DONGO 5

Timba omboa ‘Mutatedi na mombwed’a longe̱ lańu’

OKA

Mo̱, o kusi mitakisan mō̱ ka min mena di kwaledino̱ o nun muna kalati e? Yete̱na e, bia ná o titi wame̱ne̱ mō̱. Jita la baboledi ba Loba ba ponda Bibe̱l e tilabe̱no̱ na ba nin pond’asu pe̱ ba kusi milemlem ma mitakisan. Wa pe̱ wena o kusane̱ Yehova jongwane̱ o buka min mitakisan mulemlem ka babo.

Be̱ mbaki ná nika o matimbano̱ na Yehova, a me̱nde̱ o kasa wa

BE̱ MBAKI ná nika o matimbano̱ na Yehova, a me̱nde̱ o kasa wa. A me̱nde̱ o jongwane̱ wa o lembe̱ mitaka, bebango ba mulema, na be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma sibi na mulema ma pī bena doi la mulema la bwam di mawanano̱. O me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ne̱ ńo̱ngi o bolea Yehova mwemba na bane̱ bonasango. Bete̱medi bo̱ngo̱ be me̱nde̱ nde be̱ ka ba Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso, ńamuloloma Paulo a tiledino̱ ná: ‘Ebanja lo ta nde ka mido̱ngi mi pambilan; nde tatan lo timbi omboa mutatedi na mombwed’a longe̱ lańu.’—1 Petro 2:25, NW.

Betimbedi na Yehova nde be lambo di buki me̱se̱ weno̱ ná o bola. Ońola nje e? O me̱nde̱ bwese̱ mulema ma Yehova muńe̱nge̱. (Minia 27:11) Ka nje te̱ o bino̱, nje di mabolano̱ yena e bwese̱ Yehova muńe̱nge̱ to̱so̱ ndutu. O ka mbale̱, Yehova a si mańakisane̱ biso̱ o to̱ndo̱ mo̱ na bolea mo̱. (Ndimbisedi 30:19, 20) Mubied’a Bibe̱l mō̱ a kwali ná: “Mulema ma moto mwe nde ka jo̱mbe̱ di si be̱n muto̱di l’eboko, di matelame̱ nde la teten.” Jena di po̱so̱ tele̱ di jo̱mbe̱ yete̱na di mabolea Yehova na mulema mu londi na ndolo. Di mabwese̱ mulema mao njoasoa muńe̱nge̱, na bola pe̱ mo̱ tingame̱ lasu o dube̱ ka jabea. O mbale̱ ńe̱se̱, to̱ lambo di titi jeno̱ ná di kobisane̱ muńe̱nge̱ di mabwano̱ ke̱ di mabola Yehova jowe̱ angame̱nno̱.—Bebolo 20:35; Bebīsedi 4:11.

Omo̱ń a nika, ńo̱ng’ango̱ ńa mambo ma mudī e me̱nde̱ o londa ke̱ o botedi pe̱te̱ o jowe̱ Yehova. (Mateo 5:3) Ne̱ni so̱ e? Bato o wase ńe̱se̱ ba mabaise̱ min myuedi ná, ‘Mo̱, ońola nje jeno̱ o nin wase e? Bato ba be̱n ńo̱ng’a malabe̱ ma myuedi mi mombweye̱ janda la longe̱, ońolana Yehova a weki babo̱ nika. A weki biso̱ ńai di malondise̱no̱ ni ńo̱ngi tongwea na bolea la mo̱. Jowe̱ la Yehova na ndolo ńe̱se̱ di mabwesane̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱ mu si be̱n elangisan.—Myenge 63:2-6.

Son, bia ná Yehova a mapula ná o timbe na mo̱. Ne̱ni weno̱ ná o be̱ mbaki na nika e? Bia ná nun muna kalati a tilabe̱ nde oteten a jita la mika. Ponda po̱ mutudu mō̱ to̱so̱ munasango mō̱ nde a boli wa mo̱. Nika e tute̱le̱ wa o langa na bola pe̱ mambo bupisane̱ mwe̱ndi mu maso̱be̱ oten. Ninka ńe̱se̱ e malee̱le̱ nde ná Yehova a si dimbedi wa. O diwengisan, e o duta wa ná o timbe na mo̱.—Yohane 6:44.

Din jo̱nge̱le̱ ná Yehova a si madimbea baboledi bao ba pawe̱ na mo̱ di mawana lo̱ko̱mea. Nika nde munańango mō̱ nu belabe̱ ná Dona a timbino̱ o so̱ṅtane̱. Mo̱ ná: “Na ta na pawe̱ na nge’a mbale̱, nde ponda na ponda na ta na dutea o Myenge 139:23, 24 mu makwale̱ ná: ‘Wasa mba, a Loba, o bie mulema mam; keka mba, o so̱ mo̱nge̱le̱ mam! Ombwa nga na madangwa o ngea bobe, nde o die̱le̱ mba o nge’a bwindea!’ Na ta na bia ná na titi ńa wase ońolana ne̱n nde mbame̱ne̱ ka mwe̱n a moto oten; na ta pe̱ na bia ná bebokedi ba Yehova nde be epolo we̱ni nangame̱ne̱no̱ o be̱. Na botedi o so̱ṅtane̱ ná Yehova a si bangisane̱ mba, e ta nde e pula bukate̱ ná na timbe na mo̱. Ne muńe̱nge̱ jita ná na boli nika!”

“Na botedi o so̱ṅtane̱ ná Yehova a si bangisane̱ mba, e ta nde e pula bukate̱ ná na timbe na mo̱”

Di makane̱ na iwiye̱ ná, wa pe̱ o bie pe̱te̱ “muńe̱nge̱ ma Yehova.” (Nehemia 8:10) O si me̱nde̱ jombwe̱ to̱ buńa ná o timbi na Yehova.

Malabe̱ ma myuedi jombwea betimbedi na Yehova

NE̱NI NANGAME̱NE̱NO̱ O BOTEA E?

Moto ńena nu bō diboa a mabo̱le̱ nde son a son. Wa pe̱ wená o bola mulemlem o jembe̱ wame̱ne̱ o mudī tongwea na jokwa Bibe̱l buńa te̱ son. O s’o̱nge̱le̱ ná we eto̱m o jokwa mambo me̱se̱ buńa bō̱. Wená o no̱ngo̱ minute to̱ maninga o langa to̱so̱ senga bolanga ba Bibe̱l, o jokwa kalati po̱ ńa bebokedi, o wala o mulomba ma jw.org, to̱so̱ o jombwa television ńa bebokedi o tv.pr418.com. Bola ná wukeye o mako̱to̱ne̱ ma mwemba o dibokime̱ne̱. Omo̱ń a me̱se̱ kane̱ Yehova, akwane̱ mo̱ ná ongwane̱ wa. “Bambe̱le̱ mo̱ mutaka mańu mwe̱se̱, ebanja ná, a mombwea bińo̱.”—1 Petro 5:7.

“Ombusa mba bo̱bo̱ o jowe̱ lam, na ta na bwa iso̱n jita o kane̱. Ponda na kusino̱ ngiń’a mulema o kane̱, na mutudu mō̱ ńa mwemba mam a pe̱pe̱le̱ mba. Ongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ ná Yehova a si com mba. Nu mutudu a boli mba malea ná na boteye na bolanga ba Bibe̱l buńa te̱. Ponda na bolino̱ nika, na mba na kusa ngudi o botea pe̱te̱ yenga o ndongame̱n. Ombusa ponda, na botea pe̱te̱ te̱ dikalo na mwemba. Ne muńe̱nge̱ jita ná Yehova a si com mba.”—Eva.

NE̱NI MWEMBA MU KASINO̱ MBA E?

Wená o be̱ mbaki ná bonasango o mwemba ba me̱nde̱ o some̱le̱ wa po̱ la bwam. O mulopo ma sa wa to̱so̱ kaise̱ wa, ba me̱nde̱ o jumwe̱le̱ ndolo ba be̱ne̱nno̱ wa; na bola pe̱ me̱se̱ na me̱se̱ o jembe̱ wa.—Bonahebe̱r 10:24, 25.

“Na ta na bwa iso̱n o botea pe̱te̱ wala o Ndabo a Janea; na baise̱ na mbame̱ne̱ ne̱ni bonasango ba me̱nde̱no̱ o kasa mba. Munańango mō̱ ńe o mwemba masu etum a 30 ma mbu we̱nge̱ a kasi mba na ben byala ná: ‘Po̱ la bwam o mboa, a mun’am!’ Nika e tapi mba o mulema. Na mbale̱ na ta nde o mboa.”—Yavie.

“Nalo o Ndabo a Janea, na mba na ja o be̱nji ni sukan ná to̱ moto a s’e̱ne̱ mba. Nde o mańaka mam me̱se̱, bō̱ bena be̱n mba na mayenga o ndongame̱n ke̱ na dia muna bemba mba. Ba kasi mba, ba sokane̱ mba bwanga, ba sopa mba ńai na sengino̱ musango munde̱ne̱. E ta nde biana na po̱i o mboa na mbale̱.”—Marko.

NE̱NI BATUDU BA ME̱NDE̱NO̱ O JONGWANE̱ MBA E?

Batudu ba me̱nde̱ o jongwane̱ wa na muyao. Ba me̱nde̱ o sesa wa ońola ńo̱ngi o be̱nno̱ o kwangwe̱le̱ pe̱te̱ “ndol’a boso.” (Bebīsedi 2:4) Ba me̱nde̱ jongwane̱ wa na ndedi ninde̱ne̱ o po̱ngulane̱ mawuse̱ mo̱ngo̱, ba me̱nde̱ bola nika na “mudī ma pī.” (Galatia 6:1; Minia 28:13) Batudu ba me̱nde̱ o bola ná moto a tombise̱ wa jokwa, ponda po̱ na kalati ka Approchez-vous de Jehovah to̱so̱ “Bińo̱ ja o ndol’a Loba.” Be̱ mbaki ná batudu ba me̱nde̱ lo̱ko̱ na jembe̱ wa o miwe̱n mo̱ngo̱ me̱se̱.—Yesaya 32:1, 2.

“Oteten a mi mimbu lo̱mbi na tano̱ na bo̱bo̱, batudu ba bengi o jongwane̱ mba. Buńa bō̱, mutudu mō̱ a lee̱ mba maduta mena di no̱ngino̱ mwemba; na mba no̱nge̱le̱ ponda bwam na tombise̱no̱ na bonasango. Nika e boli mba na botea pe̱te̱ be̱ne̱ ńo̱ng’a bwa mulemlem ma muńe̱nge̱ na tano̱ na be̱ne̱ ke̱ na dia na mabolea Yehova. Batudu bongwane̱ mba, na botea pe̱te̱ langa Bibe̱l, yenga o mako̱to̱ne̱, na te̱ pe̱ dikalo.”—Viktor.

‘A me̱nde̱ jembe̱ wa’

Kalat’asu ńa myenge, ni belabe̱ ná Lo̱ngea Yehova na muńe̱nge̱, e londi na myenge mi matape̱ na mi malo̱ke̱ pe̱ mulema, mi membise̱ pe̱ wa o jowe̱ lo̱ngo̱. Dutea te̱ o ben byala ba mwenge mu londe̱ 38 ma ni kalati. Mu mabusise̱ jo̱nge̱le̱ la 1 Petro 5:10. Mu be̱n tema ná: ‘A me̱nde̱ jembe̱ wa.’

O njo̱m a nje Loba a dutino̱ oa

O mwe̱ne̱n, o jokwe̱le̱ wa mbale̱.

E̱n o mulema mo̱ngo̱ ńo̱ngi o be̱nno̱

Ńa wasa mo̱ na bola nje ye bwam.

O kakan o bola jemea lao;

Be̱ mbaki e na wa ponda ye̱se̱.
Yehova a boli mpo̱m mao ma Muna;

Ńo̱ng’ao ńe nde ná o tongwe̱le̱.

A si ‘we̱nge̱le̱ te̱ mu mpo̱m mao ma Muna,’

Be̱ mbaki ná a me̱nde̱ jembe̱ wa.

A si me̱nde̱ dimbea ni ndolo

Na dube̱ o lee̱no̱ ońol’ao.

(KOA)

Na maya ma Mun’ao, Loba a ko̱ti wa.

O be̱ne̱be̱ na mo̱. A me̱nde̱ jembe̱ wa.

Die̱le̱ wa, na tata wa, ka ko̱lo̱ngo̱ne̱.

Loba a membe̱ wa, na sikime̱ye̱ wa.