana yeno̱ ná mo̱nge̱le̱ ma ńai na ńai me jombwea Loba, ke̱ di be̱n so̱ ńo̱ng’a lambo di mongwane̱ biso̱ o bia nje ye mbale̱, nika ná eme̱ne̱n yena bato beno̱ ná bemea. Ka elangisan: Musunga ma madoi mwe o don jombwea dime̱ne̱ la epas’a dibato ewo̱. Mwandisedi mo̱ ná dibato le nde dime̱ne̱ la meta malalo, nde mwandedi a mo̱nge̱le̱ ná di si po̱i nika. Ne̱ni ekwadi yeno̱ ná e bo̱ e? Tongwea na me̱ne̱ dibato na eme̱ne̱n.

3. Ońola njika njo̱m Bibe̱l e tilabe̱no̱ e?

3 Mo̱, eme̱ne̱n ye so̱, ka patan, o bwam ba bola biso̱ bete̱sedi be bam o nje e mombweye̱ jowe̱ e? E, ye nde Bibe̱l. Loba a boli ná Bibe̱l e tilabe̱ o bwam ná bato o to̱ njik’epolo nde bena bokwa mbale̱ jombwea mo̱. Lokoli la lodun lo mábusisabe̱. E mátukwabe̱, o mususu mwe̱se̱ to̱ epasi, o 2100 la leme̱. Be̱be̱ na moto te̱ ena a so̱ mbale̱ jombwea Loba o eyem’ao.

4. Njika beteledi Bibe̱l e bambe̱no̱ e?

4 Bibe̱l ńe nde jabea la tiki di wu na Loba. E matele̱ye̱ mambo di si wusano̱ o bia wuma ipe̱pe̱ tom. E malangwa jombwea ban be o mundi mwa midī. E mabonde̱ mo̱nge̱le̱ ma Loba, bede̱mo bao na makaki mao. E malangwa ońola bediedi bao jombwea bato o pambwa ponda ńa lokoli la mimbu. E mato̱pea jombwea mambo ma me̱nde̱ bolane̱ ponda ni maye̱. E malee̱ pe̱ ne̱ni jeno̱ ná di so̱ nge’a longe̱ la bwindea.

Ońola Njika Njo̱m Wangame̱nno̱ o Dube̱ Bibe̱l

5. Njika eyembilan e malee̱ ná Bibe̱l ńe nduta po̱ na dibie̱ e?

5 Njo̱m ye jita i mabole̱ ná di we̱le̱ dube̱ ná Bibe̱l ńe nde Eyal’a Loba na mbale̱. Njo̱m po̱ ńe nde ná Bibe̱l ńe mulatako na dibie̱. O pond’a kwaṅ bato o wase ńe̱se̱ ba ta bo̱nge̱le̱ ná wase e se̱medi nde omo̱ń’a lambo. O Mbe̱ng’a Afrika, k’eyembilan, ponda po̱ e ta bato ba tano̱ ba dube̱ ná wase e ta e suabe̱le̱ na ńama bwaba ni yo̱se̱di, na 3500 ba matinga o su di me̱ne̱ne̱ la wase, na 3500 ba matinga pe̱ o was’a wase. Nde, ndutá po̱ na dibie̱, mutiled’a Bibe̱l mō̱ a tili nika e mátomba 3500 ba mbu we̱nge̱ ná Loba a “pane̱ wase omo̱ń a to̱ lambo.”—Hiob 26:7.

6. Njika bebamsedi be peti be malee̱ ná Bibe̱l e wu nde na Loba e?

6 Bebamsedi be peti ná Bibe̱l e wu nde na Loba na mbale̱ be nde bebīsedi be̱se̱ be tilabe̱ ońola ponda ni ma po̱. Diwengisan na ngamb’a bato ba benama, Loba a bi kie̱le̱ ni maye̱ na mbale̱; nje ye̱se̱ a makwalano̱ e malonda ponda ye̱se̱.

7. Njika bedinge̱ bō̱ ba Bibe̱l be londi o mińa mi tombi e?

7 Bebwea ba bedinge̱ ba Bibe̱l be londi o ponda kwaṅ. Ka eyembilan, 700 ba mimbu oboso ba ponda, Bibe̱l e bīse̱ na te̱ite̱i ná Yesu a ta nde angame̱ne̱ yabe̱ o mundi ma Betlehem, nika pe̱ nde e bolane̱no̱ (Mika 5:2; Mateo 2:3-9). O mbát’a jita la bedinge̱ bepe̱pe̱ be bīsabe̱ jombwea Yesu, Bibe̱l e ta pe̱ e kwala o boso bwa ponda ná a me̱nde̱ yabe̱ na ngo̱nded’a muto ni si bi mome, na jandisabe̱ ońola 30 ma bepasi ba silba. Be bedinge̱ pe̱ be londi. O ka mbale̱, mot’a benama to̱ mō̱ a si wusa be̱ ńai ni mabīse̱ ma mambo!—Yesaya 7:14; Sakaria 11:12, 13; Mateo 1:22, 23; 27:3-5.

8. Njika bedinge̱ bō̱ ba Bibe̱l be malonde̱ we̱nge̱ e, be mabamse̱ pe̱ nde nje e?

8 Jita la bedinge̱ ba Bibe̱l be o londa o nin pond’asu. Dongo din:

  • “Tumba di me̱nde̱ te̱me̱ te̱nge̱ne̱ tumba [o bila], janea pe̱ te̱nge̱ne̱ janea. Soa la mińangadu dinde̱ne̱ di me̱nde̱ be̱, njai na maboa ma bobe pe̱ wuma na wuma.”—Lukas 21:10, 11.

  • E me̱nde̱ be̱ ná “bobe bo me̱nde̱ to̱ndo̱.”—Mateo 24:12.

  • “O mińa mi sukan . . . bato ba me̱nde̱ be̱ bato̱nde̱ babo̱ mo̱me̱ne̱, bato̱nde̱ mo̱ni, . . . bapamwe̱ basango na bańango, . . . ba si we̱le̱ mańolo ko̱nji, bato ba pale̱pale̱, ba si to̱ndi bwam, . . . ba malombitane̱, ba to̱ndi muńe̱nge̱ ma ńolo buka Loba.”—2 Timoteo 3:1-5.

Mo̱, wa pe̱ o titi o din jo̱nge̱le̱ ná man mambo ma mabolane̱ we̱nge̱ e? Ka ńe mbale̱ na te̱ite̱i ńa bedinge̱ ba Bibe̱l e malee̱ ná Bibe̱l e titi eye̱me̱k’a kalati. Ńe nde Eyala e wu na Mudī ma Loba!—2 Timoteo 3:16.

Mo̱ Bibe̱l e Tuko?

9, 10. Nje e malee̱ ná Loba a s’ese̱le̱ bato ná ba we̱le̱ wengisane̱ Bibe̱l e?

9 No̱ngo̱ te̱ elangisan ná o be̱n wum’ebolo; na wa o bate̱ye̱ baboledi bo̱ngo̱ bete̱sedi b’ebolo. Musingedi mō̱ a túkwo te̱ nje o tilino̱, o mabola nde nje e? O si me̱nde̱ nde po̱ngulane̱ nje e túkwo e? Mulemlem, Loba a s’ese̱le̱ bato ná ba tukwe mbale̱ ńa Eyal’ao,Bibe̱l.

10 Ba bena ba puli wengisane̱ belēdi ba Eyal’a Loba ba si tongwe̱le̱. Di langisane̱ te̱ Bibe̱l di be̱nno̱ we̱nge̱ na betúkwedi ba kwaṅ ba Bibe̱l, be nde mulemlem. Nika e malee̱ ná Bibe̱l e si túkwo tom ombusa mimbu tomba.