Ehecha oĩva pype

Ehecha oĩva pype

Traducción del Nuevo Mundo edición revisada inglés 2013

Traducción del Nuevo Mundo edición revisada inglés 2013

OHASÁVO pe tiémpo, pe Traducción del Nuevo Mundo de las Santas Escrituras oĩva ingléspe ojerrevisáma mas de una ves. Péro pe rrevisión iñimportantevéva ojejapóva koʼág̃a peve, haʼe hína pe osẽ vaʼekue áño 2013-pe. Ko Biblia pyahu oĩva ingléspe oreko saʼive palávra pe ótrogui, 10 por ciento voi saʼive. Avei oñekambia unas kuánta palávra. Unos kuánto kapítulo katu oñemoĩ en fórma de vérso. Ha avei pe Biblia tamáño mediáno ha michĩva, orekóma nóta iguýpe oñemyesakã hag̃ua heta palávra. Ko artíkulope ndaikatumoʼãi ñamombeʼupaite entéro umi kámbio ojejapo vaʼekue, péro jahecháta unos kuánto iñimportánteva.

Oñekambia unas kuánta palávra. Ojeʼéma haguéicha pe artíkulo oĩvape kóva mboyve, koʼág̃a ojetradusíma ingléspe pe palávra idióma evréope ojeʼéva “Seol” (scheʼóhl) ha griégope “Hades” (háides). Avei oĩ jave pe palávra néfesch (evréo) ha psykjé (griégo) ndahaʼéi katuete oñemoĩva “alma”, yma ojejapo haguéicha. Upéva rangue ojetradusi isignifikádo. Péro ndahaʼéi koʼã kámbionte la ojejapóva.

Heta palávra oĩva ingléspe oñekambia ikatu hag̃uáicha hesakã porãve mbaʼépa la heʼise vaʼekue pe téxto orihinálpe. Por ehémplo, oñentende porã hag̃ua mbaʼéichapa ojejuka vaʼekue Jesúspe, oñekambia pe palávra inglés impale (oñemoĩva yvyráre), ha koʼág̃a oñemoĩ nailed to the stake, (ojeklava yvyráre) (Mat. 20:19; 27:31). Pe palávra ojetradusíva “conducta relajada” koʼág̃a oñemoĩ “conducta desvergonzada”, térã “notĩriva hembiapo vai hag̃ua”. Avei umi palávra “gran paciencia” ha “sufrido” oñekambia, pórke haʼete oñeʼẽva peteĩ persóna aretereíma osufrívare. Upéva rangue, koʼág̃a oñemoĩ “pasiénsia”. Pe palávra ojetradusíva “diversiones estrepitosas” oñekambia ha oñemoĩ “fiestas desenfrenadas”, térã “ofarreáva itarovávaicha” (Gál. 5:19-22). “Bondad amorosa” katu oñekambia ha oñemoĩ “amor leal”, heʼiséva “mborayhu” ha “mbaʼeporã” (Sal. 36:5; 89:1).

Oĩ palávra ha fráse ojetradusi vaʼekue siémpre de la mísma fórma. Por ehémplo, pe palávra evréa ‘ohlam siémpre ojetradusi vaʼekue “tiempo indefinido”. Péro ko palávra oreko unos kuánto signifikádo, umíva apytépe heʼise avei “eterno” térã “opa ára g̃uarã” (Sal. 90:2). Péro Miqueas 5:2-pe ‘ohlam ndeʼiséi peteĩ tiémpo núnka noñepyrũiva ni ndopáiva, síno peteĩ tiémpo oñepyrũ vaʼekue. Upévare koʼág̃a ko téxtope pe palávra ‘ohlam ojetradusi “ymaiterei guare”.

Pe Biblia inglés ymave oipuru vaʼekue pe palávra “seed” (semílla) oñeʼẽ jave peteĩ plánta semíllare térã peteĩ yvypóra desendiéntere. Péro koʼág̃arupi ndojepuruvéima upe palávra oñeñeʼẽ jave peteĩ persónare, síno ojepuru ótra palávra heʼiséva avei “desendiénte” (offspring). Upévare ko Biblia pyahúpe Génesis 3:15; 22:17, 18-pe ha Apocalipsis 12:17-pe, ojepuru pe palávra “offspring” (desendiénte). Umi ótro téxtope katu umi palávra evréa ha griéga ojetradusi asegún isignifikádo (Gén. 1:11; Sal. 22:30; Is. 57:3).

¿Mbaʼérepa oñekambiaʼimi heta téxto yma ojetradusi vaʼekue palávra por palávra? Pe Biblia rrevisádape, apéndise A1-pe, omombeʼu mbaʼéichapa ojejapo peteĩ traduksión vívlika oĩ porãva. Upépe heʼi: “Nokambiáima guive isignifikádo ha oñentende porãtaramo, ojetradusi vaʼerã káda palávra ha káda fráse”. Por ehémplo, Apocalipsis 2:23-pe heʼi: “[Oipyguara] umi mbaʼe umi hénte orekóva ipyʼa ruguaitépe, ha avei ikorasõme”. Añetehápe ndahasýi oñentende hag̃ua mbaʼépa heʼise oipyguara umi mbaʼe orekóva ipyʼa ruguaitépe. Péro ymave, pe Biblia inglés heʼi rangue ‘ipyʼa ruguaite’, oipuru vaʼekue pe palávra “riñón”. Deuteronomio 32:14-pe ojepuru vaʼekue avei “la grasa de los riñones del trigo”, péro koʼág̃a oñemoĩ “pe trígo iporãvéva”. Pe fráse “soy incircunciso de labios” hasy ñantende hag̃ua, upévare koʼág̃a oñekambia ha oñemoĩ “che ndaikatúi añeʼẽ porã” (Éx. 6:12).

¿Mbaʼérepa koʼág̃a ojepuru “isrraelíta” “Israel raʼykuéra” rangue? Idióma evréope, tahaʼe kuña térã kuimbaʼe ikatu oipuru pe palávra “taʼýra” oñeʼẽ jave ifamíliare. Péro ingléspe kuña oipuru peteĩ palávra ha kuimbaʼe katu ótra palávra, oikoháicha avei guaraníme. Pe Traducción del Nuevo Mundo oĩva ingléspe, ymave heʼi jave “hijos de Israel”, oipuru vaʼekue peteĩ fráse kuimbaʼénte oipurúva. Péro oñehesaʼỹijo rire umi téxto oĩháme ko fráse, ojetopa heta vése oñeñeʼẽha kuñáre. Upévare ojedesidi ojepuru pe palávra “isrraelíta”, pórke upéva ikatu ojepuru kuña ha kuimbaʼére (Éx. 1:7, NM; 35:29; 2 Rey. 8:12). Péicha heta palávra evréa ojetradusi sensillove ingléspe, ikatu hag̃uáicha oñentende porãve.

Koʼág̃a oĩ hetave kapítulo oñemoĩva vérsoicha, oĩ hag̃uéicha ojehai ypýrõ guare

¿Mbaʼérepa koʼág̃a hetave kapítulo oñemoĩ en fórma de vérso? Pórke heta párte oĩva la Bíbliape péichama voi ojeskrivi vaʼekue. Heta idióma koʼag̃aguápe, umi vérso orrima vaʼerã, péro idióma evréope naiñimportántei upéva. Upéicha rupi, ojerresalta hag̃ua pe párte iñimportantevéva, tahaʼe peteĩ palávra térã peteĩ idéa, ojerrepeti dos vése, péro ojepuru diferénte palávra orekóva el mísmo signifikádo. Upévape oñehenói paralélo. Sapyʼánte katu ojepuru mokõi palávra o fráse osignifikáva lo kontrário. Upévape oñehenói kontráste. Idióma evréope, pe órden oñemoĩ lája umi fráse, iñimportanteterei ojerresalta hag̃ua pe idéa prinsipál.

Umi lívro de Job ha Salmo ojehai vaʼekue ojepurahéi térã ojerresita hag̃ua. Upévare pe Traducción del Nuevo Mundo ymaite guive omoĩ koʼã lívro vérsoicha. Péicha ifasilve ojepilla hag̃ua haʼeha poesía ha avei ñanemanduʼa hag̃ua umi téxtore. Pe Biblia pyahúpe oñemoĩ avei vérsoicha umi lívro de Proverbios, El Cantar de los Cantares ha unos kuánto kapítulo oĩva umi lívro orekóvape profesía. Koʼã mbaʼe ñanepytyvõ ñantende porãve hag̃ua mbaʼéichapa ojeskrivi ypy vaʼekue, ha avei japilla hag̃ua moõpa pe eskritór oipuru paralélo ha moõpa oipuru kontráste. Por ehémplo, Isaías 24:2-pe, káda líneape oñemensiona mokõi persóna idiferénteva ojuehegui, ha péicha ojehechauka porãve ndaiporimoʼãiha ojelivráva Jehová oporohusga vove. Jaleévo koʼã téxto pe Biblia pyahúpe, oñemoĩva en fórma de vérso, jahechakuaa pe eskritór ndahaʼéi orrepetínte hague umi palávra térã umi fráse. Síno oskrivi upéicha opokove hag̃ua umi hénte korasõre omombeʼúvo Ñandejára mensáhe.

Heta vése hasy ojekuaa porã hag̃ua mbaʼe téxtopa ojeskrivi vérsoicha ha mávapa ojeskrivi rrelátoicha. Upéicha rupi oĩ Biblia orekóva diferénte estílo, por ehémplo oĩ orekóva hetave kapítulo en fórma de vérso, ha ótro katu en fórma de rreláto. Umi traduktór ohecha vaʼerã hetaiterei mbaʼe ikatu hag̃uáicha odesidi otradusítapa vérsoicha térãpa nahániri. Avei, heta vése pe téxto orihinálpe oĩ rrelátoicha, péro ikatu hag̃uáicha ojerresaltave umi párte iñimportánteva, oñemoĩ komparasión, ñeʼẽnga, ha ojepuru umi palávra ojepuruháicha umi poesíape.

Pe Traducción del Nuevo Mundo oĩva ingléspe oreko peteĩ seksión ipyahúva oñepyrũvo káda lívro vívliko. Pype ojehechauka umi téxto kláve oĩva káda kapítulope. Ko seksión ñanepytyvõ japilla hag̃ua, por ehémplo, lívro de El Cantar de los Cantárespe mávapa la oñeʼẽva ha mbaʼe moméntopepa oñeʼẽ.

¿Mbaʼéichapa umi kópia de la Biblia oĩva pe idióma orihinálpe oipytyvõ ojejapo hag̃ua pe rrevisión osẽ vaʼekue 2013-pe? Ojejapo hag̃ua pe Traducción del Nuevo Mundo osẽ ypy vaʼekue áño 1950-pe, ojepuru kuri pe téxto masorétiko evréo ha pe téxto griégo ojapo vaʼekue Westcott ha Hort. Upéicharõ jepe, upéi ojesegi oñehesaʼỹijo porã umi kópia de la Biblia ymave guare, ha koʼág̃a oñentende porãve heta téxto. Avei oñeanalisa hetave kópia yma guare oĩva griégope, ha avei koʼág̃a ikatúma ojehecha umi Rollo del mar Muerto, ymave noĩri vaʼekue disponívle. Heta kópia yma guare, koʼág̃a ikatúma oñeanalisa komputadóra rupive. Péicha ifasilvéma ojehecha hag̃ua mbaʼépepa idiferénte ojuehegui, ha avei ojekuaa hag̃ua mávapa la ojetradusi porãvéva. Pe Comité de Traducción de la Biblia del Nuevo Mundo koʼag̃agua, oaprovecha koʼã mbaʼe ostudia porã hag̃ua heta versíkulo, ha ohechakuaa hikuái tekotevẽha ojejapo unos kuánto kámbio.

Por ehémplo 2 Samuel 13:21-pe, pe Septuaginta griéga heʼi: “Nomoñembyasyséi itaʼýra Amnónpe, pórke ohayhu chupe haʼe rupi itaʼýra ypykue” (La Biblia griega: Septuaginta). Pe Traducción del Nuevo Mundo ndorekói vaʼekue ko párte, pórke pe téxto masorétiko áño 1100 guarépe ndaipóri. Péro umi Rollo del mar Muerto si oreko. Upéicha rupi, koʼág̃a oñemoĩma pe Biblia pyahúpe osẽ vaʼekue 2013-pe. Avei oñeanalisa porã rire pe Rollo del mar Muerto, lívro de 1 Samuélpe koʼág̃a oñemoĩve cinco vése mas Ñandejára réra. Ha ojestudia porã jey rire umi téxto griégo, ojehecha tekotevẽha oñekambia de órden umi idéa oĩva Mateo 21:29-31-pe. Upéicharõ, ndojepurúi kuri peteĩ téxto griégonte, síno oñeanalisa porã avei diferénte kópia yma guare oĩva griégope. Upéicha rupi ojehecha tekotevẽha oñemodifika unos kuánto versíkulo ikatu hag̃uáicha ijexaktove.

Ko Traducción del Nuevo Mundo oĩva ingléspe ningo oreko heta mbaʼe ipyahúva, ha jahecha kuri unos kuánto kámbio oipytyvõva ojelee ha oñentende porã hag̃ua. Ko Biblia pyahu haʼe hína peteĩ rregálo ijojahaʼỹva Jehová omeʼẽva ñandéve oñekomunika porã hag̃ua ñanendive.