Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

DONGO 2

Mitaka ma jita—“Jendedi na ndutu wuma ye̱se̱”

Mitaka ma jita—“Jendedi na ndutu wuma ye̱se̱”

“Ombusa 25 ma mbu, biso̱ na mom’am di bo diba lasu. Bana bam, bome baba na muto mō̱, bese̱le̱ mbale̱. Na mba na botea o boa eyeka; pat’a maboa jita. ‘Wa nde mulema mu wo̱ledino̱ mba. E ta nde biana dibobe̱ la mo̱ń di kwedi mba o mulopo. Na ńo̱sea ná bambam ka biana na si we̱le̱ pe̱ bola to̱ lambo. Na mba nembe̱ wala o ndongame̱n, nde na lo̱ko̱mea.”—Yunea.

MITAKA ma jita mi matapa pe̱ na bowe̱ Loba. Mutiled’a kalat’a Myenge mō̱ a kwali ná “mitaka ma jita” me oteten ao. (Myenge 94:19) Yesu pe̱ a bati ná, o masu ma ponda, “mitaka ma longe̱” mi me̱nde̱ o jeka bato ná bowe̱ Loba. (Lukas 21:34) Wa pe̱ so̱ e? O ńo̱sedi nde na si be̱ne̱ la bekusedi, nga bekwali oteten a mbia, nga maboa e? Ne̱ni Yehova eno̱ ná ongwane̱ wa o lembe̱ e?

“Ngińa ni pakapakan”

Nu nube̱n mitaka ma jita a titina anane̱ mo̱ mo̱me̱ne̱ mō̱. Ńamuloloma Paulo a tili ná “jendedi na ndutu wuma ye̱se̱.” A bata pe̱ ná: “Je o mańaka . . . , di kwesabe̱ wase.” Nde a kwali pe̱ ná: “di si mańo̱so̱be̱,” “seto̱ mańaka ma bo̱le̱,” “di si bwabe̱.” Nje so̱ e mongwane̱ biso̱ o we̱lisane̱ e? “Ngińa ni pakapakan,” nika ná ngińa ni mawe̱ nde na Yehova, Loba la ngum.—2 Korinto 4:7-9.

Dutea te̱ o ponda ni tombi ke̱ o makusa “ngińa ni pakapakan.” Mo̱, o dia o mo̱nge̱le̱ ne̱ni ekwali ewo̱ o ndongame̱n yongwane̱no̱ wa o so̱ṅtane̱ bwambwam ndol’a Yehova ni tingame̱ po̱ko̱po̱ko̱ e? E titi mbale̱ ná, dube̱ lo̱ngo̱ la makaki ma Yehova di ńaki ke̱ o mokwe̱le̱ bane̱ mambo jombwea dipita la Paradisi e? Jukea o mako̱to̱ne̱ na no̱ngo̱ dongo oten di mongwane̱ o we̱lisane̱ mitaka ma jita na o kusa musango ma mulema ná di boleye Yehova na muńe̱nge̱.

“Keka, nde le̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ bwam”

O ka mbale̱, wená wo̱nge̱le ná wepame̱ múdi na múdi. K’eyembilan, Yehova a mabaise̱ biso̱ ná di se̱le̱ nde o pulise̱ Janea Lao, na ná di benge o jukea o ndongame̱n, di te̱ dikalo na langa pe̱ Bibe̱l. (Mateo 6:33; Lukas 13:24) Jate̱nge̱ne̱, si ja la bwam na bekwali ba mbia bena be wo̱lise̱ wa. To̱so̱ ebol’ango̱ e no̱ngo̱ne̱ wa ponda na ngudi bena bangame̱n ońola mwemba. Wena wo̱nge̱le̱ ná o lo̱isabe̱ oteten a man mambo me̱se̱ nde o si be̱ne̱ to̱ son a ponda to̱ ngudi o jana. Ponda po̱ wena o baise̱ wame̱ne̱ nga Yehova a mengane̱ wa buka nje weno̱ ná o bola.

Yehova a maso̱ṅtane̱ wa. A si mengane̱ biso̱ nje di titino̱ ná di bola. A memba pe̱ ná e mapula biso̱ ponda jita ná di je bwam ke̱ teten asu e maboa.—Myenge 103:13, 14.

Ombwea te̱ eyembilan a muto̱ped’a mudī Elia. Ponda mulema mu yukino̱ mo̱, a bo bo̱ngo̱, a ńa mīla o eyaṅ. Mo̱, Yehova a sai mo̱, to̱so̱ a boli mo̱ o̱da ná a timbe ná pe̱mpe̱m e? Ke̱m. Ngedi iba, Yehova a lom ange̱l ná e wemse̱ mo̱ o iyo̱ ná a de da. To̱na nika, ombusa 40 ma mińa, Elia a ta a dia a mataka, a bwa pe̱ bo̱ngo̱. Nje Yehova a batino̱ o bola ná ongwane̱ mo̱ e? Laboso, a lee̱ mo̱ ná ena a tata mo̱. Di londe̱ maba, Yehova a lo̱ki mo̱ na doi lao, “son a mumban ma mwē̱.” O sukan, Yehova a bīse̱ mo̱ ná lokoli na lokoli la bowe̱ mo̱ ba jemea bape̱pe̱ ba dia longe̱. ‘Wa nde Elia a kusino̱ pe̱te̱ ngudi ka muto̱ped’a mudī ńa ko̱di. (1 Kiṅe̱ 19:1-19) Njika belēdi be oten e? Ponda ndutu e tano̱ e buka Elia, Yehova a bolane̱ we̱lisane̱ na nded’ao o sabangane̱ mo̱. Yehova a si tuko. A mombwea biso̱ o mulemlem ma mbadi.

O̱nge̱le̱ ná we nde ná o bolea Yehova bupisane̱ ngud’ango̱. O si langisane̱ nje o tano̱ o be̱ne̱ ngudi o bola kie̱le̱ ni tombi na nje weno̱ ná o bola we̱nge̱. Di no̱nge te̱ eyembilan: Muńe̱ o pembisan a mīla embe̱ te̱ mīla mo̱di to̱ mimbu, a titina a timba o pembisan esibe̱ boṅsane̱ mo̱me̱ne̱. A mabotea nde son na son ná embe̱ ńolo, a be̱ pe̱ ńai ni mawe̱lisane̱ mīla. Kriste̱n ye nde ka bańe̱ mīla ba maboṅsane̱ babo̱me̱ne̱ na janda. (1 Korinto 9:24-27) Ońola nje o si mabolano̱ ka muna nu maboteye lo̱ndo̱ na ngonda e? Wená o botea na jukea o ndongame̱n. So̱so̱me̱ye̱ Yehova ná ongwane̱ wa ná o we̱le̱ bola nika. Nika o me̱nde̱no̱ o jembise̱ wame̱ne̱, nika pe̱ nde o me̱nde̱no̱ ‘keka na je̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ bwam.’ (Myenge 34:9) O̱nge̱le̱ ná to̱ njika lambo o bolino̱ o lee̱le̱ Yehova ndol’ango̱, le mo̱ tiki to̱ di be̱ nde son ne̱ni.—Lukas 21:1-4.

Yehova a si mengane̱ biso̱ buka nje jeno̱ ná di bola

“Etute̱le̱ na tano̱ nenge̱le̱”

Ne̱ni Yehova a bolino̱ pe̱te̱ Yunea ngudi e? Mo̱ ná: “Na bengi kane̱ Yehova na baise̱ mo̱ jongwane̱. ‘Wa nde mukoa mam mu langwedino̱ mba ná jako̱to̱ne̱ diwo̱ dinde̱ne̱ le o mundi. Na mba na no̱ngo̱ bedomsedi ná na mukea buńa bō̱. A se̱ besengedi ba mulema ba bwam na sengino̱ ponda na timbino̱ oteten a tumba la Yehova! Di jako̱to̱ne̱ di ta nde etute̱le̱ na tano̱ nenge̱le̱. O nin we̱nge̱ ne muńe̱nge̱ o bolea pe̱te̱ Yehova. Longe̱ lam di be̱n janda tatan. Na timbi so̱ o so̱ṅtane̱ ná na be̱n ńo̱ng’a bonasango am na bonańango am, na be̱n pe̱ ńo̱ng’a jongwane̱ labu. Na som ná na pomane̱ pe̱te̱ timba na babo̱ ke̱ ponda e dia.”