1. Ebɛnadze na ɔda awofo hɔn akoma do?

 AWOFO, yenyim dɛ hom pɛ dɛ hom boa hom mba no ma wohu Jehovah na wɔdɔ no. Naaso, mbrɛ ɔtse nye dɛ, yɛmmfa hɛn enyi nnhu Jehovah. Ntsi hom besi dɛn aboa hom mba no ma woeehu dɛ Jehovah yɛ Obi a ɔwɔ hɔ ankasa, na woeetum abɛn no?​—Jas. 4:8.

2. Awofo besi dɛn akyerɛkyerɛ hɔn mba Jehovah no su ahorow ho adze?

² Awofo, kwan tsitsir a hom botum afa do aboa hom mba ma wɔaatwe abɛn Jehovah nye dɛ, hom nye hɔn bosua Bible no. (2 Tim. 3:14-17) Naaso, Bible no ma yehu kwan fofor a mbofra botum afa do esua Jehovah ho adze. Mbɛbusɛm nwoma no mu no, egya bi tuu ne ba fo dɛ, ɔnnsɛ dɛ ɔma no werɛ fir Jehovah no su ahorow a ɔda edzi wɔ ndzɛmba a ɔabɔ mu no. (Mbɛ. 3:19-21) Yɛbɔhwɛ akwan a awofo botum afa do dze ndzɛmba a Jehovah abɔ no aboa hɔn mba ma woeesua no su ahorow ho adze.

3. Ebɛnadze na ɔsɛ dɛ awofo yɛ dze boa hɔn mba?

³ Bible no ka dɛ, ‘Nyankopɔn ho adze a wonnhu no, ofitsi ber a wɔbɔɔ wiadze no ɔnam ndzɛmba a wɔayɛ do ada edzi pefee, ma wɔdze adwen hu mu.’ (Rom. 1:20) Awofo, ekyingye biara nnyi ho dɛ hom enyi gye ho dɛ hom nye hom mba bopue. Hom mfa dɛm ber no mboa hom mba ma wonhu mbrɛ ‘ndzɛmba a Jehovah ayɛ’ no ma yehu no su ahorow a ɔyɛ fɛw no. Iyi wɔ hɛn adwen mu no, hom mma yɛnhwɛ dza awofo botum esua efi kwan a Jesus faa do kyerɛkyerɛe no mu.

4. Ebɛn kwan na Jesus faa do dze ndzɛmba a Jehovah abɔ no kyerɛkyerɛɛ n’esuafo no? (Luke 12:24, 27-30)

 ⁴ Hom mma yɛnhwɛ mbrɛ Jesus dze ndzɛmba a Nyankopɔn abɔ no dzii dwuma wɔ ne nkyerɛkyerɛ mu. Ber bi, Jesus kaa kyerɛɛ n’esuafo no dɛ wɔnhwɛ nkonkoran nye nsukookoo. (Kenkan Luke 12:24, 27-30.) Nna nkyɛ Jesus botum aka abowa anaa eduadzewa fofor biara ho asɛm, naaso ɔkaa anoma na nhyiren a n’esuafo no nyim no yie ho asɛm. Obotum aba dɛ, nna esuafo no hu dɛ nkonkoran nenam wimu na nhyiren a ɔwɔ hɔ no so ayɛ fɛfɛɛfɛw. Ɔwodze twa ho mfonyin hwɛ dɛ Jesus rekyerɛkyerɛ na ɔdze ne nsa akyerɛ nkonkoran nye nsukookoo no do. Aber a ɔkaa iyi ho asɛm wiei no, ɔyɛɛ dɛn? Ɔkyerɛɛ n’esuafo no esuadze tsitsir bi faa mbrɛ Jehovah ne yamu ye no ho. Ɔno nye dɛ, sɛ Jehovah ma nkonkoran edziban, na ɔhyɛ nhyiren a ɔwɔ wura mu so ntar a, nna ɔno ɔbɔhwɛ n’asomfo anokwafo so.

5. Ndzɛmba a Jehovah abɔ no, no mu hendze na awofo botum dze aboa hɔn mba ma woeesua Jehovah no su ahorow ho adze?

⁵ Awofo, sɛ hom rekyerɛkyerɛ hom mba a, hom besi dɛn esuasua kwan a Jesus faa do kyerɛkyerɛe no? Ndzɛmba a Jehovah abɔ a w’enyi gye ho no, ka ho asɛm kyerɛ wo mba. Dɛ nhwɛdo no, ibotum aka abowa a epɛ n’asɛm paa anaa dua bi a w’enyi gye ho paa ho asɛm akyerɛ hɔn. Aber a ereyɛ dɛm no, mma wo werɛ mmfir dɛ ebɛma woehu dza dɛm abɔdze no ma yehu fa Jehovah ho. Afei, ibotum ebisa hɔn so dɛ, ebɛn abowa na wɔpɛ n’asɛm paa anaa ebɛn dua na hɔn enyi gye ho paa. Jehovah n’abɔdze bi a wo mba no enyi gye ho no, enye hɔn mbɔ ho nkɔmbɔ. Sɛ eyɛ dɛm a, bi a ɔrennyɛ dzen mma wo mba no dɛ wobetsie wo paa aber a epɛ dɛ eka Jehovah no su ahorow ho asɛm kyerɛ hɔn no.

6. Ebɛnadze na yebotum esua efi dza Christopher ne maame yɛe no mu?

⁶ Aso ɔsɛ dɛ awofo gye ber pii yɛ nhwehwɛmu wɔ abowa anaa dua pɔtsee bi ho ansaana wɔnye hɔn mba abɔ dza dɛm abɔdze no ma yehu fa Jehovah ho no ho nkɔmbɔ? Ɔnntse dɛm ankasa. Jesus annka mbrɛ nkonkoran si dzidzi nye mbrɛ nsukookoo si nyin no ho asɛm annkɔ ekyir. Ɔyɛ nokwar, ɔwɔ mu ara a, wo ba no enyi bɛgye ho dɛ osua Nyankopɔn n’abɔdze ho adze kɔ ekyir. Naaso, ibohu dɛ ɔtɔ da a, asɛm kakraabi a ebɛka anaa ibebisa no bɛma ɔatse dza epɛ dɛ ekyerɛ no ase. Onua bi a wɔfrɛ no Christopher da ho ara kaa dza ne maame yɛe dze boaa ɔnye no nuanom aber a nna wosusuar no. Ɔkaa dɛ: “Sɛ nna me maame nye hɛn robɔ ndzɛmba a Nyankopɔn abɔ ho nkɔmbɔ a, nna ɔnnka nsɛm huhuuhu biara. Naaso nna dza ɔka no ma hɛn enyi gye Nyankopɔn n’abɔdze ho paa. Dɛ nhwɛdo no, sɛ nna yɛnam beebi a mbepɔw wɔ a, otum ka dɛ: ‘Hom nhwɛ mbepɔw yi, hom nhu dɛ ɔsoso na ɔyɛ fɛw paa? Hom nnhu dɛ Jehovah noho yɛ nwanwa paa?’ Anaa sɛ nna yɛnam mpoano a, otum ka dɛ: ‘Hom nhwɛ mbrɛ po no si bu asorɛkye! Hom nnhu dɛ Nyankopɔn wɔ tum paa?’” Christopher toaa do dɛ: “Nsɛm a ɔtsetse dɛm a nna me maame ka no maa yɛdween Nyankopɔn n’abɔdze ho kɔr ekyir.”

7. Ibesi dɛn akyerɛkyerɛ wo mba ma wɔaadwendwen Jehovah n’abɔdze ho?

⁷ Aber a wo mba no rinyin no, ibotum akyerɛkyerɛ hɔn ma wɔaagye ber adwendwen Jehovah n’abɔdze nye dza dɛm abɔdze no ma wohu fa no su ahorow ho no ho. Ibotum afa Nyankopɔn n’abɔdze bi, na ebisa hɔn dɛ, “Ebɛnadze na dɛm abɔdze yi ma ihu fa Jehovah ho?” Nokwasɛm nye yi, nsɛm a wɔbɛka akyerɛ wo no, bi a ɔbɛyɛ wo nwanwa paa.​—Matt. 21:16.

8. Sɛ nna awofo a wɔyɛ Israelfo no nye hɔn mba ‘nam kwan do’ a, nna ebɛnadze na wobotum ayɛ?

⁸ Wɔkaa kyerɛɛ Israelfo no dɛ, wɔnkyerɛkyerɛ hɔn mba no Jehovah n’ahyɛdze aber a ‘wɔnam kwan do.’ (Deut. 11:19) Nna akwan deda nkuraase a ɔwɔ Israel no, na enam do a ihu mbowa ahorow, nnoma, nye nhyiren. Ntsi nna Israelfo no tum nye hɔn mba bɔ Nyankopɔn n’abɔdze ho nkɔmbɔ aber a wɔnam kwan mu no. Awofo, hom so hom botum afa dɛm kwan  yi nye akwan a ɔtsetse dɛm do akyerɛkyerɛ hom mba no Nyankopɔn n’abɔdze ho adze. Ma yensusu kwan a awofo binom etum ayɛ dɛm no ho.

9. Ebɛnadze na ibotum esua efi Punitha na Katya hɔn asɛm no mu?

⁹ Punitha yɛ baatan bi a ɔtse kurow kɛse mu wɔ India. Dza ɔkae nye dɛ: “Sɛ yɛrokɔ ekuraase akɛsera hɛn ebusuafo a, yɛnam kwan do rokɔ nyina nna yɛroboa hɛn mba no ma woeehu biribi afa Jehovah n’abɔdze a ɔyɛ nwanwa no ho. Dza muhu nye dɛ, sɛ yennyi kurow mu mbom a na hɛn mba no tum hu Nyankopɔn n’abɔdze yie. Adze yi kurow mu dze, nyimpa abɔ apee do, na dede na traffic araa nko.” Awofo, sɛ hom nye hom mba bɔ nkɔmbɔ wɔ beebi a hɔ yɛ ahomka a, obotum aba dɛ hɔn werɛ nnkefir da. Akyerɛbaa bi a wɔfrɛ no Katya a ofi Moldova kaa dɛ: “Nsɛm ahorow a osisii wɔ mo mbofraber mu a mekaa no dze, no mu piinara yɛ aber a nna menye m’awofo wɔ ekuraase. Meda hɔn ase paa dɛ ofitsi mo mbofrase pɛɛ no, wɔboaa me ma muhun dɛ, ɔsɛ dɛ megye ber hwɛ ndzɛmba a Jehovah abɔ, na mususu dza dɛm abɔdze no ma muhu fa Jehovah ho no ho.”

10. Sɛ ɔba no dɛ ɔyɛ dzen ma awofo dɛ wɔnye hɔn mba bɔkɔ ekuraase mpo a, ebɛnadze na wobotum ayɛ? (Hwɛ adakaba a wɔato dzin “ Nsɛm A Obotum Aboa Awofo.”)

¹⁰ Na sɛ ɔyɛ dzen ma wo dɛ ebɔkɔ ekuraase so ɛ? Onua bi a wɔfrɛ no Amol a noara so tse India no kaa dɛ: “Beebi a yɛtse no, ɔsɛ dɛ awofo dze ndɔnhwer pii yɛ edwuma. Ɔnnyɛ ɔno nko, ofi hɔ kɔ ekuraase so kaw wɔ mu. Naaso, ibotum nye wo mba akɛtsena wo dan sor anaa beebi a hɔ yɛ fɛw ahwɛ Jehovah n’abɔdze, na hom abɔ no su ahorow no ho nkɔmbɔ.” Sɛ edze w’enyi to famu a, ibotum ehu Jehovah n’abɔdze pii wɔ wo fie hɔ a ibotum nye wo mba abɔ ho nkɔmbɔ. (Ndw. 104:24) Bi a ibohu nnoma, mbowa nketsenketse, ndua nye dza ɔkeka ho. Karina a ɔwɔ Germany no kaa dɛ: “Me maame n’enyi gye nhyiren ho paa. Ntsi aber a musuar no, sɛ nna ɔyɛ na yɛnam na yehu nhyiren bi a ɔyɛ fɛw a, nna ɔnye me bɔ ho nkɔmbɔ.” Awofo, hom botum so dze  video nye nwoma ahorow a asafo no ayɛ a ɔka adzebɔ ho asɛm no akyerɛkyerɛ hom mba. Nokwasɛm nye dɛ, sɛ etse kurow mu o, sɛ etse ekuraase o, ibotum aboa wo mba ma wɔaadwendwen Nyankopɔn n’abɔdze ho. Afei, hom mma yɛnhwɛ Jehovah no su ahorow no mu bi a hom botum nye hom mba abɔ ho nkɔmbɔ.

11. Ebɛnadze na awofo botum ayɛ dze aboa hɔn mba ma woeehu dɛ, Jehovah dɔ hɛn?

¹¹ Mbowa piinara na wonndzi hɔn mba ho agor koraa. Ibotum nye wo mba esusu iyi ho na aboa hɔn ma woeehu dɛ Jehovah dɔ hɛn. (Matt. 23:37) Ibotum so atwe adwen esi Jehovah n’abɔdze asorɔtow a ɔyɛ fɛw na ɔma hɛn enyi gye no do. Karina a yeedzi kan aka noho asɛm no kaa dɛ: “Sɛ nna menye me maame rutu mpasar a, nna ɔka kyerɛ me dɛ mingyina na monhwɛ mbrɛ nhyiren biara si yɛ soronko, na mondwendwen mbrɛ nhyiren no ne fɛw no ma yehu Jehovah no dɔ no ho. Ɔwɔ mu, mfe pii abɛsen kɔ dze, naaso meda ho ara gye ber hwɛ nhyiren no kɔla nye mbrɛ nhyiren biara yɛ soronko fi fofor ho. Nhyiren no da ho ara kaa me dɛ, Jehovah dɔ hɛn paa.”

12. Ebɛnadze na awofo botum ayɛ dze aboa hɔn mba ma woeehu dɛ Nyankopɔn nyim nyansa? (Ndwom 139:14) (Hwɛ mfonyin no so.)

¹² Awofo, hom mboa hom mba ma wonhu dɛ Nyankopɔn nyim nyansa. Jehovah dze, onyim nyansa kyɛn hɛn koraa. (Rom. 11:33) Dɛ nhwɛdo no, ibotum aboa wo mba ma woeehu mbrɛ sɛ nsu fow kɔ sor kɛyɛ mununkum a, ɔnnyɛ dzen koraa dɛ nsu a wɔabɛyɛ mununkum no befi bea kor akɔ mbea afofor. (Job 38:36, 37) Ibotum so atwe wo mba no adwen esi anwanwa kwan a Nyankopɔn faa do bɔɔ hɛn nyimpadua no do. (Kenkan Ndwom 139:14.) Egya bi a wɔfrɛ no Vladimir yɛɛ biribi a ɔtse dɛm. Ɔkaa dɛ: “Da kor bi, me ba dze baesekel bɔɔ famu ma opirae. Nda kakraabi ekyir no, no kur no wui. Menye me yer kyerɛkyerɛɛ mu kyerɛɛ no dɛ Jehovah bɔɔ hɛn nyimpadua no wɔ kwan bi do a nankasa tum siesie no ho. Yɛmaa ohun dɛ ndzɛmba a nyimpa ayɛ dze, ɔnntse dɛm, hɔnankasa nntum nnsiesie hɔn ho. Dɛ nhwɛdo no, yɛmaa ohun dɛ, sɛ kaar nya akwanhyia na obi annyɛ no yie a, obesi hɔ dɛm araa. Iyi boaa hɛn ba no ma ohun dɛ Jehovah nyim nyansa paa.”

13. Ebɛnadze na awofo botum ayɛ dze aboa hɔn mba ma woeehu dɛ Nyankopɔn wɔ tum? (Isaiah 40:26)

¹³ Jehovah ka kyerɛ hɛn dɛ yɛmma hɛn enyi do  nhwɛ sor, na yɛndwendwen mbrɛ ɔdze no tum no ahyehyɛ nworaba a wɔwɔ wimu no kamakama no ho. (Kenkan Isaiah 40:26.) Ibotum ahyɛ wo mba no nkuran dɛ, wɔmma hɔn enyi do nhwɛ sor, na wɔndwendwen dza wohu no ho. Akyerɛbaa bi a ofi Taiwan a wɔfrɛ no Tingting no kaa biribi a osii wɔ no mbofraber mu. Dza ɔkae nye dɛ: “Da kor bi, me maame nye me kɔr beebi. Anafua no, osiandɛ nna nkandzea nnyi hɔ pii tse dɛ kurow kɛse mu ntsi, nna ihu nworaba a ɔwɔ wimu no yie paa. Dɛm aber no, nna ɔhaw me dɛ annhwɛ a na menntum enndzi Jehovah nokwar, osiandɛ nna hɔn a menye hɔn wɔ skuul no ma ɔyɛ dzen ma me dɛ mebɛyɛ dza Jehovah pɛ. Me maame hyɛɛ me nkuran na ɔkaa kyerɛɛ me dɛ, mondwendwen tum a Jehovah dze bɔɔ dɛm nworaba no nyina ho, na menkaa dɛ obotum dze no tum kɛse no aboa me ma meetum egyina ɔhaw biara a mibehyia no ano. Aber a megyee ber hwɛɛ Nyankopɔn n’abɔdze wɔ beebi a yɛkɔree no, ɔboaa me ma muhun Jehovah yie, na ɔmaa misii mo bo dɛ mobɔsom no.”

14. Awofo besi dɛn aboa hɔn mba ma woeehu dɛ Jehovah yɛ enyigye Nyankopɔn?

¹⁴ Ndzɛmba a Jehovah abɔ no ma yehu dɛ, ɔwɔ enyigye na ɔpɛ dɛ hɛn so hɛn enyi gye. Abɔdzenyansahufo ebohu dɛ, nnoma, nsu mu nam na mbowa ahorow pii dzi agor. (Job 40:20) Ana wo mba ahwɛ abowa bi a oridzi agor ma wɔaserew da? Bi a nna woehu dɛ mbɔdɔm mba bi roko anaa egyinambowa bi ka biribi do. Sɛ ihu dɛ abowa bi reyɛ biribi ma wo mba no reserew a, boa hɔn ma wonhu dɛ, Nyankopɔn a yɛsom no no wɔ enyigye.​—1 Tim. 1:11.

15. Ebɛnadze na ɔbɔboa awofo ma woeehu dza ɔrokɔ do wɔ hɔn mba hɔn adwen mu? (Mbɛbusɛm 20:5) (Hwɛ mfonyin no so.)

¹⁵ Ɔtɔ da a, obotum ayɛ dzen ama awofo dɛ wɔbɛma hɔn mba aka ɔhaw a worihyia no ho asɛm akyerɛ hɔn. Sɛ dɛm na ɔtse wɔ w’afamu a, bi a no ho behia dɛ ihu dza ɔrokɔ do wɔ wo mba no hɔn adwen mu. (Kenkan Mbɛbusɛm 20:5.) Awofo binom ehu dɛ, sɛ wɔnye hɔn mba no rohwɛ Nyankopɔn n’abɔdze a, ɔyɛ mberɛw ma hɔn mba dɛ wɔbɛka ɔhaw a worihyia no ho asɛm akyerɛ hɔn. Ebɛnadze ntsi a? Siantsir kor nye dɛ, ndzɛmba pii nntwetwe awofo na hɔn mba no adwen aber a wɔrohwɛ Nyankopɔn  n’abɔdze no. Egya bi a wɔfrɛ no Masahiko a ɔtse Taiwan no ma yehu siantsir fofor bi so. Dza ɔkae nye dɛ: “Sɛ yɛnye hɛn mba no pue kɔfow nkoko anaa yɛkɛnantsew mpoano a, yehu dɛ mpɛn pii no, dɛm aber no na hɔn enyi gye ho dɛ wɔnye hɛn bɔbɔ nkɔmbɔ. Sɛ ɔba no dɛm a, ɔnnyɛ dzen dɛ yɛnye hɔn bɔbɔ nkɔmbɔ na yeehu dza ɔrokɔ do wɔ hɔn adwen mu.” Katya a yeedzi kan aka noho asɛm no kaa dɛ: “Nna me maame taa nye me kɔ ture anaa kwaa bi mu aber a yɛapon skuul no. Nna hɔ yɛ fɛw na sɛ etsena hɔ so a, w’asomu dwe wo. Osian mbrɛ nna hɔ si tse ntsi, nna ɔnnyɛ dzen mma me dɛ mebɛka dza osii wɔ skuul anaa dza ɔhaw me no ho asɛm akyerɛ no.”

16. Ebɛnadze na mbusua botum ayɛ dze adwedwe hɔnho na ama hɔn enyi agye aber a wɔrohwɛ Nyankopɔn n’abɔdze no?

¹⁶ Mbusua botum ahwɛ Nyankopɔn n’abɔdze dze adwedwe hɔnho. Sɛ wɔyɛ dɛm a, hɔn enyi bɛgye na ɔbɛma wɔadodɔ hɔnho paa. Bible no ka dɛ, yɛwɔ aber a “wɔserew” nye aber a “wɔsaw” anaa wohuruhuruw. (Ɔsɛnk. 3:1, 4) Jehovah ama hɛn mbea ahorow a hɔ yɛ fɛw mbrɛ ɔbɛyɛ a yɛbɛgye hɛn enyi wɔ hɔ. Mbusua pii enyi gye ho dɛ wɔbɔkɔ mpoano anaa wɔbɔkɔ akɔhwɛ mbea bi a hɔ yɛ fɛw. Mbofra binom enyi gye ho dɛ wobotu mbirika anaa wobedzi agor wɔ mbea ahorow bi a hɔ yɛ kama. Binom so enyi gye ho dɛ wɔbɔhwɛ mbowa, woboguar po anaa esutsen. Yɛwɔ hokwan pii a yebotum dze ahwɛ ndzɛmba ahorow a Jehovah abɔ!

17. Ebɛnadze ntsi na ɔsɛ dɛ awofo boa hɔn mba ma hɔn enyi gye Nyankopɔn n’abɔdze ho?

¹⁷ Sɛ yɛkɔ Nyankopɔn no wiadze fofor no mu a, awofo nye hɔn mba benya mber pii dze ahwɛ Nyankopɔn n’abɔdze yie paa akyɛn dza wotum yɛ no ndɛ no, na iyi bɛma hɔn enyi agye. Dɛm aber no, yerunnsuro mbowa na hɔn so runnsuro hɛn. (Isa. 11:6-9) Yebenya mber pii dze ahwɛ Nyankopɔn n’abɔdze daa ma hɛn enyi agye. (Ndw. 22:26) Naaso awofo, mma hom nntweɔn dɛ yebodu wiadze fofor no mu ansaana hom aboa hom mba no ma hɔn enyi agye Nyankopɔn n’abɔdze ho. Sɛ hom dze abɔdze kyerɛkyerɛ hom mba Jehovah ho adze a, obotum ama wɔnye Ɔhen David ayɛ adwen wɔ asɛm bi a ɔkae ho. Ɔkaa dɛ: ‘O Jehovah, ndwuma biara nnyi hɔ a ɔtse dɛ wo ndwuma.’​—Ndw. 86:8.