Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Dongo 6

Loba a Do̱lisane̱ Bebasi Be̱se̱ e?

Loba a Do̱lisane̱ Bebasi Be̱se̱ e?

1. Bupisane̱ Eyal’a Loba, njika ńai a mowe̱ maba me e?

“BIŃO̱ ingea o múna musadi”, e kwali Yesu, “ebanja múna mu kolo, ngea pe̱ e tindam ni malane̱ o dibumbe; nde ba ba madangwe̱ oten be jita. Nde múna mu salo, ngea pe̱ e walame̱n ni malane̱ o longe̱; nde ngusu nde i maso̱ mo̱”. (Mateo 7:13, 14) Bupisane̱ Eyal’a loba, o be̱n ńai a bebasi iba: ewo̱ ye ya mbale̱, ewo̱ ye ya mpoṅ; ewo̱ e te̱nge̱n, na ewo̱ e kwedi; ewo̱ e malane̱ o longe̱, na ewo̱ e malane̱ o dibumbe.

2. Ne̱ni Betiledi ba lee̱no̱ ná seto̱ bebasi be̱se̱ nde Loba a do̱lisane̱no̱ e?

2 Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná Loba a do̱lisane̱ bebasi be̱se̱. Ben bepasi ba Bibe̱l ba bupe̱ ba lee̱le̱ ná nika e titi mbale̱:

  • “Bonaisrael ba timbi pe̱te̱ bola nje ye bobe o miso̱ ma Yehova, ba bolea njimbid’a Baal na ya Astarte, maloba ma Siria, ma Sidon, ma Moab, ma Bonaamon na ma Bonafilistia, ba bangisane̱ Yehova, ba si bolee pe̱ mo̱. Na malinga ma Yehova mońa omo̱ń a Israel.” (Bakaisedi 10:6, 7) Biso̱ pe̱ lowe̱ te̱ njimbidi to̱ loba dipe̱pe̱ o mulopo mwa Loba la mbale̱, Yehova a si ma do̱lisane̱ biso̱.

  • “Din tumba di dube̱ nde mba [Loba] na bepopo babu, nde milema mabu mi po̱ti etum na mba. Ba mowe̱ nde mba tete na lee̱ labu la belēdi bena be nde myeka ma bato.” (Marko 7:6, 7) Yete̱na bato ba kwale̱ ná ba dube̱ Loba ba lee̱ nde belēdi ba babo̱ mo̱me̱ne̱ o mulopo mwa nje Bibe̱l e malee̱no̱ ke̱ jowe̱ labu le nde ewolo. Loba a si ma do̱lisane̱ mo̱.

  • “Loba e nde Mudī, ba ba mowe̱ mo̱ bangame̱n nde jowe̱ mo̱ o mudī na o mbale̱.” (Yohane 4:24) Jowe̱ lasu langame̱n o be̱ mulatako na mbal’eyal’a Loba.

Bepuma ba Ebasi E Kwedi

3. Bola mbadi po̱ moto enano̱ emba ebas’a mbale̱ na ebasi e kwedi.

3 Ne̱ni wenano̱ o we̱le̱ bia nga Loba a do̱lisane̱ ebasi to̱ ke̱m e? Yesu mo̱ ná: “Bwele ba bwam te̱ bo maya nde bepuma ba bwam; nde bwele ba bobe bo maya nde bepuma ba bobe . . . Nika nde lo me̱nde̱no jemba babo̱ tongwea na bepuma babu.” Nika ńa pula nde o kwala ná jowe̱ le te̱ la Loba, langame̱n nde o ya bepuma ba bwam [fruitage]; nde jowe̱ le te̱ la Satan, la ya nde bepuma ba bobe.—Mateo 7:15-20.

4. Njika epum’a bwam bowe̱ Yehova ba ma lee̱no̱ e?

4 Jowe̱ la mbale̱ la ya bato ba to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱, ba malee̱ pe̱ bane̱ ndolo, ońola ná Yehova mome̱ne̱ e nde Loba la ndolo. Yesu mo̱ ná: “Nika nde be̱se̱ ba me̱nde̱no̱ jemba ná le bokwedi bam, yete̱na lo be̱n ndolo mō̱ na nune̱.” Ne̱ni bebasi beno̱ ná be po̱ [Meaning: fit (W measure up 1)] o din dime̱ne̱ la jowe̱ la mbale̱ e?—Yohane 13:35; Lukas 10:27; 1 Yohane 4:8.

5. Nje kalati ninde̱ne̱ po̱ e to̱pedino̱ jombwea ńunga bakom o Afrika e?

5 O̱nge̱le̱ te̱ ńunga bakom o Afrika. The New Encyclopædia Britannica ńa bīse̱ ná: “Be̱be̱ na 18000000 la bana ba Afrika bandisabe̱ ka bakom otetena 650 na 1905. O dongo di londe̱ maba la mbu mwa 1500, Europa e botedi ńunga bakom o sawa mbe̱ng’a Afrika, mbadi ńena o 1867 otetena 7000000 na 10000000 la bana ba Afrika di no̱ngo̱be̱ ka bakom o medi ma munja wala o Amerika.”[1]

6. Ne̱ni ebasi e no̱ngino̱ dongo o ńunga bakom e?

6 Njika bete̱medi ebasi e no̱ngino̱ o ni ponda mpungu mu tano̱ o Afrika, ke̱ bome, bito na bana ba maputabe̱le̱ o mamboa na o mbia mabu, ba makakabe̱ ngo̱ko̱bi, ba makabe̱ na mikon ma wea, bandabe̱ na jandisabe̱ pe̱ ka byembe e? Sango Bethwell Ogot a tili o Daily Nation ńa Nairobi o Kenya ná: “Ebas’a kriste̱n na ebas’a Bawusa ba mokwe̱le o ntelele dube̱ la mulatako mwa mbel’a moto, nde be bebasi pe̱ nde be yese̱ miyo ma ńunga bakom mena mi wan ndando . . . Jangame̱n o jemba ná botea o Mbe̱nge̱ nate̱na o Jedu, badubedi ba Kristo na ba Mahomet be njo̱m ońola ndima mudī ni leneye̱ bana ba Afrika bebwea ba mimbu ba take di titino̱ ná di me̱ne̱.”

Ebasi na Bila

7. Njika dongo badiedi ba ebasi ba no̱ngino̱ o bila e?

7 Ebasi e málee̱ bepuma bao ba bobe mbadi ipe̱pe̱. Ka eyembiban, to̱ na ne̱ni Bibe̱l e makwalano̱ ná “to̱ndo̱ munasango”, badiedi ba bebasi o wase ńe̱se̱ ba sue̱le̱ bila na ko̱di ńe̱se̱.—Mateo 22:39.

Ebasi e kwedi e no̱ngi dongo o bila na o ńunga bakom

8. (a) Ne̱ni badiedi ba ebasi ba tute̱le̱no̱ [encourage] bato o bwane̱ o Afrika e? (b) Nje pasto po̱ e kwalino̱ jombwea badiedi ba ebasi o ponda bila ba Nigeria e?

8 E biane̱ bwam ná o 1994, bito ba bebasi bō̱ na pata iwo̱ pe̱ ba no̱ngi dongo o ebwan a bato o Rwanda. Ebasi e no̱ngi dongo dinde̱ne̱ o bila bepe̱pe̱ o Afrika. Ka eyembilan, ponda bila be bo bato jita o ekombwa Nigeria, bebasi ba bepasi bebane̱ be tute̱le̱ bato o jana bila. Nika bila be tano̱ be no̱ngo̱ ponda bwaba, pasto po̱ e kwali ná badiedi ba mwemba ba “se̱le̱ o jese̱le ebolo e bakabe̱ babo̱ na Loba”. A kwali pe̱ ná: “Biso̱ di mabele̱ biso̱ mo̱me̱ne̱ ná baboledi ba Loba di timbi nde baboledi ba Satan.”

9. Nje Bibe̱l ńa kwalano̱ jombwea baboledi ba Satan e?

9 Bibe̱l e to̱pi mulemlem mwa lambo: “Satan mome̱ne̱ pe̱ a madimbe̱le̱ ńolo biana e nde ange̱l a mwe̱ne̱n. E titi so lambo la tobotobo ke̱ baboledi bao pe̱ ba madimbe̱le̱ mańolo biana be nde baboledi ba te̱me̱ la sim.” (2 Korinto 11:14, 15) Ka ne̱ni te̱ ba bobe ba ma kwalano̱ ná be bwam, Satan pe̱ a malemse̱ bato na baboledi ba malee̱ te̱me̱ la sim nde ba be̱ne̱ nde bebolo ba bobe na ya pe̱ bepuma ba bobe.

10. Tongwea na njika mbadi badiedi ba ebasi ba pawe̱no̱ na Loba e?

10 O wase ńe̱se̱, badiedi ba bebasi ba te̱ dikalo jombwea ndolo, musango na bwam, nde ba boli nde ebol’a bosinga, bila na ka ni si be̱n dube̱ la Loba. Bibe̱l e to̱pi te̱nge̱ne̱ babo̱ bwam bwam. E makwala ná: “Ba mapuse̱le̱ ná ba bi Loba, nde ba mato̱bo̱ mo̱ na bebolo babu.”—Tito 1:16.

Busa o “Babilon Ninde̱ne̱”

11. Ne̱ni Bibe̱l e ma langisane̱no̱ ebasi e kwedi e?

11 Jena di bia nje Yehova a mo̱nge̱le̱no̱ jombwea ebasi e kwedi tongwea na bolanga bwa kalat’a Bebīsedi. O ten, ebasi e kwedi e belabe̱ ná “Babilon ninde̱ne̱” ye nde elangisan a muto. (Bebīsedi 17:5) Ombwa so̱ ne̱ni Bibe̱l e mato̱po̱no̱ te̱nge̱ne̱ mo̱:

  • “Mut’a mbamba nunde̱ne̱ . . . ńena nu lati musonje na kiṅ’a wase.” (Bebīsedi 17:1, 2) O mulopo mwa be̱ jemea na Loba, ebasi e kwedi e lati na manea ma wase, ponda iwo̱ ya kwalisane̱ manea nje mangame̱nno̱ o bola.

  • “Maya ma bato̱pedi ba mudī na ma basangedi na ba be̱se̱ ba bwabe̱ kwed’a konjo o wase ma so̱be̱ ombo’ao.” (Bebīsedi 18:24) Ebasi e kwedi e takise̱ na bwa pe̱ baboledi ba jemea ba Loba, ye pe̱ njo̱m a kwed’a lodun na lodun la bato ba wedi o bila.

  • “A ta a sese̱ jita, a be̱ pe̱ mbwaṅ.” (Bebīsedi 18:7) Ebasi e kwedi e be̱n miam minde̱ne̱ mena tongwea na mo̱ nde badiedi babu ba jaino̱ o tute̱.

  • “Ońola jowe̱ [lao] la midī ma bobe nde matumba me̱se̱ ma tano̱ ma lo̱ndo̱be̱.” (Bebīsedi 18:23) Tongwea na belēdi bao ba mpoṅ ná mudī mu si mawo̱, ebasi e kwedi e tele̱ jo̱mbe̱ o ńai a mowe̱ ye̱se̱ ma midī ma bobe nikame̱ne̱ pe̱ na lemba na bó̱ngo̱ ba bawedi na jowe̱ la bambambe̱.

12. Njika jome̱le̱ Bibe̱l e mabolano̱ jombwea ebasi e kwedi e?

12 O bwam ná bato ba pande etum na ebasi e kwedi, Bibe̱l e mabola din jome̱le̱ la ngińa ná: “Bińo̱ busa oten, a tumba lam, ná lo si be̱ne̱ dongo o myobe mao, to̱ kusa ndenge̱ mwemba na mo̱.”—Bebīsedi 18:4, 5.

13. Nje e mende̱ po̱ye̱ ebasi e kwedi na ba ba maboleye̱ mo̱ e?

13 Ponda ńe so̱ be̱be̱, ńena Babilon ninde̱ne̱, ńangwa bebasi bekwedi ba mundi mwa wase ńe̱se̱, e me̱nde̱no̱ ńamsabe̱. Bibe̱l ńa kwala ná: “Ndenge̱ i me̱nde̱ nde po̱ye̱ mo̱ buńa bō̱: kwedi na male̱bo na njai; a me̱nde̱ disabe̱ wea; ebanja Yehova Loba ńena nu makaise̱ mo̱ e ngińa.” (Bebīsedi 18:8) Na di si kusa ndeng’ao iwo̱, jangame̱ne̱ o ke̱ mulatako na ebasi e kwedi, di si be̱ne̱ pe̱ to̱ lambo o bolane̱ mabola, mangando na bedubedi bena Loba a si do̱lisane̱no̱. Nika ńe musunga. Ye nde lambo la kwedi to̱ longe̱!—2 Korinto 6:14-18.