Skip to content

Skip to table of contents

ARTICLE MƆ YAMBI 15

Hio mɔ ka ɔ lɛma yamba nɛ wal hio kpogio wen pɛ Jésus

Hio mɔ ka ɔ lɛma yamba nɛ wal hio kpogio wen pɛ Jésus

Ɛngɛ nɛ bem pɔm, wɛnɛ ka mi ngoya wɛnɛ pentɛ, ɛngɛ ka sila mi efa nɛ wal bɛa, ɛnɛ ze wɛnɛ.”​—MAT. 17:5.

GIMA 17 “Mbi ye”

AYE SO E YEKE BÂ NI *

1-2. Gea passé sɔngsi gding nde Jésus atɔ hio kpogio wen bɛa?

A YEKE na kota lâ ti lango 14 ti Nisan, ngu 33. Na peko ti so a bi atënë ti mvene na li ti Jésus nga a fâ ngbanga na ndö ti lo ndali ti ye so lo sara ape, a he lo, a sara aye ti sioni mingi na lo nga a pika lo na pointe na ndö ti keke ti pasi. Apointe alï yâ ti maboko ti lo na gere ti lo. Tongana lo wu pupu nga lo sara tënë ayeke son ngangu. Me lo doit ti sara tënë ndali ti so lo yeke na akota tënë ti tene ni.

2 Zia e sara lisoro na ndö ti atënë so Jésus atene na ngoi so lo yeke gue ti kui na ndö ti keke ti pasi nga na aye so e lingbi ti manda dä. So ti tene, zia e “mä lo.”—Mat. 17:5.

“BABA, MƐ PARDONNÉ MBUA”

3. Peut-etre nɛ gete hio wi Jésus tɔa : Baba mɛ pardonné mbua?

3 Jésus atene lani nyen? Na peko ti so a pika Jésus na pointe na ndö ti keke, lo sambela lo tene: “Babâ, mo pardonné ala.” Azo wa la Jésus aye ti tene Babâ ti lo apardonné ala? Atënë so Jésus atene na pekoni amû maboko na e ti hinga azo ni. Lo tene: “Ala hinga pëpe ye so ala yeke sara so.” (Luc 23:33, 34). Peut-être Jésus ayeke sara lani tënë ti aturugu ti Rome so apika maboko ti lo na gere ti lo na pointe. Ala hinga lani ape tâ zo so lo yeke ni. Peut-être lo yeke sara nga lani tënë ti ambeni zo so ahunda ti tene a fâ lo me so na pekoni amä na bê na lo (Kus. 2:36-38). Jésus alingbi lani na kuâ ape. Me lo sara ngonzo ape nga lo ke pëpe ti pardonné azo so ayeke sara aye ti ngangu na lo (1 Pi. 2:23). Lo hunda Jéhovah ti pardonné azo so afâ lo.

4. Ɛngɛ ka Jésus soeki sanga mɔ pardonné hio wato bɛa, getemɔ ɔ lɛma yamba ha yo?

4 Nyen la e lingbi ti manda na lege ti atënë ti Jésus so? Tongana ti Jésus, a lingbi e duti nduru ti pardonné azo (aCol. 3:13). Ambeni zo, so na popo ni mo yeke wara afami ti e, alingbi ti kanga lege na e ndali ti so ala comprendre ape aye so e mä na bê na ni nga na fason so e yeke vivre na ni. Ala lingbi ti tene mvene na ndö ti e, ti sara ye ti kamene na e na lê ti azo, ti buba ambeti ti e wala même ti tene na e so ala yeke sara sioni na e. Ahon ti ngbâ ti sara ngonzo, e lingbi ti hunda na Jéhovah ti mû maboko na ala ti yeda na tâ tënë (Mat. 5:44, 45). Na ambeni ngoi, a lingbi ti duti ngangu na e ti pardonné azo, mbilimbili tongana ala sara ye na e na lege ni oko ape. Me tongana e ngbâ ti sara ngonzo na e ke ti pardonné ala, e yeke sara sioni na e wani. Mbeni ita-wali atene: “Mbi ga ti bâ so, tongana mbi pardonné azo, a ye ti tene ape so mbi pensé so ye so ala sara na mbi ayeke na lege ni wala mbi zia lege na ala ti sara sioni na mbi. A ye gï ti tene so mbi soro ti ngbâ ti sara ngonzo na terê ti ala ape.” (Ps. 37:8). Tongana e mû desizion ti pardonné azo, andâ e soro ti zia pëpe si asioni ye so asi na e angbâ ti son bê ti e.—aÉph. 4:31, 32.

“MƐ BE DUNG BIN NƐ MI HA PARADIS”

5. Gete promesse ga Jésus haa ma gdanga wi ndang ka ɛ mɛla mbua nɛ pointe ha zu te ha pɛtɛ Jésus? A haa wɛnɛ promesse ki hazu ge nde?

5 Jésus atene lani nyen? Asioni zo use ayeke lani na ndö ti keke ti pasi na terê ti Jésus. Na tongo nda ni, ala use kue ahe Jésus (Mat. 27:44). Me na pekoni, mbeni oko achangé bê ti lo. Lo ga ti bâ so Jésus “asara ye ti sioni oko pëpe.” (Luc 23:40, 41). Lo fa nga so lo mä na bê so a yeke zingo Jésus na kuâ nga lo yeke komande tongana gbia mbeni lâ. Lo tene na Jésus, lo tene: “Jésus, dabe ti mo na mbi tongana mo lï na yâ ti Royaume ti mo.” (Luc 23:42). So mabe na koli so! Jésus atene na lo: “Ti tâ tënë ni, mbi tene na mo laso: Mo yeke duti ande na mbi [pëpe na yâ ti Royaume, me] na Paradis.” (Luc 23:43). Bâ so Jésus amû zendo ni na koli ni ndali ti so lo tene “mbi” na “mo”. So Jésus ahinga so Babâ ti lo ayeke sara nzoni bê na azo, lo tene atënë so amû beku na sioni zo so ayeke gue ti kui so.—Ps. 103:8.

6. Getemɔ ɔ yamba nɛ wal hio wen ka Jésus tɔa ha gdanga wi kɛ?

6 Nyen la e lingbi ti manda na lege ti atënë ti Jésus so? Jésus asara ye tâ gï tongana Babâ ti lo (aHéb. 1:3). Jéhovah aye mingi ti pardonné e nga ti sara nzoni bê na e, me a lingbi e sara vundu biani ndali ti asioni ye so e sara ândö nga e mä na bê so a lingbi ti pardonné asiokpari ti e grâce na mênë ti Jésus Christ (1 Jean 1:7). Ambeni ita alingbi ti bâ so a yeke ngangu ti tene Jéhovah apardonné afaute so ala sara ândö. Tongana mo pensé tongaso na ambeni ngoi, gbu li na ndö ti ye so: Ngoi kete kozo ti tene Jésus akui, lo sara nzoni bê na mbeni sioni zo so alondo ti mä na bê na lo. So Jésus asara tongaso, si Jéhovah ayeke sara pëpe nzoni bê mingi na awakua be-ta-zo ti lo so ayeke sara kue ti sara ye alingbi na acommandement ti lo?—Ps. 51:1; 1 Jean 2:1, 2.

“ZƆK, BEM BƐ MƐ GA ZƆK, NANA MƐ GA”

7. Ha Jean 19:​26, 27, gete wen Jésus toa Marie fin nɛ Jean? A tɔ yo hazu ge?

7 Jésus atene lani nyen? (Diko Jean 19:26, 27.) Jésus agi bê ti lo lani na ndö ti mama ti lo so ayeke lani peut-être wali-mua. Peut-être aita ti lo alingbi lani ti mû na lo aye so lo bezoin ni na lege ti mitele. Me zo wa la ayeke mû maboko na lo ti ngbâ be-ta-zo na Jéhovah? Ye oko afa ape so aita ti lo ti koli aga adisciple awe. Me, Jean ayeke lani bazengele so ayeke be-ta-zo nga kota kamarade ti Jésus. Jésus abâ lani azo so lo na ala ayeke voro Jéhovah tongana afami ti lo (Mat. 12:46-50). Tongaso, so Jésus aye Marie nga lo pensé na lo, lo tene na Jean ti bâ lege ti lo ndali ti so lo hinga so Jean ayeke mû maboko na lo ti ngbâ ti sara na Jéhovah. Lo tene na mama ti lo: “Bâ, molenge ti mo la!” Nga lo tene na Jean: “Bâ, mama ti mo la!” Ti londo na lango ni so ti gue na ni, Jean aga tongana molenge ti Marie nga lo bâ lege ti lo mo bâ mo tene lo yeke mama ti lo. Jésus afa so lo ye mingi wali so abâ lani lege ti lo na ndoye na ngoi so lo dü lo nga so aluti na terê ti lo na ngoi so lo yeke kui.

8. Getemɔ ɔ lɛma yamba nɛ wal hio wen ka Jésus tɔa ha Marie fin nɛ Jean?

8 Nyen la e lingbi ti manda na lege ti atënë ti Jésus so? Songo ti e na aita ti e aChrétien alingbi ti kpengba ahon songo ti e na azo ti sewa ti e. Afami ti e alingbi ti kanga lege na e wala même ti dö e ti zia, me tongana ti so Jésus atene, tongana e ngbâ nduru na Jéhovah nga na bungbi ti Lo, aye kue so e girisa e yeke “wara ni fani 100”. Aita mingi ayeke ga tongana amolenge-koli, amolenge-wali, amama wala ababâ so aye e mingi (Marc 10:29, 30). A sara mo tongana nyen so mo yeke na yâ ti congrégation so ayeke beoko ndali ti so aita ayeke na mabe nga ndali ti so ala ye Jéhovah nga na amba ti ala?—aCol. 3:14; 1 Pi. 2:17.

“SƆ BƆM, MƐ GDEA MI HAZU GE?”

9. Hio wen bɛ Jésus ka yo ha Matthieu 27:​46 osa ɔ nɛ ge nde?

9 Jésus atene lani nyen? Ngoi kete kozo si Jésus akui, lo dekongo, lo tene: “Nzapa ti mbi, Nzapa ti mbi, mo zia mbi ngbanga ti nyen?” (Mat. 27:46). Bible afa pëpe ndani so Jésus atene tënë so. Me gbu li na ndö ti ye so tënë so afa na e. Mbeni ye so e manda ayeke so, so Jésus atene tënë so, lo sara si prophétie so ayeke na Psaume 22:1 aga tâ tënë. * Nga, atënë so afa polele so Jéhovah asara pëpe mbeni “gbagba na terê ti” Molenge ti lo ti bata lo (Job 1:10). Jésus ahinga so Babâ ti lo azia lege na azo so ake lo ti tara mabe ti lo ngangu juska na kuâ. Ade a tara mbeni zo tongana ti so a tara lani Jésus so ape. Na ndö ni, atënë so afa so lo sara pëpe mbeni ye ti sioni so ndali ni lo lingbi na kuâ.

10. Getemɔ ɔ lɛma yamba nɛ wal hio wen ka Jésus tɔa ha Bafa wa?

10 Nyen la e lingbi ti manda na lege ti atënë ti Jésus so? Mbeni ye so e lingbi ti manda ayeke so a lingbi e ku pëpe ti tene Jéhovah abata e si akpale atara mabe ti e ape. Gï tongana ti so a tara lani Jésus juska na kuâ, e nga kue a lingbi e leke terê ti e ti ngbâ be-ta-zo même tongana a hunda ti tene e kui (Mat. 16:24, 25). Ye oko, e hinga so Nzapa ayeke zia pëpe si a tara e ahon ti so e lingbi ti kanga bê dä (1 aCor. 10:13). Mbeni ye so e manda ayeke so, tongana ti Jésus, e lingbi ti bâ pasi senge senge (1 Pi. 2:19, 20). Azo so ayeke kanga lege na e asara ni pëpe ndali ti so e sara mbeni sioni ye, me ndali ti so e yeke ti dunia so pëpe nga e yeke fa tënë ti témoin na ndö ti tâ tënë (Jean 17:14; 1 Pi. 4:15, 16). Jésus ahinga lani ndani so Jéhovah azia si lo bâ pasi. Me ambeni wakua ti Jéhovah so ayeke be-ta-zo so ayeke bâ pasi ayeke hunda terê ti ala na ambeni ngoi ngbanga ti nyen la Jéhovah azia lege na ambeni ye ti si (Hab. 1:3). Nzapa ti e so ayeke sara nzoni bê na zo nga so ayeke kanga bê ahinga so ala manke mabe ape; ala bezoin dengo bê so gï lo la lo lingbi ti mû na ala.—2 aCor. 1:3, 4.

“WƆ LI DEA MI”

11. Hazu ge Jésus tɔa wen ka yo ha Jean 19:⁠28?

11 Jésus atene lani nyen? (Diko Jean 19:28.) Ngbanga ti nyen la Jésus atene: “Nzara ti ngu asara mbi”? Lo tene ni “ti tene tënë ti Mbeti ti Nzapa aga tâ tënë,” so ti tene prophétie so ayeke na Psaume 22:15, so atene: “Ngangu ti mbi ahon kue tongana mbeni fango ta; langue ti mbi agbu terê na nyama ti pembe ti mbi.” Nga, na peko ti apasi kue so Jésus abâ, so na popo ni a yeke wara ngangu pasi so lo bâ na ndö ti keke, nzara ti ngu adoit ti sara lo ngangu. Lo bezoin lani ti nyon ngu ti kaï nzara ti ngu so asara lo.

12. Nɛ ge ɔ lɛma yamba nɛ wal hio wen ka Jésus tɔa: Wɔ li ha dea mi?

12 Nyen la e lingbi ti manda na lege ti atënë ti Jésus so? Jésus apensé lani ape so a yeke sioni ti fa atënë ti bê ti lo, na e nga kue a yeke nzoni e fa atënë ti bê ti e. Ambeni ita aye pëpe ti hunda mungo maboko. Me tongana e bezoin mungo maboko, a lingbi e sara mbeto ape ti hunda ni. Na tapande, tongana ngu ti e ague na li ni wala e yeke na kpale ti seni, e lingbi ti hunda mbeni kamarade ti e ti tene e na lo e gue e vo ye wala e gue e bâ docteur. Tongana e découragé, peut-être e bezoin ti sara lisoro na mbeni ancien wala mbeni Chrétien so ayeke biazo so ayeke kamarade ti e wala e hunda lo ti tene na e mbeni “nzoni tënë” so ayeke kpengba e (aProv. 12:25). Zia e girisa ape so aita ti e aye e nga ala ye ti mû maboko na e na “angoi ti vundu.” (aProv. 17:17). Me ala lingbi ti hinga ye so ayeke na yâ ti li ti e ape. Ala yeke hinga ye so e yeke na bezoin ni tongana e tene ni na ala.

“MƆ FƐT KARA KARI!”

13. Ɛngɛ ka Jésus bhɔna be-ta-zo gboa fio haa wal ha wɛnɛ mɔ de hio getemɔ nde?

13 Jésus atene lani nyen? Nduru na ngbonga ota ti peko ti midi na lango 14 ti Nisan, Jésus adekongo, atene: “Ye kue ahunzi awe!” (Jean 19:30). Atënë ti Jésus so afa na e so ngoi kete kozo si lo kui, lo hinga so lo sara awe ye kue so Jéhovah aye ti tene lo sara. So lo ngbâ be-ta-zo juska na kuâ amû lege na lo ti sara ambeni ye. Kozo ni, lo fa so Satan ayeke zo ti mvene. Jésus afa so mbeni zo so ayeke mbilimbili-kue alingbi ti ngbâ be-ta-zo atâa atara kue so Satan alingbi ti ga na ni na lo. Use ni, Jésus amû fini ti lo tongana ye so a futa ti zi azo, ti mû lege na azo so ayeke mbilimbili-kue ape ti duti na nzoni songo na Nzapa nga ti duti na beku ti wara fini ti lakue lakue. Ota ni, Jésus afa so Jéhovah la ayeke na droit ti komande dunia kue nga lo zi zonga so a bi na ndö ti iri ti Babâ ti lo.

14. Getemɔ ɔ lɛma bhɔngara ha sila ɔ mɔ de yala ndang ndang? Osi hazu ge mɛ tɔa mɔngɔ.

14 Nyen la e lingbi ti manda na lege ti atënë ti Jésus so? A lingbi e leke na bê ti e ti ngbâ be-ta-zo lâ oko oko. Gbu li na ndö ti atënë ti Ita Maxwell Friend, so ayeke lani wafango ye na Ekole ti Galaad. Na mbeni assemblée internationale, Ita Friend atene na yâ ti mbeni diskur so asara tënë na ndö ti dutingo be-ta-zo, lo tene: “Ye so mo lingbi ti sara wala ti tene laso, sara ni biani, ku juska kekereke ape. Eskê mo yeke sûr so mo yeke ngbâ na fini juska kekereke? Lâ oko oko, vivre mo bâ mo tene tanga ti lango so na yâ ni mo peut ti fa so mo lingbi ti ngbâ na fini lakue lakue la.” Zia e vivre lâ oko oko mo bâ mo tene ndangba lango so na yâ ni e lingbi ti fa so e ngbâ be-ta-zo la. Tongaso, même tongana a yeke ti tene e kui, e lingbi ti tene: “Jéhovah, mbi sara kue ti ngbâ be-ta-zo, ti fa so Satan ayeke zo ti mvene, ti zi zonga so a bi na ndö ti iri ti mo nga ti fa so mo la mo yeke na droit ti komande dunia.”

“MI GDEA YINGO BƆM HA KƆ MƐ”

15. Tuka ɛngɛ Luc 23:​46 tɔa, getemɔ Jésus ingɔ nɛ sila wa fɛt?

15 Jésus atene lani nyen? (Diko Luc 23:46.) Jésus atene na kite oko ape, atene: “Babâ, mbi zia yingo ti mbi na maboko ti mo.” Jésus ahinga lani so gigi ti lo ti kekereke ayeke na maboko ti Jéhovah, nga lo hinga na bê ti lo kue so Babâ ti lo ayeke dabe ti lo na lo.

16. Getemɔ ɔ yamba nɛ wal mɔ ka hɔa ma temoin ka wɛnɛ nɛ bɛlɛ 15?

16 Nyen la e lingbi ti manda na lege ti atënë ti Jésus so? Duti nduru ti zia fini ti mo na maboko ti Jéhovah. Ti sara ni, a lingbi mo “zia bê ti mo kue na ndö ti Jéhovah.” (aProv. 3:5). Bâ tapande ti Joshua, mbeni Témoin so ayeke na ngu 15 so ayeke lani na mbeni kobela so ayeke gue ti fâ lo. Lo ke ti yeda na akode ti kaïngo kobela so ague nde na ndia ti Nzapa. Ngoi kete kozo si lo kui, lo tene na mama ti lo, lo tene: “Mama, mbi yeke na yâ ti maboko ti Jéhovah. . . . Mama, tënë so mbi tene so mbi yeke na kite dä oko ape: Mbi hinga so Jéhovah ayeke zingo ande mbi biani na kuâ. Lo hinga ye so ayeke na bê ti mbi, nga mbi ye lo biani.” * E oko oko e doit ti hunda terê ti e: ‘Tongana fini ti mbi ayeke na yâ ti kpale na asara si mabe ti mbi ayeke na yâ ti tara, eskê mbi yeke zia fini ti mbi na maboko ti Jéhovah nga mbi yeke duti na confiance so lo yeke dabe ti lo na mbi?’

17-18. Gete hio mɔ ɔ yamba? (Zɔk fin encadré «aye so e manda na lege ti a ndangba tene ti Jésus.”)

17 So akpengba ye si e manda na lege ti andangba tënë ti Jésus! E manda so e bezoin ti pardonné azo nga ti hinga na bê ti e kue so Jéhovah ayeke pardonné e. E yeke na pasa ti wara pendere sewa ti aita so ayeke nduru ti mû maboko na e. Me na ngoi so e bezoin mungo maboko, a lingbi e hunda amba ti e ti aidé e. E hinga so Jéhovah ayeke mû maboko ande na e ti gbu ngangu na yâ ti akpale kue so e wara. Nga, e bâ so a yeke kota ye ti vivre lâ oko oko mo bâ mo tene ndangba lango so na yâ ni e lingbi ti fa so e ngbâ be-ta-zo la, na e yeke na confiance so tongana e kui Jéhovah ayeke zingo e.

18 Biani, atënë so Jésus atene na ngoi so lo yeke gue ti kui na ndö ti keke afa na e aye mingi. Tongana e sara ye alingbi na aye so e manda dä, andâ e yeke sara ye alingbi na tënë ti Jéhovah so lo tene na ndö ti Molenge ti lo, lo tene: “Ala mä lo.”—Mat. 17:5.

GIMA 126 Zia lê ti mo angbâ na zingo ni, luti ngangu

[Akete tënë na gbe ni]

^ par. 5 Tongana ti so Matthieu 17:5 afa, Jéhovah aye ti tene e mä Molenge ti lo. Na yâ ti article so, e yeke bâ aye so e lingbi ti manda na lege ti atënë so Jésus atene na ngoi so lo yeke gue ti kui na ndö ti keke ti pasi.

^ par. 9 Ti hinga ambeni raison so peut-être ndali ni Jésus atene peko ti atënë so ayeke na Psaume 22:1, bâ “Atënë so azo ahunda” so ayeke na yâ ti Tour ti Ba Ndo so.

^ par. 16 Bâ article “La foi de Joshua: une victoire pour les droits de l’enfant” so ayeke na yâ ti Reveillez-vous ! ti lango 22 ti janvier 1995.