Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Dongo 8

Pawe̱ Na Jowe̱ Di Kwedi; Bupe̱ Jowe̱ La Mbale̱

Pawe̱ Na Jowe̱ Di Kwedi; Bupe̱ Jowe̱ La Mbale̱

1. Jombwea jowe̱, njika mpo̱so̱ko bato ba be̱nno̱ we̱nge̱ e?

YESU a kwali ná: “Nu nu titi na mba a mate̱nge̱ne̱ nde mba.” (Mateo 12:30) Je nde múdi mō̱ na Yehova to̱so̱ na Satan. Jita la bato di monge̱le̱ ná di mabolea Loba o mbadi a do̱lisane̱no̱, nde Bibe̱l e makwala ná Satan a “madenge̱le̱ wase ńe̱se̱.” (Bebīsedi 12:9) Lodun na lodun la bato di dube̱ ná di mowe̱ Loba, di si bie ná Satan Diabolo nde leno̱ o bolea! We̱nge̱ bato ba so̱be̱ o boso ba mpo̱so̱ko: Bangame̱n po̱so̱ o bolea Yehova, “Loba la mbale̱”, to̱so̱ Satan, “sango a lobango.”—Myenge 31:5; Yohane 8:44.

Panda Etum Na Jowe̱ Di Kwedi

2. Bīse̱ mbadi po̱ Satan a kekano̱ o jeka bato o jowe̱ Yehova.

2 Bedomsedi o bolea Yehova be nde bedomsedi ba dibie̱, bedomsedi bena be maleneye̱ do̱lisane̱ la Loba. Nde Satan a si mabwane̱ ba ba mabolee̱ Loba muńe̱nge̱; a mawana mitakisan te̱nge̱ne̱ babolee̱ Loba. Mbadi po̱ a ma bolane̱no̱ ńe nde make̱ko to̱ mitakisan tongwea na mako̱m, belongi ba mbia to̱ bato bape̱pe̱. Yesu a bīse̱ ná: “Basingedi ba moto ba me̱nde̱ nde be̱ bona bao mo̱me̱ne̱”—Mateo 10:36.

3. Yete̱na mbia na mako̱m mo̱ngo̱ ma te̱nge̱ne̱ jowe̱ lo̱ngo̱ la Loba, nje wangame̱nno̱ o bola e?

3 Nika e po̱ye̱di te̱ wa, nje wangame̱nno̱ o bola e? Jita la bato di bi ná mbad’abu ńa jowe̱ e kwedi, nde ba dia te̱ nde ba kińakińane̱ o pawe̱ na mo̱. Ba mo̱nge̱le̱ ná nika ńe nde pamwa mbia mwabu. Nika e te̱nge̱ne̱ e? O sengi te̱ ná belongi ba mbia mo̱ngo̱ ba mabolane̱ mianga ma bwane̱, o si makwalisane̱ babo̱ ná mi mianga me bobe e? O si me̱nde̱ pe̱ to̱ lata na babo̱ o bolane̱ mi mianga, e titi mbale̱ e?

4. Nje Yosua a langwedino̱ bonaisrael jombwea jowe̱ o pond’abu e?

4 Yosua a ta ome̱le̱ bana ba Israel ná bese̱le̱ jowe̱ na madube̱ ma kwedi ma bambambe̱ babu. A kwali ná: “Tatan so̱ bwa Yehova bó̱ngo̱, lo boleye mo̱ o ka ni te̱nge̱n na mbale̱; sumwa maloba mena basango bańu ba boledino̱ o mune̱ múdi ma Mo̱pi na o Egypto, lo boleye nde Yehova.” (Yosua 24:14) Yosua a ta a tingame̱ na Loba, na Yehova a namse̱ mo̱. Biso̱ pe̱ di tingame̱ te̱ na Yehova, a me̱nde namse̱ biso̱.—2 Samuel 22:26.

Di Pande Na Mambo Mowe̱ ma Kwedi Mabolane̱no̱

5. Ońola nje jangame̱nno̱ o ńamse̱ bema be mabolane̱ o ngambi e?

5 Panda na jowe̱ di kwedi la pula pe̱ o kwala ná jangame̱ne̱ o ńamse̱ mambo ma ngambi me̱se̱ di be̱nno̱ ka bekolo, njum, lo̱ndo̱ la ngaṅ na mye̱n ma mā na mambo mape̱pe̱ ka man. Nika ńe mueńa ebanja ńa bola mboṅ ná di we̱le̱ nde lakisane̱ lasu le̱se̱ o mā ma Yehova.

6. Nje Kriste̱n a boso i bolane̱no̱ kalat’abu ya ndimsi e?

6 Ombwa te̱ nje Kriste̱n iwo̱ ya boso i bolino̱ ponda i no̱ngino̱ bedomsedi o bupe̱ jowe̱ la mbale̱. Bibe̱l ńa kwala ná: “Jita la ba bena bata ba bola ebol’a ndimsi ba ta ba wana kalat’abu, ba dise̱ mo̱ oboso ba bato be̱se̱.”—Bebolo 19:19.

7. Nje jangame̱nno̱ o bola yetena midī ma bobe mi matakise̱ biso̱ e?

7 Bato bena be o boteye̱ o boleye̱ Yehova nde bena ba ta ba be̱ne̱ dongo na ewusu, lemba to̱ ngaṅ bena ba takisabe̱ na midī ma bobe. Nika e po̱ye̱di te̱ wa, bele̱ Yehova na ngińa o muka, o bolane̱ dina lao. A me̱nde̱ o jongwane̱ wa.—Minia 18:10; Yakobo 4:7.

8. Nje Kriste̱n i mo̱nge̱le̱no̱ jombwea njimbidi, bedinge̱dinge̱ na maduta ba bolane̱no̱ o jowe̱ di kwedi e?

8 Ba ba mapule̱ boleye̱ Yehova ba sangame̱n kombe̱ to̱ bolane̱ njimbidi, bedinge̱dinge̱ to̱ maduta mena mawe̱ nde na jowe̱ di kwedi. Kriste̱n a mbale̱ i “mandangwa nde na dube̱, seto̱ na je̱ne̱ la miso̱.” (2 Korinto 5:7) Ba masengane̱ mbenda Loba ńena ni mabange̱ na bambam bolane̱ la njimbidi o jowe̱.—Bebusedi 20:4, 5.

Lata Na Tumba La Yehova

9. Njika malea Bibe̱l e mabolano̱ biso̱ ná di be̱ dibie̱ e?

9 Bibe̱l e makwala ná: “Mudangwane̱ badibie̱ a matimba dibie̱”. (Minia 13:20) Di ma pula te̱ o be̱ dibie̱, jangame̱ne̱ o dangwa to̱ lata na Mboṅ a Yehova. Babo̱ nde ba madangwe̱ o ngea ni malane̱ o longe̱ la bwindea.—Mateo 7:14.

10. Ne̱ni Mboṅ a Yehova yenano̱ yongwane̱ wa o bolea Loba e?

10 Mboṅ a Yehova i mongwane̱ bato na mbale̱. Ebol’abu ye nde o jongwane̱ ba mulema musibi na ba so̱ntane̱ mbale̱ ye o Bibe̱l yena i malane̱ o longe̱ la bwindea. Bena bongwane̱ wa tongwea na jokwa Bibe̱l na wa e si be̱ wa sawa to̱ lambo. Ba me̱nde̱ o jalabe̱ myuedi mo̱ngo̱ na le̱e wa ne̱ni weno̱ ná o be̱ne̱ so̱ntane̱ la Bibe̱l na we̱le̱ mo̱ o ebolo o longe̱ lo̱ngo̱.—Yohane 17:3.

11. Ne̱ni ndongame̱n nika me̱ne̱ pe̱ na Kriste̱n benano̱ bongwane̱ wa e?

11 O ndongame̱n abu yena i matombe̱ ka ko̱lo̱ngo̱ne̱ o Ndabo a Janea, o me̱nde̱ o bata jokwa jombwea mangea ma Yehova. O me̱nde̱ kusa jembame̱ o nje e mombweye̱ ńo̱ng’ango̱ ńa bupe̱ jowe̱ la mbale̱. O me̱nde̱ pe̱ o jokwabe̱le̱ ne̱ni o jongwane̱ bape̱pe̱ o jokwa mbale̱ ye o Bibe̱l.—Bonaheber 10:24, 25.

12. Ne̱ni muka mwenano̱ mongwane̱ wa o bolea Loba e?

12 Etum te̱ wa tikano̱ o jokwa jombwea jemea na makaki ma Yehova, o me̱nde̱ benga bia mweńa mwa bupe̱ mangea mao ma ndolo. O me̱nde̱ pe̱ benga to̱ndo̱ bola nje e do̱lisane̱ mo̱ na panda etum na nje e si do̱lisane̱ mo̱. Onge̱le̱ ná wena o sisea Yehova be̱be̱ tongwea na muka o bwam ba baise mo̱ ná ongwane̱ wa o bola nje e te̱nge̱n na pawe̱ na nje ye bobe.—1 Korinto 6:9, 10; Filipo 4:6.

Ne̱ni wenano̱ o bupe̱ jowe̱ la mbale̱ e?

13. Ne̱ni wenano̱ o bwese mulema mwa Yehova muńe̱nge̱ e?

13 Na ponda, o me̱nde̱ benga jowa o mambo ma mudī o dikala lena o me̱nde̱no̱ o je̱ne̱ mweńa mwa dubisabe̱ ka Mboṅ a Yehova. Mulatako mo̱ngo̱ na tumba la Yehova mu me̱nde̱ bwese mulema mwa Yehova muńe̱nge̱. (Minia 27:11) O me̱nde̱ lata mwemba na tumba la bonam, tumba lena ońol’ao nde Loba a kwalino̱ ná: “Na me̱nde̱ ja na dangwa oteten abu, na me̱nde̱ be̱ Loba labu, babo̱ pe̱ ba me̱nde̱ be̱ tumba lam.”—2 Korinto 6:16.