DONGO 3
Bebango ba mulema
“Munańango mō̱ o mwemba mam a bake̱le̱ mba ná nibane̱ mo̱ mo̱ni. Bape̱pe̱ o mwemba ba sengino̱ nika na babo̱ ba dube̱ mo̱. Nde o sukan a ponda nu munańango a kwalisane̱ mba ná a so̱ṅtane̱ ná seto̱ mba nde nibane̱ mo̱. To̱na nika a baise̱no̱ mba milakisan, no̱nge̱le̱ nde o mulema mam ná na si me̱nde̱ lakise̱ mo̱ tomtom ońola nje a bolane̱no̱ mba.”—Linda.
WA PE̱ o sengi mulemlem ma sese ka Linda ońolana mwenj’ango̱ a wusane̱ wa e? Ye ndutu o kwala ná, bedangwedi ba bō̱ be boli jita bembe̱ jukea la mako̱to̱ne̱, te̱ la dikalo na bolanga ba Bibe̱l. Wa pe̱ wese̱le̱ nde o bola man me̱se̱ ka babo̱ e?
Nja e ná a “pandise̱ biso̱ etum na ndol’a Loba” e?
Ye mbale̱ ná yena e be̱ ndutu o lakise̱ mwenj’asu mō̱ nu bolane̱ biso̱ bobe. Ombusa me̱se̱, Kriste̱n yangame̱ne̱ o to̱ndo̱ne̱le̱ mō̱ na nune̱. (Yohane 13:34, 35) Yete̱na munasango a bolane̱ biso̱ lambo la bobe, a so̱lise̱ biso̱, jena di senga sese jita.—Myenge 55:13.
Bibe̱l e memba na mbale̱ ná, Kriste̱n ńená e ‘be̱ne̱ne̱ nipe̱pe̱ njo̱m.’ (Kolose 3:13) Ye so̱ te̱ ná nika e po̱yedi biso̱, nika ńená e be̱ biso̱ ndutu o lembe̱, obwā e? Nje so̱ yena yongwane̱ biso̱ e? Jombweye ben bete̱sedi belalo ba Betiledi:
Sango asu ńe omo̱ń a bi mambo me̱se̱. Yehova a me̱ne̱ nje ye̱se̱ e matombe̱, ka ni si te̱m ná sim na ndutu ńena e mawanano̱. (Bonahebe̱r 4:13) Yehova a mabwa ndutu ke̱ di mataka. (Yesaya 63:9) A si m’ese̱le̱ tomtom ná “ndenge̱ to̱ matika” to̱so̱ lambo dipe̱pe̱, to̱ muboled’ao nupe̱pe̱ “ba pandise̱ biso̱ etum na ndol’a Loba.” (Roma 8:35, 38, 39) Ońola nika biso̱ pe̱ di s’angame̱ne̱ jese̱le̱ ná to̱ moto to̱so̱ to̱ lambo di pandise̱ biso̱ na Yehova.
Lakise̱ nika e titi do̱lisane̱ bobe. Di lakise̱ te̱ ba bena ba wusane̱ biso̱, nika e si mapula kwala ná je o ye̱use̱, to̱ sue̱le̱ nje ba bolino̱, to̱so̱ bola biana to̱ lambo di si tombi. O̱nge̱le̱ ná, Yehova a si mado̱lisane̱ bobe, nde a malakise̱ mo̱ yete̱na njo̱m ńa bola nika ńe. (Myenge 103:12, 13; Habakuk 1:13) Yehova a mome̱le̱ te̱ biso̱ o lakise̱ bape̱pe̱, ke̱ ye nde ná a mapula ná jembilane̱ mo̱. A si “majane̱ malinga po̱ko̱po̱ko̱.”—Myenge 103:9; Mateo 6:14.
Di matombwane̱ ke̱ di si ne̱nge̱ malinga. Ne̱ni so̱ e? K’eyembilan, o po̱ndi te̱ dale lena di titi bodilo jita nde o bambe̱ mo̱ o dia, nika e si me̱nde̱ takise̱ wa ná o bambe̱ mo̱ ońola son a ponda. Nde e puli te̱ ná o bambe̱ mo̱ minute to̱ maninga, háwa po̱ to̱ buka nika, ye̱ke̱ite̱ dia di mawo̱lo̱ wa! Ye mbale̱ ná, bodilo ba dale bo si matukwa, nde di me̱nde̱ dilea wa ke̱ o bambe̱ mo̱ ponda bwaba. Nika nde ne̱nge̱ la malinga pe̱ leno̱. Ne̱nge̱le̱ la moto pimbimbi, to̱ e be̱ nde son, o ponda bwaba di mabata nde sengise̱ biso̱me̱ne̱ sese. Di maso̱ṅtane̱ so̱ ońola nje Yehova a mome̱le̱no̱ biso̱ ná di si ne̱nge̱ malinga. Lakise̱ le nde ońola bwam basu ba biso̱me̱ne̱.—Minia 11:17.
Di matombwane̱ ke̱ di si ne̱nge̱ malinga
“E ta nde biana Yehova mo̱me̱ne̱ nde a ta a kwalisane̱ mba”
Nje yongwane̱ Linda ná a si ne̱nge̱ malinga ońola diwuse̱ la mwenj’ao e? A dutedi jombwea njo̱m i mabole̱ ná moto a lakise̱ nupe̱pe̱ bupisane̱ Betiledi. (Myenge 130:3, 4) Linda a ta muńe̱nge̱ o bia ná Yehova a malakise̱ biso̱ ke̱ biso̱ pe̱ di lakise̱ bape̱pe̱. (Efeso 4:32–5:2) A lango ne̱ni a sengino̱ o mulema mao, mo̱ ná: “E ta nde biana Yehova mo̱me̱ne̱ nde a ta á kwalisane̱ mba.”
Son na son, Linda a timbi sumwa malinga o mulema. A lakise̱ pe̱ na wonja ńe̱se̱ nu munańango, ńena ńā nde mo̱ diko̱m la mune na ńandi. Linda a tingame̱ o bolea Yehova. Be̱ mbaki ná, Yehova a mapula pe̱ o jongwane̱ wa mulemlem.
