A B C D Ð E Ɛ F G H I K KP L M N Ñ Ŋ O P R S T U V W Y Z

A

• Aarɔɔnɩ pɩyalaa.

  Pɛkɛ Leevi sayɩ Aarɔɔnɩ lʋlʋʋ taa mba. Moyizi Paɣtʋ taa lɛ, Aarɔɔnɩ Ɛsɔ kaalɩzaa se ɛkɛ cɔjɔ kɩlɩm kajalaɣ tʋ. Aarɔɔnɩ pɩyalaa lakaɣ cɔjɔtʋ tʋma Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛɛ nɛ pʋwayɩ lɛ templo taa.—1Kr 23:28.

• Aazii.

  Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa lɛ, Aazii kɛ Roma mba egeetiye nɖɩ ɖɩ-taa sɔnɔ Turkii wɩsɩ ɖɩɖʋyɛ hɔɔlʋʋ nɛ lɩm hɛkʋ taa tɛtʋ ɛzɩ Samoosɩ nɛ Patɩmoosɩ pɛwɛɛ yɔ. Efɛɛzɩ kaakɛnɩ ɖɩ-tɛtʋ sɔsɔtʋ. (Tʋm 20:16; Nat 1:4)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B13.

• Ab.

  Yuuda mba lɩnɩ Babilɔɔnɩ yomiye taa nɛ papɩsɩ lɛ, hɩɖɛ nɖɩ payaɣaɣ pɛ-Ɛsɔ sɛtʋ taa fenaɣ 5 ñɩŋga. Kaakɛ fenasɩ nzɩ ɛyaa tɩŋa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ ɛjaɖɛ taa yɔ sɩ-taa 11 ñɩŋga. Kapaɣzɩɣ Hasɩɖɩyaɖɛ fenaɣ hɛkʋ taa nɛ kɛtɛ Kɩyɛɛna fenaɣ hɛkʋ taa. Patɩyaa-kɛ nɛ ka-hɩɖɛ Bibl taa; paya-kɛ yem se «fenaɣ 5 ñɩŋga.» (Kɩg 33:38; Ɛsd 7:9)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B15.

• Abiib.

  Kiɖe tɛɛ lɛ, mbʋ payaɣaɣ Yuuda mba Ɛsɔ sɛtʋ taa fenaɣ kajalaɣ ñɩŋga. Kaakɛ fenasɩ nzɩ ɛyaa tɩŋa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ ɛjaɖɛ taa yɔ sɩ-taa 7 ñɩŋga. Hɩɖɛ nɖɩ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «Lɔyɩŋ weyi ɩ nɛ ɩ-lɛŋ yɔ,» nɛ fenaɣ ŋga, kapaɣzɩɣ Lakɩŋ fenaɣ hɛkʋ taa nɛ kɛtɛ Ðomaɣ fenaɣ hɛkʋ taa. Yuuda mba lɩnɩ Babilɔɔnɩ nɛ papɩsɩ lɛ, payaɣaɣ-kɛ se Nisaŋ. (Wp 16:1)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B15.

• Acɛyɛ.

  Ye abalʋ yaa halʋ weyi ɛɖɔkɩ nesi yɔ ɛsʋnɩ weyi ɛtɩkɛ ɛ-tɛŋga yɔ ɛlabɩ acɛyɛ.—Ejl 20:14; Mat 5:27; 19:9.

• Adaarɩ.

  Yuuda mba lɩnɩ Babilɔɔnɩ yomiye taa nɛ papɩsɩ lɛ, hɩɖɛ nɖɩ payaɣaɣ pɛ-Ɛsɔ sɛtʋ taa fenaɣ 12 ñɩŋga. Kaakɛ fenasɩ nzɩ ɛyaa tɩŋa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ ɛjaɖɛ taa yɔ sɩ-taa 6 ñɩŋga. Kapaɣzɩɣ Lɛlaɣ fenaɣ hɛkʋ taa nɛ kɛtɛ Lakɩŋ fenaɣ hɛkʋ taa. (Ɛst 3:7)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B15.

• Ageeta ñʋʋdʋ.

  Ɛɛkɛ kaɖɩka Babilɔɔnɩ komina taa, ɛlɛ e-ɖoŋ taatalɩ weyi payaɣaɣ se kaɖɩka sɔsɔɔ yɔ ɛ-ñɩŋ. Bibl taa lɛ, ageeta ñʋndɩnaa wɛnɩ ɖoŋ Babilɔɔnɩ komina taa lɔŋsɩnɖaa yɔɔ. Paayɔɔdɩ ɖɔɖɔ ageeta ñʋndɩnaa tɔm Medii tʋ Wiyaʋ Dariyusi kewiyitu tɔɔʋ alɩwaatʋ taa.—Dan 2:48; 6:7.

• Akayii.

  Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa lɛ, Akayii kɛnɩ Roma mba egeetiye nɖɩ ɖɩwɛ Grɛɛsɩ hadɛ kiŋ yɔ, nɛ ɖɩ-tɛtʋ sɔsɔtʋ lɛ Kɔrɛntɩ. Peloponɛɛzɩ tɩŋa nɛ Grɛɛsɩ hɛkʋ taa hɔɔlʋʋ kaawɛ Akayii taa. (Tʋm 18:12)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B13.

• Alamɔɔtɩ.

  Alamɔɔtɩ kɛ minziiki taa tɔm piye; ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «Pɛlaa; Asɛyaa.» Nɔɔ ŋga asɛyaa teɣni hendu nɛ payaɣ-kɛ se soprano yɔ, pɩkɛɣnɩ kɔ-tɔm pɔyɔɔdʋʋ. Pʋtɔma yɔ, palakaɣnɩ tɔm piye nɖɩ tʋmɩyɛ se pawɩlɩ se pɩwɛɛ se petee minziiki hɔɔlʋʋ nakʋyʋ yaa hendu natʋyʋ nɛ nɔɔ kɩkʋyaɣ.—1Kr 15:20; Ke 46: Kt.

• Aleewaa.

  Pɛkɛ feziŋ kɩdɛkɛdɩŋ weyi ɛyʋ ɛɛpɩzɩɣ nɛ ɛna-ɩ yɔ, nɛ ɩwɛnɩ ɖoŋ weyi ɩkpaɖɩ ɛyaa ñɩŋ yɔ. Paya-wɛ Kiɖe Tɛɛ Tɔm 6:2 taa se «Ɛsɔ toovenim tʋ pɩyalaa» nɛ Yuudi 6 taa se «Ɛsɔ tiyiyaa,» pɩwɩlɩɣ se paalɩzɩ-wɛ lɛ pataakɛ kɩdɛkɛdaa; paakɛ Ɛsɔ tiyiyaa, ɛlɛ pʋwayɩ lɛ, papɩsɩ kaañamtʋ tɩnaa Noowa alɩwaatʋ taa nɛ patɩŋ Sataŋ wayɩ nɛ pakaɖɩnɩ Yehowa, mbʋ yebina nɛ papɩsɩ pa-tɩ Ɛsɔ koyindinaa.—Wp 32:17; Luk 8:30; Tʋm 16:16; Yak 2:19.

• Alɩbaatɩrɩ.

  Mbʋ payaɣaɣ tɩlaaɖɩ fisi cikpesi nzɩ paalabɩ-sɩ kiɖe tɛɛ nɛ pɩyɛ nɖɩ pehikaɣ-ɖɩ Alabasɩtɩrɔɔ cɔlɔ Ejipiti taa yɔ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, palakaɣ fisi nzɩ si-liŋ tɛɛ kpɩyɩsɔɔ se pɩsa nɛ papɩzɩ nɛ posuli sɩ-nɔsɩ nɛ tɩlaaɖɩ kɩbaŋʋ ŋgʋ kɩwɛ sɩ-taa yɔ kɩtaakpɛdɩ. Pʋwayɩ, pɔkɔm nɛ payaa ɖɔɖɔ pɩyɛ nɖɩ palakɩnɩ fisi nzɩ yɔ se alɩbaatɩrɩ.—Mak 14:3.

• Alɩfaa nɛ Omega.

  Pɛkɛ Grɛɛkɩ kʋnʋŋ masɩ taa kajalaɣ nɛ kɛdɛzaɣ ñɩnzɩ; pɛkpɛndɩ-sɩ nɛ palabɩnɩ tʋmɩyɛ tam nabudozo Natʋ takayaɣ taa nɛ pɩkɛ Ɛsɔ hɩɖɛ kɩsɛsɛyɛ. Hɔɔlɩŋ ɛnɩ ɩ-taa lɛ, tɔm pee ana a-tɔbʋʋ lɛ «kajalaɣ tʋ nɛ kɛdɛzaɣ tʋ» nɛ «ɖɩbazɩyɛ nɛ tɩnaɣ.»—Nat 1:8; 21:6; 22:13.

• Altaaru.

  Altaaru kɛ tendene nɖɩ pamanɩ tɛtʋ, pɛɛ, pɛɛ huuye, yaa ɖasɩ nzɩ sɩ-yɔɔ pɔpɔ ñɩɣyʋʋ nɛ palaɣ kɩlaŋ yaa pɔsɔkɩ tɩlaaɖɩ miŋ se pɛsɛɛnɩ Ɛsɔ yɔ. «Sika altaaru» cikpeluu nakʋyʋ kaawɛ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ kajalaɣ ɖaŋ taa nɛ pʋwayɩ lɛ templo kajalaɣ ɖaŋ taa nɛ pɔsɔkɩ tɩlaaɖɩ miŋ kɩ-yɔɔ. Palabɩ-kʋ nɛ ɖasɩ nzɩ sɩ-yɔɔ pɔpɔ sika yɔ. «Ñɩɣyʋʋ  kɩsɛɛmʋʋ altaaru» sɔsɔʋ ŋgʋ kɩ-yɔɔ pañaɣzɩɣ kɩlaŋ yɔ kɩɩwɛ awayɩ, kadaɣ taa. (Ejl 27:1; 39:38, 39; Kiɖ 8:20; 1Aw 6:20; 2Kr 4:1; Luk 1:11)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B5 nɛ B8.

• Altaaru hɩŋ.

  Ɩkɛ hɩŋ weyi palabɩ altaarunaa nabɛyɛ kɔnanaa 4 taa nɛ ɩha ɛsa nɛ awayɩ kiŋ yɔ. (Lev 8:15; 1Aw 2:28)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B5 nɛ B8.

• Amɛn.

  Tɔm piye nɖɩ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «pɩla mbʋ,» yaa «pɩtʋʋ fɛyɩ.» Palɩzɩ tɔm piye nɖɩ nɛ Ebree tɔm piye aman taa nɛ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «mbʋ pɩwɛ siɣsiɣ yɔ, mbʋ pɩmʋnaa se pataa-pʋ liu yɔ.» Palakaɣ «Amɛn» se pawɩlɩ se petisiɣ ɖuutu natʋyʋ, adɩma naayɛ, yaa tɔm natʋyʋ yɔɔ. Natʋ takayaɣ taa, palabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm piye nɖɩ nɛ pɩkɛ Yesu hɩɖɛ kɩsɛsɛyɛ.—Wp 27:26; 1Kr 16:36; Nat 3:14.

• Ampaŋ.

  Ampaŋ kaakɛnɩ kɩmaɣzʋʋ ŋgʋ pamaɣzɩɣnɩ ɖaɣlɩkɩŋ yɔ. Kɩmaɣzʋʋ ŋgʋ, kɩ-ɖaɣlɩkɩŋ maɣnɩ ɖaɣlɩkɩŋ weyi ɩwɛ ɛyʋ niye abalʋ nɛ e-niye cikpeɖe pɛ-hɛkʋ taa alɩwaatʋ ndʋ eposuu ɛ-nandaka yɔ. Ampaŋ makɩnɩ santimɛtawaa 22 mbʋ yɔ (santimɛtawaa 22,2). (Ejl 28:16; 1Sam 17:4)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Apostoloo.

  Tɔm piye nɖɩ ɖɩ-tɔbʋʋ ɖeyi ɖeyi lɛ «weyi petiyaa yɔ,» nɛ paaya Yesu nɛ ɛyaa nabɛyɛ, mba petiyi-wɛ se paɖʋ lalaa lɩm yɔ se apostoloowaa. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, tɔmkpɛlɩkɩyaa mba Yesu maɣmaɣ lɩzaa se pɛkɛ e-lone taa caɣyaa nɛ pɛkpɛndɩ 12 yɔ, payaɣaɣ-wɛ ɖɔɖɔ se apostoloowaa.—Mak 3:14; Tʋm 14:14.

• Aram; Arameya mba.

  Arameya mba kɛ Sɛm pɩyalʋ Aram lʋlʋʋ taa mba. Ageeta wena a-taa paakɩlɩ caɣʋ yɔ ana lɛ kpaɣnɩ Libaŋ Pʋŋ nɛ piwolo Mezoopotamii, nɛ paacaɣ ɖɔɖɔ kpaɣnɩ Toris Pʋŋ weyi ɩwɛ hayo kiŋ yɔ ɩ-taa nɛ pɩɖɛɛ pitii Damaasɩ nɛ kɩ-wayɩ, hadɛ kiŋ. Hɔɔlʋʋ ŋgʋ kɩ-taa paacaɣaa yɔ, payaɣaɣ-kʋ Ebree taa se Aram, pʋwayɩ lɛ pɔkɔɔ nɛ payaa-kʋ se Siirii nɛ payaa kɩ-taa mba se Siirii mba.—Kiɖ 25:20; Wp 26:5; Oze 12:12.

• Arameya.

  Arameya kɛ kʋnʋŋ ŋgʋ kɩnɩɣzɩnɩ Ebree kʋnʋŋ yɔ, nɛ masɩ kʋɖʋmsɩ kɩ nɛ Ebree palakɩnɩ tʋmɩyɛ. Kiɖe tɛɛ lɛ, Arameya mba yɔɔdaɣnɩ-kʋ, ɛlɛ pʋwayɩ lɛ kɩpɩsɩ kʋnʋŋ ŋgʋ palakaɣnɩ tʋmɩyɛ paa le tadɩyɛ nʋmɔʋ taa nɛ ɖama yɔɔdɩnʋʋ nʋmɔʋ taa Asiirii nɛ Babilɔɔnɩ mba kewiyisi taa yɔ. Kɩɩkɛ ɖɔɖɔ kʋnʋŋ ŋgʋ palakaɣnɩ tʋmɩyɛ komina tʋma taa Pɛrɩsɩ Kewiyaɣ taa yɔ. (Ɛsd 4:7) Paama Ɛsɩdrasɩ, Yereemii, nɛ Danɩyɛɛlɩ pa-takayɩsɩ hɔɔlɩŋ nɩɩyɩ Arameya kʋnʋŋ taa.—Ɛsd 4:8–6:18; 7:12-26; Yer 10:11; Dan 2:4b–​7:28.

• Areyoopaajɩ.

  Areyoopaajɩ kaakɛ piyaɣ kɩkʋyaɣ ŋga kɛwɛ Atɛɛnɩ, Akropooli hayo kiŋ wɩsɩ ɖɩɖʋyɛ taa yɔ. Payaɣaɣ ɖɔɖɔ tɔm hʋyaa mba pekpeɣlaɣ peeɖe nɛ palakɩ kediɣzisi yɔ mbʋ. Sɩtooyiisi mba nɛ Epikuuri mba pɔ-lɔŋsɩnɖaa kaawoni Pɔɔlɩ Areyoopaajɩ se ɛlɩzɩ mbʋ pɩ-yɔɔ etisiɣ yɔ pɩ-taa.—Tʋm 17:19.

• Armaagedɔɔ.

  Palɩzɩ tɔm piye nɖɩ nɛ Ebree tɔm pee Har Megidɔɔnɩ taa nɛ a-tɔbʋʋ lɛ «Megido Pʋʋ.» Palabɩnɩ tɔm piye nɖɩ tʋmɩyɛ nɛ pɔyɔɔdɩ «Ɛsɔ Ðoŋ Tɩŋa Tʋ tɛ kɩyakʋ sɔsɔʋ you» ŋgʋ kɩ-taa «tɛtʋ kpeekpe yɔɔ awiya» kpeɣliɣ se ayooni Yehowa yɔ kɩ-tɔm. (Nat 16:14, 16; 19:11-21)—Cɔnɩ KƲÑƆŊ SƆSƆƲ.

• Aselijeyiya.

  —Cɔnɩ LAKASƖ NZƖ SƖWƐ FƐYƐ YƆ.

• Aseɣɖe Lɩzʋʋ.

  Ðoŋ ɖoŋ lɛ, tɔm loyaɣ «Aseɣɖe Lɩzʋʋ» wɩlɩɣ Paɣtʋ Hiu ndʋ Ɛsɔ ma pɩtaahalanzɩ naalɛ yɔɔ nɛ ɛcɛlɩ Moyizi yɔ.—Ejl 31:18.

• Astoorɛɛtɩ.

  Ɛkɛ Kanaŋ mba you, mʋzʋŋ nɛ lʋlʋʋ ɛsɔ halɩñɩnʋ; ɛkɛ Baalɩ halʋ.—1Sa 7:3.

• Azazɛɛlɩ.

  Azazɛɛlɩ kɛ Ebree hɩɖɛ, ɖɩ-tɔbʋʋ pɩzɩɣ pɩkɛ «Pʋnʋ weyi ɛmʋkɩ yɔ.» Kɩwɛɛkɩm yɔɔ Huuzuu Kɩyakʋ wiye, pʋnʋ weyi ɛkɛ Azazɛɛlɩ ñɩnʋ yɔ, petiyiɣni-i kañɩmbusuu taa, nɛ pɩwɩlɩɣ se ɛkpaɣ kɩwɛɛkɩm mbʋ samaɣ labɩ pɩnaɣ ŋga kɛɖɛwa yɔ ka-taa yɔ nɛ ɛɖɛna.—Lev 16:8, 10.

• Azuluma; Mbʋ pɩfɛyɩ kele kele yɔ.

  Pɩpɩzɩɣ nɛ pɩwɩlɩ tomnaɣ yɔɔ azuluma yaa ɛzɩma ɛyʋ maɣnɩ wezuu kɩbaŋʋ caɣʋ paɣtʋ yɔɔ yɔ. Ɛlɛ Bibl taa, ɖoŋ ɖoŋ lɛ pɩwɩlɩɣ mbʋ pɩtɩmʋna yaa mbʋ pɩfɛyɩ kele kele Moyizi Paɣtʋ taa yɔ. (Lev 5:2; 13:45; Mat 10:1; Tʋm 10:14; Efɛ 5:5)—Cɔnɩ KELE KELE.

B

• Baalɩ.

  Kanaŋ mba ɛsɔ weyi pɔcɔŋnaɣ-ɩ se ɛnʋ tɩnɩ ɛsɔdaa nɛ ɛnʋ haɣnɩ tɛʋ nɛ mʋzʋŋ yɔ ɛnʋ payaɣ mbʋ. Palakaɣnɩ ɖɔɖɔ tʋmɩyɛ tɔm piye «Baalɩ» nɛ pɔyɔɔdʋʋ Kanaŋ mba ɛsɔnaa cikpema tɔm. Ebree tɔm piye nɖɩ, ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ «pʋyʋ tʋ; ñʋʋdʋ.»—1Aw 18:21; Rom 11:4.

• Bat.

  Bat kɛ kɩmaɣzʋʋ ŋgʋ pamaɣzɩɣnɩ mbʋ pɩwɛ ɛzɩ lɩm yɔ. Caanaʋ taa tɛtɛɛ wondu ñɩnɩyaa lɩ pɛŋ hɔɔlasɩ nasɩyɩ yɔɔ, nɛ hɩɖɛ nɖɩ ɖɩɩwɛ sɩ-yɔɔ; wondu ndʋ tiyeba nɛ pamaɣzɩɣ se bat kʋɖʋmʋʋ makɩnɩ litrinaa 22 mbʋ yɔ. Bat kɩmaɣzʋʋ yɔɔ patɩŋnaa nɛ patɩlɩ mbʋ Bibl taa wondu kɩwɩtʋ nɛ mbʋ pɩwɛ ɛzɩ lɩm yɔ pɩ-kɩmaɣzɩŋ sakɩyɛ tɔkɩ yɔ. (1Aw 7:38; Eze 45:14)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

•  Bɛlɩzeebuub.

  Hɩɖɛ nɖɩ paha Sataŋ, aleewaa wiyaʋ yaa pa-ñʋʋdʋ. Pʋtɔma hɩɖɛ Baalɩ-zeebuub pɛlɛɣzaa nɛ pɩpɩsɩ mbʋ; Baalɩ ɛnʋ Filistii mba sɛɣaɣ Ekrɔɔnɩ.—2Aw 1:3; Mat 12:24.

• Blee lɛɛkʋ.

  Kɩkɛ blee (Triticum spelta) ŋgʋ kɩtaawɛɛ ɖeu nɛ pɩtalɩ blee maɣmaɣ yɔ. Kɩ-hʋndʋ ɩɩkpɛzɩɣ kɩ-pee yɔɔ kɛlɛʋ.—Ejl 9:32.

• Bul.

  Yuuda mba Ɛsɔ sɛtʋ taa fenaɣ 8 ñɩŋga payaɣ mbʋ. Kaakɛ fenasɩ nzɩ ɛyaa tɩŋa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ ɛjaɖɛ taa yɔ sɩ-taa 2 ñɩŋga. Palɩzɩ hɩɖɛ nɖɩ nɛ tɔm piye nɖɩ ɖɩ-taa yɔ, ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «tɔɔnaɣ lʋlʋʋ; pee ɖʋʋ;» nɛ fenaɣ ŋga, kapaɣzɩɣ Aloma fenaɣ hɛkʋ taa nɛ kɛtɛ Kamɩŋ fenaɣ hɛkʋ taa. (1Aw 6:38)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B15.

C

• Canatʋ; Canaɣ.

  Canatʋ kɛ tɔnʋʋ yɔɔ kʋdɔŋ sɔsɔʋ nakʋyʋ. Masɩ taa lɛ, canatʋ kʋdɔŋ tɩsɩɩnɩ canatʋ kʋdɔŋ ŋgʋ ɖɩsɩm sɔnɔ yɔ ki-ɖeke, mbʋ pʋyɔɔ yɔ kɩtaakpaɣ ɛyaa ɖeke ɛlɛ kɩpɩzaɣ se kɩkpa ɖɔɖɔ wondu kususutu nɛ ɖɩsɩ. Payaɣ ɛyʋ weyi canatʋ kʋdɔŋ kpa-ɩ yɔ se canaɣ.—Lev 14:54, 55; Luk 5:12.

• Cazʋʋ.

  Cazʋʋ kɛ tɔɔnaɣ ŋga kʋnɖaa nawa yaa patɩna nɛ peyebi-kɛ nɛ wayɩ yɔ ke-kpeɣluu. Moyizi Paɣtʋ taa lɛ, pɩfɛyɩ se ɛyʋ ɛkʋ tɔɔnaɣ ɛ-hayɩm kpɛnzɩ yɔɔ cɩɖɩ cɩɖɩ nɛ pɩfɛyɩ ɖɔɖɔ se ɛkpaɣ oliivi pee yaa viiñi pee kpeekpe. Ɛsɔ kaaha waɖɛ kʋñɔndʋ, weyi kʋñɔŋ nakʋyʋ talɩ-ɩ yɔ, ɛgɔm, pɩɣa ŋga kɛfɛyɩ caa yɔ nɛ lelu se pacazɩ tɔɔnaɣ ŋga kakazɩ kʋmtʋ wayɩ yɔ.—Rut 2:7.

• Ceɣu sulaɣ.

  Ceɣu sulaɣ kaakɛnɩ ɛgbɛyɛ ɖʋʋ aɖakaɣ sulaɣ ŋga cɔjɔ kɩlɩm mɩzɩɣ kɛ-ɛsɩndaa kɩwɛɛkɩm yɔɔ kɩlaŋ calɩm Kɩwɛɛkɩm yɔɔ Huuzuu Kɩyakʋ wiye yɔ. Ebree tɔm piye nɖɩ palabɩnɩ tʋmɩyɛ yɔ, palɩzɩ-ɖɩ nɛ lakaɣ (verbe) nakɛyɛ taa nɛ kɔ-tɔbʋʋ lɛ se «posuli yaa pohuuzi (kɩwɛɛkɩm) yɔɔ» yaa pʋtɔma yɔ «pahɩzɩ (kɩwɛɛkɩm).» Paalabɩ sulaɣ ŋga nɛ sika, nɛ kerebimwaa naalɛ kaawɛ kɔ-yɔɔ, kʋɖʋm kaawɛ kɔ-hɔɔlʋʋ lɛɛkʋ yɔɔ nɛ lɛlʋ ñaawɛ kɔ-hɔɔlʋʋ lɛɛkʋ yɔɔ. Nabʋyʋ taa, paayɔɔdʋʋ kɔ-tɔm lɛ payaɣ-kɛ yem se «sulaɣ.» (Ejl 25:17-22; 1Kr 28:11; Ebr 9:5)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B5.

• Coka Kazandʋ.

  Payaɣ-tʋ ɖɔɖɔ se Kizinzikiŋ Kazandʋ yaa Tɔɔnaɣ Kpeɣluu Kazandʋ. Pɔtɔkaɣ-tʋ Etanim fenaɣ kɩyakʋ 15 ñɩŋgʋ wiye nɛ piwolo 21 ñɩŋgʋ wiye. Alɩwaatʋ ndʋ pɩnaɣ taa haɖaʋ tɛŋ yɔ, Izrayɛɛlɩ mba tɔkaɣ-tʋ nɛ pɔtɔzʋʋnɩ kʋmtʋ yɔɔ; nɛ pɩɩkɛ taa leleŋ nɛ ɛsɩmɩyɛ wɩlʋʋ alɩwaatʋ mbʋ pʋyɔɔ yɔ Yehowa wazɩ pɔ-tɔɔnasɩ yɔɔ. Kazandʋ kɩyakɩŋ taa, ɛyaa wɛɣ kizinzikiŋ tɛɛ, yaa coka tɛɛ, se pɩtɔzɩ-wɛ Ejipiti Lɩʋ yɔɔ. Tɩɩkɛ kazandʋ 3 ndʋ paɣtʋ pɔzaɣ se abalaa iwolo Yeruzalɛm nɛ pɔtɔɔ yɔ tɩ-taa natʋyʋ.—Lev 23:34; Ɛsd 3:4.

• Cɔjɔ.

  Ɛkɛ Ɛsɔ lone taa caɣyʋ weyi palɩzɩ-ɩ se ɛɖʋ ɛyaa lɩm, nɛ ɛwɩlɩ-wɛ Ɛsɔ tɔm nɛ Ɛsɔ paɣtʋ yɔ. Cɔjɔnaa sɩŋaɣ ɖɔɖɔ samaɣ lone taa Ɛsɔ ɛsɩndaa nɛ palaɣ kɩlaŋ nɛ patɩmɩɣ samaɣ yɔɔ nɛ petendiɣ Ɛsɔ kɔ-yɔɔ. Pʋcɔ nɛ Moyizi Paɣtʋ wɛɣ lɛ, hɔʋ ñʋʋdʋ lakaɣnɩ cɔjɔtʋ tʋmɩyɛ ɛ-hɔʋ taa. Moyizi Paɣtʋ taa lɛ, abalaa mba paalɩnɩ Aarɔɔnɩ hɔʋ taa, nɛ pɛwɛɛ Leevi cejewiye taa yɔ, mba lakaɣnɩ cɔjɔtʋ tʋmɩyɛ. Leevi cejewiye taa abalaa mba pɩkazaa yɔ, paba kaakɛ pa-sɩnɩyaa. Alɩwaatʋ ndʋ paɖʋ ɛgbɛyɛ kɩfaɖɛ yɔ, fezuu taa Izrayɛɛlɩ pɩsɩ cɔjɔtʋ ɛjaɖɛ, nɛ Yesu Krɩstʋ kɛnɩ Cɔjɔ Kɩlɩm.—Ejl 28:41; Ebr 9:24; Nat 5:10.

• Cɔjɔ kɩlɩm.

  Moyizi Paɣtʋ taa lɛ, ɛɛkɛ cɔjɔnaa taa weyi palɩzɩ-ɩ se ɛwɛɛ samaɣ lone taa Ɛsɔ ɛsɩndaa nɛ ɛtɛ ɛcɔŋnɩ cɔjɔnaa lalaa tʋma yɔɔ yɔ. Payaɣaɣ-ɩ ɖɔɖɔ se «cɔjɔ sɔsɔ.» (2Kr 26:20; Ɛsd 7:5) E-ɖeke paaha nʋmɔʋ se ɛsʋʋ Lone Kiɖeɖeye nɖɩ ɖɩkpaɖaa yɔ ɖɩ-taa, pʋ-tɔbʋʋ se Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛ pɩ-taa hɔɔlʋʋ taa nɛ pʋwayɩ lɛ templo tɛ pɩ-taa hɔɔlʋʋ taa. Kɩwɛɛkɩm yɔɔ Huuzuu Kɩyakʋ wiye ɖeke ɛsʋwaɣ peeɖe paa pɩnaɣ ŋga. Paya ɖɔɖɔ Yesu Krɩstʋ se «cɔjɔ kɩlɩm.»—Lev 16:2, 17; 21:10; Mat 26:3; Ebr 4:14.

• Cɔjɔ sɔsɔ.

  Ebree Masɩ taa lɛ, payaɣ «cɔjɔ kɩlɩm» ɖɔɖɔ mbʋ. Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa lɛ, tɔm pee «cɔjɔnaa sɔsaa» wɩlɩɣ abalaa mba pɛkɛ sɔsaa cɔjɔtʋ tʋmɩyɛ taa yɔ. Pʋtɔma yɔ, payaɣaɣ mba patɩtasɩ kɛʋ cɔjɔnaa kɩlɩmwaa yɔ nɛ cɔjɔtʋ tʋmɩyɛ tindima 24 ñʋndɩnaa ɖɔɖɔ mbʋ.—2Kr 26:20; Ɛsd 7:5; Mat 2:4; Mak 8:31.

• Cʋʋ mayʋ.

  Ɛkɛ weyi ɛkpakɩɣ cʋʋ nɛ ɛmaɣnɩ peeɣsi, ñanzɩ, nɛ wondu lɛɛtʋ yɔ. Ebree tɔm piye nɖɩ pɛɖɛzaa se cʋʋ mayʋ yɔ, ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ «laɖʋ.» Pakpakɩɣ ɖoŋ weyi cʋʋ mayʋ wɛnɩ cʋʋ yɔɔ yɔ ɖoŋ ɖoŋ nɛ pamaɣzɩɣnɩ ɖoŋ weyi Yehowa wɛna se ɛtɔɔ kewiyitu kɩkɩlɩtʋ ɛyaa nɛ ajɛɛ yɔɔ yɔ.—Iza 64:8; Rom 9:21.

D

• Daagɔɔnɩ.

  Ɛkɛ Filistii mba tɛ ɛsɔ nɔɔyʋ. Patɩtɩlɩ ɖeyi ɖeyi ɖenɖe tɔm piye nɖɩ ɖɩlɩnaa yɔ, ɛlɛ Bibl taa tazɩyaa nabɛyɛ tɔŋ se ɖɩlabɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ Ebree tɔm piye dagh (kpakpayaɣ).—Tɔh 16:23; 1Sa 5:4.

•  Darik.

  Darik kɛ Pɛrɩsɩ mba sika pɔɔyaɣ nakɛyɛ, ko-yuŋ maɣnɩ ɛzɩ kɩɖamnaa 8 nɛ hɔɔlʋʋ mbʋ yɔ (kɩɖamnaa 8,4). (1Kr 29:7)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Daviid Pɩyalʋ.

  Yesu payaɣaɣ mbʋ ɖoŋ ɖoŋ. Tɔm loyaɣ ŋga, kañɩkɩɣ niye se Yesu kɛnɩ Daviid lʋlʋʋ taa tʋ weyi pɩɩwɛɛ se ɛmʋ Daviid Kewiyaɣ ɛzɩ Ɛsɔ kaalabʋ ɛlɛ tamaɣ ɛgbɛyɛ naɖɩyɛ taa yɔ.—Mat 12:23; 21:9.

• Daviid Tɛtʋ.

  Hɩɖɛ nɖɩ payaɣaɣ Yebuusi tɛtʋ alɩwaatʋ ndʋ Daviid tɛm-tʋ mʋʋ nɛ ɛma e-kewiyaɣ ɖɩɣa peeɖe yɔ. Ndʋ ɖɔɖɔ payaɣaɣ se Siyɔŋ. Tɩɩwɛ Yeruzalɛm hadɛ kiŋ wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa, nɛ ndʋ kaakɛnɩ ɖɔɖɔ Yeruzalɛm hɔɔlʋʋ ŋgʋ kɩkɩlɩ pɩnʋʋ yɔ.—2Sa 5:7; 1Kr 11:4, 5.

• Dekapooli.

  Dekapooli kɛ Grɛɛkɩ tɛtʋ ndɩ ndɩ tindimiye naɖɩyɛ; kiɖe tɛɛ lɛ, tɛtʋ hiu kaawɛnɩ tindimiye nɖɩ ɖɩ-taa (palɩzɩ tɔm piye nɖɩ nɛ Grɛɛkɩ tɔm pee anɛ yɔ a-taa: deka, pʋ-tɔbʋʋ se «hiu,» nɛ polis, pʋ-tɔbʋʋ se «tɛtʋ»). Mbʋ payaɣaɣ ɖɔɖɔ egeetiye nɖɩ ɖɩɩwɛ Galilee Teŋgu nɛ Yɔɔrdaŋ Pɔɔ wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa yɔ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ tɛtʋ ndʋ tɩ-taa sakɩyɛ kaawɛ egeetiye nɖɩ ɖɩ-taa. Tɛtʋ ndʋ tɩɩkɛ lona sɔsɔna wena a-taa Grɛɛkɩ mba lakaɣ pɔ-sɔnzɩ nɛ pa-tadɩyɛ yɔ. Yesu tɩŋnɩ egeetiye nɖɩ ɖɩ-taa nɛ ɛɖɛɛ, ɛlɛ patɩyɔɔdɩ ɖoli se ewobi tɛtʋ ndʋ tɩ-taa natʋyʋ taa. (Mat 4:25; Mak 5:20)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ A7 nɛ B10.

• Dinaarɩ.

  Dinaarɩ kaakɛ Roma mba liidiye pɔɔyaɣ ŋga kɛwɛ yuŋ ɛzɩ kɩɖamnaa 4 (kɩɖamnaa 3,85) mbʋ yɔ nɛ Sezaarɩ kɩlɛmʋʋ kaawɛ kɔ-hɔɔlʋʋ kʋɖʋmʋʋ yɔɔ. Dinaarɩ kʋɖʋmʋʋ pɛhɛyaɣ tʋmlaɖʋ evemiye taa; nɛ Roma mba kaapɛlɩ paa Yuuda tʋ weyi lɛ se ɛhɛyɩ Dinaarɩ kʋɖʋmʋʋ nɛ pɩkɛnɩ «lambuu» ɛ-ñʋʋ taa. (Mat 22:17; Luk 20:24)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Drakɩm.

  Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa lɛ, drakɩm kɛ Grɛɛkɩ mba liidiye pɔɔyaɣ nakɛyɛ; alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa lɛ, ki-yuŋ kaamaɣnɩ ɛzɩ kɩɖamnaa 3 nɛ hɔɔlʋʋ mbʋ yɔ (kɩɖamnaa 3,4). Ebree Masɩ taa lɛ, pɔyɔɔdɩ Pɛrɩsɩ mba alɩwaatʋ taa drakɩm nakʋyʋ tɔm, ŋgʋ palabɩ-kʋ nɛ sika yɔ, nɛ pamaɣzɩɣ se ŋgʋ ɖɔɖɔ lɛ darik pɔɔyaɣ. (Neh 7:70; Mat 17:24)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

Ð

• Ðaŋ.

  Ðaŋ kɛnɩ abalʋ nɔɔyʋ halʋ cikpelu, ɖoŋ ɖoŋ lɛ ɛkɛ yom halɩñɩnʋ.—Ejl 21:8; 2Sa 5:13; 1Aw 11:3.

• Ðiyiyu Sɔsɔ.

  Grɛɛkɩ tɔm piye nɖɩ palabɩnɩ tʋmɩyɛ yɔ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ «Nɔɔɖɛyʋ Sɔsɔ.» Pɩwɩlɩɣ tʋmɩyɛ sɔsɔɖɛ nɖɩ Yesu Krɩstʋ wɛna se eholi ɛyaa siɣsiɣ tɩnaa kɩwɛɛkɩm mbʋ pɩkɔŋnɩ sɩm yɔ pi-nesi tɛɛ nɛ ewoni-wɛ tamtam wezuu taa yɔ.—Tʋm 3:15; 5:31; Ebr 2:10; 12:2.

• Ðɩjɔzɩyɛ tɛtʋ.

  Tɩɩkɛ Leevi mba tɛtʋ natʋyʋ; nɛ tɩ-taa weyi ɛkʋ ɛyʋ nɔɔyʋ ɛlɛ ɛtɩɖʋna yɔ ɛpɩzɩɣ ese nɛ ewolo se pɩsa nɛ ɛlɩɩ calɩm kɩmɩyɛ kpayʋ nesi tɛɛ. Ðɩjɔzɩyɛ tɛtʋ ndʋ tɩɩkpɛndɩ 6, nɛ tɩɩwɛ Lidaʋ Tɛtʋ hɔɔlɩŋ ndɩ ndɩ taa. Yehowa kaaɖʋnɩ paɣtʋ nɛ Moyizi lɩzɩ-tʋ, nɛ pʋwayɩ lɛ Yozuwee ɖɔɖɔ lɩzɩ-tʋ. Kʋyʋʋ ɖʋyʋ talɩɣ tɛtʋ ndʋ tɩ-taa lɛ, eheyiɣ ɛzʋtʋyaa mbʋ pɩlaba yɔ tɛtʋ nɔnɔɔ taa, nɛ pamʋ-ɩ ɛgɔndʋ. Pɩsa nɛ weyi ɛɖʋ ɛ-taa nɛ ɛkʋ ɛyʋ yɔ ɛtaafanɩ waɖɛ nɖɩ lɛ, pɩwɛɛ se weyi ɛñɩnɩɣ se ɛɖʋ kʋyʋʋ yɔ powoni-i tɛtʋ ndʋ tɩ-taa ɛkʋ ɛyʋ yɔ nɛ pahʋʋnɩ-ɩ tɔm peeɖe nɛ pana se ɛtɩɖɔɔ wɛɛ yaa we. Ye patazaa nɛ pana se ɛtɩɖɔɔ wɛɛ yɔ, papɩsɩɣnɩ-ɩ ɖɩjɔzɩyɛ tɛtʋ taa, nɛ pɩfɛyɩ se ɛtɛzɩ tɩ-kamasɩ e-wezuu caɣʋ kpeekpe, yaa ɛwɛɣ peeɖe pɩkɔɔ nɛ pɩsɩɩnɩ alɩwaatʋ ndʋ cɔjɔ kɩlɩm sɩkɩ yɔ.—Kɩg 35:6, 11-15, 22-29; Yoz 20:2-8.

• Ðuutu.

  (1) Ðuutu kɛ tɔm ndʋ ɛyʋ yɔɔdʋʋ se ɛwɩlɩ se tɔm natʋyʋ kɛ toovenim yɔ, yaa pɩkɛ tɔm kɩcɛyɩtʋ ndʋ ɛyʋ nɔɔyʋ yɔɔdʋʋ nɛ pɩwɩlɩ se ɛkaɣ nabʋyʋ labʋ yaa ɛɛkaɣ-pʋ labʋ yɔ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, pɩkɛ tɔm ndʋ nɔɔyʋ yɔɔdʋʋ nɛ eɖuki ɖuutu sɔsɔ nɔɔyʋ ɛsɩndaa yɔ, kɔzɩ kɔzɩ Ɛsɔ ɛsɩndaa. Yehowa ɖuu ɖuutu natʋyʋ nɛ ɛcɛyɩsɩnɩ ɛgbɛyɛ nɖɩ ɛɖʋ ɛ nɛ Abraham pɛ-hɛkʋ taa yɔ. (Kiɖ 14:22; Ebr 6:16, 17) (2) Ðuutu kɛ tamaɣ ŋga ɛyʋ lakɩ Ɛsɔ se ɛlakɩ nabʋyʋ, yaa se ɛlakɩ kɩlaʋ yaa haɖɛ naɖɩyɛ, yaa se ɛlakɩ tʋmɩyɛ naɖɩyɛ, yaa se ɛpɛŋ ɛ-tɩ nabʋyʋ paa paɣtʋ etikizini-i pʋ yɔ.—Kɩg 6:2; Ekl 5:4; Mat 5:33.

• Ðuutu kɩlaʋ.

  Kɩɩkɛnɩ sɔɔlɩm haɖɛ nɖɩ ɛyʋ lakɩ alɩwaatʋ ndʋ eɖuki ɖuutu natʋyʋ yɔ.—Lev 23:38; 1Sa 1:21.

E

• Ebree; Ebree tʋ.

  Abram (Abraham) pacalɩ yaʋ mbʋ se paɖʋ tʋkaɣ ɛ nɛ ɛ-cɔlɔ ñɩma mba pɛkɛ Amoori mba yɔ pɛ-hɛkʋ taa. Pʋwayɩ paya-ɖɩ Abraham lʋlʋʋ taa ñɩma mba ɛ-sayɩ Yakɔɔb lʋlaa yɔ; tɔm piye «Ebree» wɩlaɣ ɖɔɖɔ pa-kʋnʋŋ. Yesu alɩwaatʋ taa lɛ, Arameya tɔm pee sakɩyɛ kaasidi Ebree kʋnʋŋ taa, nɛ Ebree kʋnʋŋ ŋgʋ Krɩstʋ nɛ ɛ-tɔmkpɛlɩkɩyaa pɔyɔɔdaɣ.—Kiɖ 14:13; Ejl 5:3; Tʋm 26:14.

• Edom.

  Hɩɖɛ nɖɩ ɖɔɖɔ paya Izaakɩ pɩyalʋ Ezaawuu. Ezaawuu (Edom) lʋlʋʋ taa mba kaamʋ Seyiri egeetiye, ɖɩɩkɛ pʋŋ egeetiye nɖɩ ɖɩɩwɛ Teŋgu Kɩsɩbʋʋ nɛ Akaba teŋgu  Nzʋlʋmɩyɛ hɛkʋ taa yɔ. Pɔkɔm nɛ payaa-ɖɩ se Edom. (Kiɖ 25:30; 36:8)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B3 nɛ B4.

• Eduuye.

  Eduuye kɛ tɔm ndʋ tɩ-taa lɔŋsɩnɖɛ wɛɛ yɔ, yaa kɛdaɣ ŋga kɛwɛ tobi ɛlɛ kɛkpɛlɩkɩɣ ɛyʋ lɔŋ yaa keyeki se ɛyʋ ɛtɩlɩ toovenim tɔm cukaŋ ñɩndʋ natʋyʋ tɔm pee pazɩ taa yɔ. Bibl taa eduuye naɖɩyɛ pɩzɩɣ nɛ ɖɩkɛ tɔm ndʋ tɩ-taa nɩʋ wɛ kaɖɛ yɔ yaa ɖimɖimɖa. Eduuye kɛ toovenim tɔm ndʋ pɔyɔɔdʋʋ-tʋ nɛ tɔm pee wena atukuuni ɛyʋ yɔ; nɛ ɖoŋ ɖoŋ lɛ, pɩpɩzɩɣ nɛ pɩkɛnɩ kpaɣʋ nɛ kɛzʋʋ. Aduwa naayɛ kɔm nɛ apɩsɩ tɔm ndʋ nabɛyɛ yɔɔdʋʋ nɛ pohoŋuuni ɛyaa yaa peniŋni ɛyaa yɔ.—Ekl 12:9; 2Pɩ 2:22.

• Efa.

  Efa kɛ wondu kɩwɩtʋ kɩmaɣzʋʋ, pamaɣzɩɣnɩ-kʋ tɔɔnaɣ pee. Kɩ nɛ bat ŋgʋ pamaɣzɩɣnɩ mbʋ pɩwɛ ɛzɩ lɩm yɔ pɛwɛ ɖeyi ɖeyi, nɛ kɩtɔkɩ litrinaa 22. (Ejl 16:36; Eze 45:10)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Efeletu lakasɩ.

  Ye ɛyʋ ɛlakɩnɩ tʋmɩyɛ ɖoŋ weyi ɛlɩnɩ aleewaa cɔlɔ yɔ yɔ, mbʋ payaɣ se efeletu lakasɩ.—2Kr 33:6.

• Efoodɩ.

  Efoodɩ kɛ toko kɩtɩnʋʋ ŋgʋ cɔjɔnaa suwaɣ yɔ. Cɔjɔ kɩlɩm suwaɣ efoodɩ ŋgʋ kɩwɛ ŋgee yɔ, ŋgʋ paɖʋ kɩ-ɛsɩndaa laŋɩyɛ taa kabʋa ŋga kɔ-yɔɔ wɛ ñɩɣlɩm pɛɛ 12 yɔ. (Ejl 28:4, 6)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B5.

• Efraatɩ.

  Pɔɔ ŋga, ŋga kɩlɩnɩ ɖaɣlʋʋ nɛ kɔ-tɔm kɩlɩnɩ cɛyʋʋ Aazii hadɛ kiŋ wɩsɩ ɖɩɖʋyɛ taa, nɛ kɛkɛ Mezoopotamii pɔsɩ 2 nzɩ sɩkɩlɩ paɣlʋʋ yɔ sɩ-taa lɛɛka. Pɔyɔɔdɩ kɔ-tɔm kajalaɣ ɖeɖe Kiɖe Tɛɛ Tɔm 2:14 taa se kɛkɛ Edɛɛnɩ taa pɔsɩ 4 taa lɛɛka. Payaɣ-kɛ ɖoŋ ɖoŋ se «Pɔɔ.» (Kiɖ 31:21) Kaakɛ ɛjaɖɛ nɖɩ paacɛlɩ Izrayɛɛlɩ yɔ ɖɩ-hayo kiŋ hɔɔlʋʋ taa kamaɣ. (Kiɖ 15:18; Nat 16:12)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B2.

• Efrayim.

  Yosɛɛfʋ pɩyalʋ 2 ñɩnʋ hɩɖɛ lɛ; hɩɖɛ nɖɩ pɔkɔm nɛ payaa Izrayɛɛlɩ cejewiye naɖɩyɛ. Izrayɛɛlɩ taa kɔm nɛ pɩtayɩ lɛ, Efrayim kaakɛnɩ cejewiye nɖɩ ɖɩ-hɩɖɛ kɩlɩ sɛʋ yɔ, pʋyɔɔ lɛ ɖɩkɔm nɛ ɖɩsɩŋnɩ cejewe 10 kewiyaɣ tɩŋa.—Kiɖ 41:52; Yer 7:15.

• Egeetiye sɔsɔɖɛ ñʋʋdʋ.

  Ɛkɛ ñʋʋdʋ sɔsɔ weyi ɛcɔŋnɩ egeetiye naɖɩyɛ yɔɔ yɔ, nɛ Roma mba paɣtʋ ɖʋyaa wɛnɩ ɖoŋ ɖɔɖɔ egeetiye nɖɩ ɖɩ-yɔɔ. Ɛɛwɛnɩ ɖoŋ se ɛhʋʋ tɔm nɛ ɛcɔnɩ sɔɔjatʋ tʋmɩyɛ yɔɔ, nɛ paa paɣtʋ ɖʋyaa ɛtazaɣ tʋma wena ɛlakɩ yɔ a-taa kɔyɔ, ɛnʋ kaakɛnɩ kɩlɩm egeetiye nɖɩ ɖɩ-taa.—Tʋm 13:7; 18:12.

• Eleeu.

  Paya Sataŋ hɩɖɛ nɖɩ Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa se pawɩlɩ weyi ɛkɛnaa yɔ, nɛ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ «kɔlɔmɔtʋ tʋ.» Paha Sataŋ hɩɖɛ se Eleeu mbʋ pʋyɔɔ yɔ ɛnʋ kɛnɩ kɔlɔmɔtʋ tʋ kajalaɣ ñɩnʋ nɛ kɔlɔmɔtʋ tʋ sɔsɔ nɛ weyi ɛkʋyɩ Yehowa yɔɔ, ɛ-tɔm kɩbandʋ yɔɔ nɛ ɛ-hɩɖɛ kiɖeɖeye yɔɔ yɔ.—Mat 4:1; Yoh 8:44; Nat 12:9.

• Eliŋgiye.

  Ye pɛɖɛzɩ tɔm piye nɖɩ piye piye yɔ, ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se abalʋ weyi palɩzɩ ɛ-ladɩwee yɔ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, palɩzaɣ abalaa mba se pɛkɛ awiya ɖɩsɩ taa tʋmlaɖaa nɛ pɔcɔŋnɩ wiyaʋ halʋ nɛ ɛ-ɖaŋnaa yɔɔ. Tɔm piye nɖɩ ɖɩwɩlɩɣ ɖɔɖɔ abalʋ weyi ɛtɩkɛ eliŋgiye maɣmaɣ, ɛlɛ kaɖɩka ŋga paɖʋ-kɛ tʋmɩyɛ wiyaʋ ɖɩɣa taa yɔ. Nabʋyʋ taa, palakɩnɩ-ɖɩ tʋmɩyɛ nɛ pɩwɩlɩɣ weyi «ɛpɩsɩ ɛ-tɩ eliŋgiye Kewiyaɣ yɔɔ» yɔ, weyi ɛɖɔkʋʋ ɛ-tɩ se pɩsa nɛ ɛla Ɛsɔ sɛtʋ tʋmɩyɛ kiya nɛ pɩkɩlɩ yɔ.—Mat 19:12; Ɛst 2:15; Tʋm 8:27.

• Eluulɩ.

  Yuuda mba lɩnɩ Babilɔɔnɩ yomiye taa nɛ papɩsɩ lɛ, hɩɖɛ nɖɩ payaɣaɣ pɛ-Ɛsɔ sɛtʋ taa fenaɣ 6 ñɩŋga. Kaakɛ fenasɩ nzɩ ɛyaa tɩŋa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ ɛjaɖɛ taa yɔ sɩ-taa 12 ñɩŋga. Kapaɣzɩɣ Kɩyɛɛna fenaɣ hɛkʋ taa nɛ kɛtɛ Salaŋ fenaɣ hɛkʋ taa. (Neh 6:15)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B15.

• Enee tɩŋ.

  Ɩkɛ tɩŋ weyi ɩ-hɛtʋ lɩɣ sɔzɩŋ yɔ, nɛ ɩ-hatʋ taa palɩzɩɣ tɔlɩm kɩsɛɛmɩm kpuzuyee.

• Epikuuri mba lɔŋsɩnɖaa.

  Pɛkɛ Grɛɛkɩ mba lɔŋsɩnɖʋ Epikuuri wayɩ tɩŋɩyaa (341-270 P.P.Y.). Pa-wɩlɩtʋ ñɩkaɣ niye se kaɖʋwa ŋga kɔ-tɔm kɩlɩ cɛyʋʋ ɛyʋ wezuu caɣʋ taa yɔ lɛ se ɛnɩɩ leleŋ.—Tʋm 17:18.

• Eroodi.

  Pɩkɛ awiya hɔʋ hɩɖɛ, awiya wena alɩnɩ hɔʋ ŋgʋ kɩ-taa yɔ, ana Roma mba lɩzaɣ se atɔɔ kewiyitu Yuuda mba yɔɔ. Eroodi Sɔsɔ hɩɖɛ kaasɛwa mbʋ pʋyɔɔ yɔ ɛɖaɣnɩ maʋ Yeruzalɛm templo, ɛ-hɩɖɛ kaasɛwa ɖɔɖɔ mbʋ pʋyɔɔ yɔ ɛñɩnaɣ se ɛkʋ Yesu lɛ, ɛɖʋ paɣtʋ se pakʋ piya. (Mat 2:16; Luk 1:5) Paalɩzɩ Eroodi Sɔsɔ pɩyalaa Eroodi Arkelaayuusi nɛ Eroodi Antipaasɩ se pɔtɔɔ kewiyitu egeetiye nɖɩ ɖɩ-yɔɔ pa-caa kaatɔɔ kewiyitu yɔ ɖɩ-hɔɔlɩŋ nɩɩyɩ yɔɔ. (Mat 2:22) Antipaasɩ kaakɛ egeetiye naɖɩyɛ ñʋʋdʋ, payaɣaɣ-ɩ ɖoŋ ɖoŋ se «wiyaʋ,» ɛnʋ tɔɔnɩ kewiyitu pɩnzɩ 3 nɛ hɔɔlʋʋ nzɩ sɩ-taa Yesu labɩ ɛ-Ɛsɔ sɛtʋ tʋmɩyɛ yɔ nɛ piwolo pɩtalɩ mbʋ pɩlaba nɛ pama pɩ-tɔm Tʋma Labʋ ñʋŋ 12 kajalaɣ ñɩŋ taa yɔ. (Mak 6:14-17; Luk 3:1, 19, 20; 13:31, 32; 23:6-15; Tʋm 4:27; 13:1) Pʋwayɩ, Eroodi Sɔsɔ sayɩ weyi payaɣ se Eroodi Agripa I yɔ, ɛtɔɔ kewiyitu alɩwaatʋ pazɩ lɛ, Ɛsɔ tiyiyu kʋ-ɩ. (Tʋm 12:1-6, 18-23) Ɛ-pɩyalʋ Eroodi Agripa II pɩsɩ wiyaʋ nɛ ɛtɔɔ kewiyitu pɩkɔɔ nɛ pɩtalɩ alɩwaatʋ ndʋ  Yuuda mba kʋyɩ Roma yɔɔ yɔ.—Tʋm 23:35; 25:13, 22-27; 26:1, 2, 19-32.

• Eroodi hɔɔlʋʋ taa ñɩma.

  Payaɣ-wɛ ɖɔɖɔ se Eroodi mba. Paakɛ ɛjaɖɛ taa piya ɛgbɛyɛ naɖɩyɛ, ɖɩɖʋwaɣ nesi politiki kaɖʋsɩ nzɩ Eroodiwaa kaawɛnɩ pe-kewiyitu tɔɔʋ taa Roma mba tɛɛ yɔ. Pɩtɩla Saduki mba nabɛyɛ kaawɛ Eroodi hɔɔlʋʋ taa ñɩma mba pa-taa. Eroodi mba kaasɔzɩ Farɩsɩ mba yɔɔ se pakaɖɩnɩ Yesu.—Mak 3:6.

• Etanim.

  Hɩɖɛ nɖɩ payaɣaɣ Yuuda mba Ɛsɔ sɛtʋ taa fenaɣ 7 ñɩŋga. Kaakɛ fenasɩ nzɩ ɛyaa tɩŋa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ ɛjaɖɛ taa yɔ sɩ-taa kajalaɣ ñɩŋga. Kapaɣzɩɣ Salaŋ fenaɣ hɛkʋ taa nɛ kɛtɛ Aloma fenaɣ hɛkʋ taa. Yuuda mba lɩnɩ Babilɔɔnɩ nɛ papɩsɩ lɛ, payaɣaɣ-kɛ se Tisirii. (1Aw 8:2)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B15.

• Etiyoopii.

  Etiyoopii kaakɛ caanaʋ taa ɛjaɖɛ nɖɩ ɖɩɩwɛ Ejipiti hadɛ kiŋ yɔ, pʋ-tɔbʋʋ se hɔɔlʋʋ ŋgʋ kɩwɛ sɔnɔ sɔnɔ Ejipiti tɛ ɖooo hadɛ kiŋ hɔɔlʋʋ nɛ sɔnɔ sɔnɔ Suudan hayo kiŋ hɔɔlʋʋ yɔ. Nabʋyʋ taa, ye paya Ebree hɩɖɛ «Kuusi» yɔ, ɛjaɖɛ nɖɩ ɖɩ-tɔm pacaɣ yɔɔdʋʋ.—Ɛst 1:1.

Ɛ

• Ɛgandɩyɛ.

  Ɛgandɩyɛ kɛ wonuu ŋgʋ palabɩnɩ ñɩɣyʋʋ, nɛ pahʋlʋʋ-kʋ se peheyini ɛyaa tɔm natʋyʋ yɔ; pahʋlʋʋ-kʋ ɖɔɖɔ nɛ pamakɩnɩ minziiki. Kɩgalʋʋ 10:2 wɩlɩɣ se Yehowa kaaɖʋ paɣtʋ se pakpaɣ liidiye ñɩɣtʋ nɛ palabɩnɩ aganda naalɛ nɛ paahʋlɩ-yɛ nɛ payaanɩ samaɣ kigbeɣluu, yaa se peheyini-kɛ se kɛkpɛzɩ maalika, yaa kɛɖɛɛ you. Aganda ana, pɩtɩla aakɛnɩ aganda wena atikoti yɔ, nɛ ataawɛɛ ɛzɩ nɔndɔŋ weyi pakpakaɣ kpɩna hɩŋ weyi ɩlɛ kotaa yɔ nɛ palakɩna yɔ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, aganda wiu wɩlɩɣ se pacaɣ susuu nɩŋgbaŋʋʋ hɔmtʋ ndʋ tɩlɩnɩ Yehowa cɔlɔ yɔ yaa lakasɩ sɔsɔsɩ nzɩ sɩlɩɣnɩ Ɛsɔ cɔlɔ yɔ sɩ-tɔm.—2Kr 29:26; Ɛsd 3:10; 1Kɔ 15:52; Nat 8:7–11:15.

• Ɛgbɛyɛ.

  Ɛgbɛyɛ kɛ ɛyaa tindimiye nɖɩ ɖikpeɣli kaɖʋwa nakɛyɛ yɔɔ yaa tʋmɩyɛ naɖɩyɛ yɔɔ yɔ. Ebree Masɩ taa, sakɩyɛ taa lɛ tɔm piye ɛgbɛyɛ wɩlɩɣ Izrayɛɛlɩ ɛjaɖɛ. Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa lɛ, ɖɩwɩlɩɣ Krɩstʋ mba agbaa kʋɖʋm kʋɖʋm, ɛlɛ ɖoŋ ɖoŋ lɛ ɖɩwɩlɩɣ Krɩstʋ ɛgbɛyɛ tɩŋa.—1Aw 8:22; Tʋm 9:31; Rom 16:5.

• Ɛgbɛyɛ ɖʋʋ.

  Ɛgbɛyɛ ɖʋʋ kɛ tamaɣ yaa ɖuutu, ndʋ tɩwɛ Ɛsɔ nɛ ɛyaa pɛ-hɛkʋ taa yaa ɛyaa tindima 2 hɛkʋ taa se palakɩ nabʋyʋ yaa pekiziɣ pɩ-labʋ yɔ. Nabʋyʋ taa lɛ, hɔɔlʋʋ kʋɖʋmʋʋ pɩwɛɛ se kɩɖɔ ɛgbɛyɛ ɖʋʋ paɣtʋ yɔɔ (ɛgbɛyɛ ɖʋʋ mbʋ pɩ-taa hɔɔlʋʋ kʋɖʋmʋʋ pitukuuna, nɛ ɖoŋ ɖoŋ lɛ pɩkɛ tamaɣ labʋ). Nabʋyʋ taa ɖɔɖɔ lɛ, hɔɔlɩŋ ɛnɩ ɩ-naalɛ pɩwɛɛ se ɩɖɔ ɛgbɛyɛ ɖʋʋ paɣtʋ yɔɔ. Pɩtasɩnɩ agbaa wena Ɛsɔ ɖʋ ɛ nɛ ɛyaa pɛ-hɛkʋ taa yɔ lɛ, Bibl yɔɔdʋʋ agbaa wena awɛ ɛyaa, cejewe, ajɛɛ, yaa ɛyaa tindima hɛkʋ taa yɔ a-tɔm. Agbaa wena atukuni ɛyaa wezuu caɣʋ nɛ pɩkɩlɩ yɔ a-taa naayɛ lɛ wena Ɛsɔ ɖʋ ɛ nɛ Abraham, Daviid, nɛ Izrayɛɛlɩ ɛjaɖɛ (Paɣtʋ ɛgbɛyɛ), nɛ Ɛsɔ tɛ Izrayɛɛlɩ (ɛgbɛyɛ kɩfaɖɛ) pɛ-hɛkʋ taa yɔ.—Kiɖ 9:11; 15:18; 21:27; Ejl 24:7; 2Kr 21:7.

• Ɛgbɛyɛ ɖʋʋ aɖakaɣ.

  Kaakɛ aɖakaɣ ŋga palabɩnɩ akasɩya ɖasɩ nɛ pɔpɔ kɔ-yɔɔ sika, nɛ pasɩɩ-kɛ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛ Lone Kiɖeɖeye nɖɩ ɖɩkpaɖaa yɔ ɖɩ-taa nɛ pʋwayɩ lɛ templo ŋgʋ Salomɔɔ mawa yɔ ki-Lone Kiɖeɖeye nɖɩ ɖɩkpaɖaa yɔ ɖɩ-taa yɔ. Kaawɛnɩ sika sulaɣ ŋga kɛwɛ ɖoŋ yɔ nɛ kerebimwaa 2 wɛɛ kɔ-yɔɔ nɛ papa ɖama nɛ ɛsa. Mbʋ paasɩ ka-taa nɛ pɩ-tɔm kɩlɩ cɛyʋʋ yɔ lɛ Paɣtʋ Hiu tɛ pɩtaahalanzɩ 2. (Wp 31:26; 1Aw 6:19; Ebr 9:4)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B5 nɛ B8.

• Ɛgbɛyɛ taa tʋmlaɖʋ.

  Grɛɛkɩ tɔm piye diyakonos pɛɖɛzɩ mbʋ, nɛ ɖoŋ ɖoŋ lɛ pɛɖɛzɩɣ-ɖɩ se «lɩmɖʋyʋ» yaa «tʋmlaɖʋ.» «Ɛgbɛyɛ taa tʋmlaɖʋ» kɛ weyi ɛsɩɣnɩ ɛzʋtʋyaa ɛgbɛyɛ taa yɔ. Pɩwɛɛ se ɛ-wɛtʋ ɛla nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ Bibl paɣtʋ kila pʋcɔ nɛ paha-ɩ waɖɛ nɛ ɛla tʋmɩyɛ nɖɩ.—1Ti 3:8-10, 12.

• Ɛgbɛyɛ yɔɔ cɔnɩyʋ.

  Ɛkɛ abalʋ weyi ɛ-sʋʋtʋ kajalaɣ ñɩndʋ kɛnaa se ɛcɔnɩ ɛgbɛyɛ yɔɔ nɛ eɖiyi-ɖɩ yɔ. Lɩmaɣzɩyɛ sɔsɔyɛ nɖɩ ɖɩwɛ Grɛɛkɩ tɔm piye episkopos taa yɔ, nɖɩ lɛ se ɛyʋ ɛcɔnɩ lalaa yɔɔ nɛ ɛkandɩyɩ pɔ-yɔɔ. Krɩstʋ ɛgbɛyɛ taa lɛ, «ɛgbɛyɛ yɔɔ cɔnɩyʋ» waɖɛ nɛ «ɛzʋtʋyʋ» (presibiteros) waɖɛ kɛ waɖɛ kʋɖʋmɖɩyɛ. Tɔm piye «ɛzʋtʋyʋ» ñɩkɩɣ niye weyi paha-ɩ waɖɛ nɖɩ yɔ ɛ-wɛtʋ kɩbandʋ ndʋ tɩwɩlɩɣ se ɛpɩ fezuu taa yɔ tɩ-yɔɔ, nɛ «ɛgbɛyɛ yɔɔ cɔnɩyʋ» ñañɩkɩɣ niye tʋma wena ɛyʋ ɛnʋ ɛlakɩ yɔ a-yɔɔ.—Tʋm 20:28; 1Ti 3:2-7; 1Pɩ 5:2.

• Ɛjaɖɛ tɛm alɩwaatʋ.

  Tɩkɛ alɩwaatʋ ndʋ tiwokini ɛjaɖɛ ɖɩdɛnɖɛ yaa mbʋ pɩwɛɛ nɛ Sataŋ tɔkɩ kewiyitu pɩ-yɔɔ yɔ pɩ-ɖɩdɛnɖɛ yɔ. Alɩwaatʋ ndʋ nɛ Krɩstʋ wɛʋ alɩwaatʋ pɛkpɛndɩɣ wɛʋ. Yesu kaɣ ɖiyuu Ɛsɔ tiyiyaa nɛ «palɩzɩ kañatʋ tɩnaa siɣsiɣ tɩnaa hɛkʋ taa» nɛ paɖɩzɩ-wɛ. (Mat 13:40-42, 49) Yesu tɔmkpɛlɩkɩyaa kaasɔɔlaa se patɩlɩ «tɛm alɩwaatʋ» ndʋ. (Mat 24:3) Pʋcɔ nɛ ɛpɩsɩɣ ɛsɔdaa lɛ, ɛlabɩ ɛ-wayɩ tɩŋɩyaa tamaɣ se ɛkaɣ wɛʋ pɔ-cɔlɔ nɛ pɩkɔɔ pɩtalɩ alɩwaatʋ ndʋ.—Mat 28:20.

•  Ɛjaɖɛ yɔɔ ɖʋtʋ.

  Tɔm loyaɣ ŋga kɔ-tɔbʋʋ lɛ se «alɩwaatʋ natʋyʋ.» Grɛɛkɩ tɔm piye ayiyonɩ ɖɩɖɛzɩ Bibl kʋnɛ kɩ-taa se «ɛjaɖɛ yɔɔ ɖʋtʋ.» Grɛɛkɩ tɔm piye nɖɩ ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩwɩlɩ pɩnzɩ, wɛɛ yaa alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa lakasɩ sɔsɔsɩ nasɩyɩ laba yɔ. Pɩtasɩ lɛ, ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩwɩlɩ wɛtʋ ndʋ alɩwaatʋ natʋyʋ taa ɛyaa wɛna yɔ yaa lakasɩ nzɩ palakɩ yɔ. (2Ti 4:10, pɩ-tɛɛ tɔm) Ɛsɔ tɩŋnɩ Paɣtʋ ɛgbɛyɛ yɔɔ nɛ ɛɖʋ ɖʋtʋ natʋyʋ; ɖʋtʋ ndʋ nabɛyɛ yaɣ se Izrayɛɛlɩ mba wɛɛ yaa Yuuda mba wɛɛ. Ɛsɔ tɩŋnɩ Yesu Krɩstʋ kɩhɛyʋʋ pʋ-ñʋʋ taa kɩlaʋ yɔɔ nɛ ɛɖʋ ɖʋtʋ ndʋ tɩwɛ ndɩ yɔ, nɛ kajalaɣ lɛ titukuuni Krɩstʋ mba patam numwaa ɛgbɛyɛ. Pɩɩkɛ alɩwaatʋ kɩfatʋ natʋyʋ ɖɩbazɩyɛ, Paɣtʋ ɛgbɛyɛ kaakɛnɩ alɩwaatʋ ndʋ tɩ-kɩlɛmʋʋ. Papɩzɩɣ ɖɔɖɔ nɛ palabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm loyaɣ «ɛjaɖɛ yɔɔ ɖʋtʋ» nɛ pɩwɩlɩ ɛjaɖɛ yɔɔ ɖʋtʋ ndɩ ndɩ, yaa wɛtʋ ndʋ tɩkɩlɩ tɔyʋʋ nɛ tɩɩwɛɛ yaa tɩkaɣ wɛʋ yɔ.—Mat 24:3; Mak 4:19; Rom 12:2; 1Kɔ 10:11.

• Ɛrmɛɛsɩ.

  Ɛkɛ Grɛɛkɩ mba tɛ ɛsɔ nɔɔyʋ, Zeesi pɩyalʋ. Piiyiɣdi Lisɩtrɩ mba nɛ payaa Pɔɔlɩ se Ɛrmɛɛsɩ, ɛsɔ weyi pamaɣzaɣ se ɛnʋ ɛsɔnaa tiyiɣ nɛ ɛkɛ ɛsɔ weyi ɛwɛ niye tɔm yɔɔdʋʋ taa yɔ.—Tʋm 14:12.

• Ɛsɩmɩyɛ kɩlaʋ.

  Kɩkɛ laŋhɛzɩyɛ kɩlaʋ ŋgʋ ɛyʋ laɣ-kʋ Ɛsɔ se ɛsamnɩ-ɩ ɛ-camɩyɛ lakasɩ nɛ ɛ-sɔɔlɩm siɣsiɣ ñɩmbʋ yɔɔ yɔ. Pɔtɔkaɣ kpɩnɛ nɖɩ palaɣaɣ yɔ ɖɩ-nandʋ nɛ kpɔnɔ ŋgʋ kɩ-taa paɖʋ lɔlɔm yɔ, nɛ pɩkpɛndɩnɩ ŋgʋ kɩ-taa patɩɖʋ lɔlɔm yɔ. Evemiye nɖɩ palaɣ kpɩnɛ nɖɩ yɔ, ɖi-wiye maɣmaɣ pɩwɛɛ se pɔtɔɔ ɖɩ-nandʋ.—2Kr 29:31.

• Ɛsɔdaa Abiɖe.

  Hɩɖɛ kɩsɛsɛyɛ nɖɩ payaɣaɣ ɛsɔ halɩñɩnʋ weyi Izrayɛɛlɩ piya nzɩ siiyebi tisuu yɔ sɩsɛɣaɣ Yereemii alɩwaatʋ taa yɔ. Nabɛyɛ maɣzɩɣ se Ɛsɔdaa Abiɖe kɛnɩ Babilɔɔnɩ mba ɛsɔ halɩñɩnʋ Istarɩ (Astarte). Pʋcɔ nɛ pɩtalɩɣnɩ ɛsɔ halɩñɩnʋ Istarɩ lɛ, Sumɛɛrɩ mba ɖɔɖɔ sɛɣaɣ ɛsɔ ɛnʋ ɛ-ɖaɣʋ nɔɔyʋ nɛ payaɣaɣ-ɩ se Inana, nɛ ɛ-hɩɖɛ tɔbʋʋ lɛ se «Ɛsɔdaa Abiɖe.» Paa pakpakaɣ-ɩ se ɛkɛ ɛsɔdaa Abiɖe yɔ, pakpakaɣ-ɩ ɖɔɖɔ se ɛkɛ ɛsɔ halɩñɩnʋ weyi ɛhaɣ lʋlʋʋ yɔ. Ejipiti mba tɔm kɩmamatʋ natʋyʋ taa, patasɩ yaʋ Astarte se «Ɛsɔdaa Asɛyʋ.»—Yer 44:19.

• Ɛsɔ Kewiyaɣ.

  Palabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm pee ana nɛ pɩwɩlɩ kɔzɩ kɔzɩ ɛzɩma Ɛsɔ tɩŋnɩ kewiyaɣ ŋga ɛ-Pɩyalʋ Krɩstʋ Yesu kɛ ke-wiyaʋ yɔ kɔ-yɔɔ nɛ ɛtɔkɩ kewiyitu kɩkɩlɩtʋ yɔ.—Mat 12:28; Luk 4:43; 1Kɔ 15:50.

• Ɛsɔ ñɔnʋʋ.

  Ɛsɔ ñɔnʋʋ kɛ ñamtʋ sɔsɔtʋ yaa sɛtʋ ndʋ pɛcɛlɩɣ Ɛsɔ Yehowa yaa tʋmɩyɛ nɖɩ palakɩ-ɩ nɛ pɔñɔʋnɩ e-kewiyitu kɩkɩlɩtʋ tɔɔʋ yɔ.—1Ti 4:8; 2Ti 3:12.

• Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ.

  Kizinziku ŋgʋ Izrayɛɛlɩ mba lakaɣnɩ tʋmɩyɛ pɛ-Ɛsɔ sɛtʋ taa kpaɣnɩ alɩwaatʋ ndʋ palɩnɩ Ejipiti yɔ ŋgʋ payaɣaɣ mbʋ. Papɩzaɣ se pɛkpɛzɩ-kʋ nɛ pɛkɛzɩ-kʋ lone. Kɩ-tɛɛ pasɩɣaɣ Yehowa ɛgbɛyɛ ɖʋʋ aɖakaɣ. Aɖakaɣ ŋga kaakɛnɩ-wɛ yʋsaɣ se Ɛsɔ wɛ pɛ-hɛkʋ taa. Ðenɖe kɩɖanɖʋʋ kaawɛɛ yɔ, peeɖe palaɣaɣ kɩlaŋ nɛ pɛsɛɣ Ɛsɔ. Payaɣaɣ-kʋ nabʋyʋ taa ɖɔɖɔ se «kediɣzaɣ kizinziku.» Paalabɩ-kʋ nɛ kpoŋgbolonaa nɛ pohuuzi kɩ-yɔɔ pɩsaŋ weyi palɩzɩ ɩ-yɔɔ kerebimwaa yɔ; pɩsaŋ ɛnɩ palabɩ-ɩ nɛ pɩsatʋ ndʋ payaɣ se lɛɛ yɔ. Paatayɩ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ ŋgʋ nabʋlɛ. Payaɣaɣ kajalaɣ hɔɔlʋʋ se Lone Kiɖeɖeye nɛ naalɛ ñɩŋgʋ se Lone Kiɖeɖeye nɖɩ ɖɩkpaɖaa yɔ. (Yoz 18:1; Ejl 25:9)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B5.

• Ɛsɔ tiyiyaa.

  Ebree taa lɛ, palɩzɩ hɩɖɛ nɖɩ nɛ tɔm piye malaak taa, nɛ Grɛɛkɩ taa lɛ, palɩzɩ-ɖɩ nɛ tɔm piye ageelos taa. Ye pɛɖɛzɩ tɔm pee ana a-naalɛ piye piye yɔ, a-tɔbʋʋ lɛ «tiyiyu» ɛlɛ ye pɔyɔɔdʋʋ tiyiyaa mba pɛkɛ feziŋ yɔ pɔ-tɔm yɔ, pɛɖɛzɩɣ-yɛ se «Ɛsɔ tiyiyu.» (Kiɖ 16:7; 32:3; Yak 2:25; Nat 22:8) Ɛsɔ tiyiyaa kɛ feziŋ weyi ɩwɛ ɖoŋ yɔ, Ɛsɔ lɩzɩ-ɩ ɖooo lɔŋ pʋcɔ nɛ ɛlɩzɩɣ ɛyaa. Paya-wɛ ɖɔɖɔ Bibl taa se «Kiɖeɖema kudokiŋ kudokiŋ,» «Ɛsɔ pɩyalaa,» nɛ «tanaŋ tɛɛ tɩɩnzɩ.» (Wp 33:2; Yɔb 1:6; 38:7) Patɩlabɩ-wɛ se papɩzɩ nɛ palʋlɩ nɛ pohuu, ɛlɛ palabɩ pa-taa paa weyi lɛ kɩlabʋ. Pɔɖɔwa pɩŋŋ nɛ pɩcɛzɩ miiliyɔɔwaa mɩnʋʋ. (Dan 7:10) Bibl wɩlɩɣ se pa-taa paa weyi lɛ nɛ ɛ-hɩɖɛ nɛ ɛ-wɛtʋ, ɛlɛ pekiziɣni tɩ luzuu se pataasɛɛ-wɛ, nɛ halɩ pa-taa sakɩyɛ tɩsɔɔlɩ se peyele nɛ patɩlɩ pa-hɩla. (Kiɖ 32:29; Luk 1:26; Nat 22:8, 9) Pɛwɛnɩ lona ndɩ ndɩ nɛ paɖʋʋ-wɛ tʋma ndɩ ndɩ. Pa-taa nabɛyɛ lakɩ tʋmɩyɛ Yehowa kewiyaɣ kpelaɣ ɛsɩndaa, lalaa kɛ ɛ-tɔm tiyiyaa, lalaa lʋkɩ Yehowa sɛyaa mba pɛwɛ tɛtʋ yɔɔ yɔ pɔ-yɔɔ, lalaa kɔŋnɩ Ɛsɔ nɩŋgbaŋʋʋ hɔm e-koyindinaa yɔɔ, nɛ lalaa ñaɖʋʋ nesi tɔm kɩbandʋ susuu. (2Aw 19:35; Ke 34:7; Luk 1:30, 31; Nat 5:11; 14:6) Cee wayɩ lɛ, pakaɣ sɩnʋʋ Yesu Armaagedɔɔ you taa.—Nat 19:14, 15.

• Ɛsɔ tiyiyu sɔsɔ.

  Pʋ-tɔbʋʋ lɛ «Ɛsɔ tiyiyaa ñʋʋdʋ.» Tɔm piye «sɔsɔ» tɔbʋʋ lɛ «ñʋʋdʋ» yaa «nɔɔɖɛyʋ.» Patɩyɔɔdɩ Ɛsɔ tiyiyaa sɔsaa tɔm ɖoli Bibl taa, ɛlɛ pɔyɔɔdɩ «Ɛsɔ tiyiyu sɔsɔ» tɔm, nɛ pɩwɩlɩɣ se tiyiyu sɔsɔ kʋɖʋm ɖeke wɛna. Bibl wɩlɩɣ se Ɛsɔ tiyiyu sɔsɔ ɛnʋ,  ɛ-hɩɖɛ lɛ Mikayɛɛlɩ.—Dan 12:1; Yud 9; Nat 12:7.

• Ɛsɔ toovenim tʋ.

  Mbʋ pɛɖɛzɩ Ebree tɔm loyisi sɩnɛ sɩ-naalɛ: Ha-Elohim nɛ Ha-El. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, palakɩnɩ tʋmɩyɛ Ebree tɔm loyisi nzɩ se paɖʋnɩ tʋkaɣ Ɛsɔ toovenim tʋ kʋɖʋm Yehowa nɛ cɛtɩm ɛsɔnaa pɛ-hɛkʋ taa. Hɔɔlɩŋ weyi ɩ-taa pɛɖɛzɩ Ebree tɔm loyisi nzɩ se «Ɛsɔ toovenim tʋ» yɔ pɩmʋnɩ sɩ-tɔbʋʋ nɩʋ ɖeyi ɖeyi.—Kiɖ 5:22, 24; 46:3; Wp 4:39.

• Ɛyʋ Pɩyalʋ.

  Tɔm loyaɣ ŋga kɛwɛ Evaŋgilimwaa taa ɛzɩ tam 80 mbʋ yɔ. Yesu Krɩstʋ payaɣ mbʋ nɛ pɩwɩlɩɣ se paalʋlʋʋ-ɩ tɛtʋ yɔɔ yɔ, ɛɛpɩsɩ ɛyʋ keekee nɛ ɛtaakɛ fezuu ŋgʋ kɩkpaɣ ɛyʋ tomnaɣ yem yɔ. Tɔm loyaɣ ŋga kawɩlɩɣ ɖɔɖɔ se Yesu kaɣ yebu nɛ natʋ tɔm ndʋ pɔyɔɔdɩ Danɩyɛɛlɩ 7:13, 14 taa yɔ tɩla. Paya Ezekɩyɛɛlɩ nɛ Danɩyɛɛlɩ ɖɔɖɔ mbʋ Ebree Masɩ taa, nɛ pɩwɩlɩɣ se pɛkɛ tɔm ɖɔkɩyaa mba pakaɣ sɩbʋ yɔ nɛ pɛwɛ ndɩ nɛ Ɛsɔ weyi ɛ-tɔm posusuu nɛ ɛlɛ ñaasɩkɩ yɔ.—Eze 3:17; Dan 8:17; Mat 19:28; 20:28.

• Ɛyʋ weyi ɛwɛ ɛ-tɩ yɔɔ yɔ; ɛyʋ weyi poholi-i yɔ.

  Roma mba kewiyitu tɔɔʋ alɩwaatʋ taa, «ɛyʋ weyi ɛwɛ ɛ-tɩ yɔɔ yɔ» ɛkɛ ɛyʋ weyi palʋlɩ-ɩ lɛ ɛwɛ ɛ-tɩ yɔɔ, nɛ ɛwɛɛnɩ tɛtʋ taa pɩɣa kɛʋ wala tɩŋa yɔ. Ɛlɛ «ɛyʋ weyi poholi-i yɔ» ɛlɛ ñɛkɛ weyi palɩzɩ-ɩ nɛ yomiye taa yɔ. Ɛyʋ weyi palɩzɩ-ɩ nɛ yomiye taa se ɛwɛɛ ɛ-tɩ yɔɔ ɛzɩ komina paɣtʋ pɔzʋʋ yɔ pɩhaɣ-ɩ waɖɛ se ɛkɛ Roma tɛtʋ taa pɩɣa, ɛlɛ paahaɣ-ɩ nʋmɔʋ se ɛla politiki tʋma. Ɛyʋ weyi pɩfanɩ kɩfanʋʋ nɛ palɩzɩ-ɩ nɛ yomiye taa yɔ ɛwɛɣ ɛ-tɩ yɔɔ, ɛlɛ ɛfɛyɩnɩ wala wena tɛtʋ taa piya wɛna yɔ a-tɩŋa.—1Kɔ 7:22.

• Ɛzʋtʋyʋ; abalʋ weyi ɛsʋtʋyaa yɔ.

  Pɩkɛ abalʋ weyi ɛ-pɩnzɩ ɖɔwa yɔ; ɛlɛ Masɩ taa lɛ, pɩwɩlɩɣ kɔzɩ kɔzɩ ɛyʋ weyi ɛwɛnɩ lone sɔsɔɖɛ nɛ sʋʋtʋ samaɣ taa yaa ɛjaɖɛ taa yɔ. Palabɩnɩ ɖɔɖɔ tɔm piye nɖɩ tʋmɩyɛ Natʋ takayaɣ taa, nɛ peeɖe lɛ, ɖɩwɩlɩɣ wondu kɩlɩzɩtʋ ndʋ tɩwɛ ɛsɔdaa yɔ. Pɛɖɛzɩ Grɛɛkɩ tɔm piye presibiteros se «ɛzʋtʋyʋ» alɩwaatʋ ndʋ tɔm piye nɖɩ ɖɩyɔɔdʋʋ mba pɛɖɛɣ nɔɔ ɛgbɛyɛ taa yɔ pɔ-tɔm yɔ.—Ejl 4:29; Adu 31:23; 1Ti 5:17; Nat 4:4.

F

• Farawɔɔ.

  Hɩɖɛ kɩsɛsɛyɛ nɖɩ payaɣ Ejipiti awiya. Paya Farawɔɔwaa kagbanzɩ hɩla Bibl taa (Sisaakɩ, Soo, Tirihakaa, Neko, nɛ Hɔfɩra), ɛlɛ patɩyaa lalaa hɩla, pɩkpɛndɩnɩ mba pa nɛ Abraham, Moyizi, nɛ Yosɛɛfʋ paakataa yɔ.—Ejl 15:4; Rom 9:17.

• Farɩsɩ mba.

  Paakɛ Yuuda ñɩma kɩjaʋ yɔɔ Ɛsɔ sɛtʋ ɛgbɛyɛ nɖɩ ɖɩ-hɩɖɛ kaasɛ kajalaɣ pɩnzɩ mɩnʋʋ taa yɔ ɖɩ-taa mba. Pataakɛ cɔjɔnaa lʋlʋʋ taa mba, ɛlɛ paañɔnɩ Paɣtʋ kpam halɩ pɩkpɛndɩnɩ tɩ-taa tɔm cikpetu, nɛ mbʋ ɖɔɖɔ paañɔnɩ ɛyaa sɔnzɩ. (Mat 23:23) Pataayeki se Grɛɛkɩ mba sɔnzɩ nasɩyɩ ɛwɛɛnɩ ɖoŋ pɔ-yɔɔ, nɛ paasɩm Paɣtʋ nɛ sɔnzɩ camɩyɛ; pʋyɔɔ lɛ, paawɛnɩ ɖoŋ sɔsɔŋ ɛyaa yɔɔ. (Mat 23:2-6) Pa-taa nabɛyɛ kaakɛ ɖɔɖɔ Sahedrɛɛ taa mba. Ðoŋ ɖoŋ lɛ pakaɖaɣnɩ Yesu se ɛɛñaŋ Sabaatɩ paɣtʋ, se ɛɛñaŋ sɔnzɩ, se ɛɖʋwaɣ taabalɩyɛ nɛ kɩwɛɛkɩm laɖaa nɛ lambuu mʋyaa. Pa-taa nabɛyɛ, ɛzɩ Sɔɔlɩ weyi ɛlɩnɩ Taarɩsɩ mbʋ yɔ, pɔkɔma nɛ papɩsɩ Krɩstʋ mba.—Mat 9:11; 12:14; Mak 7:5; Luk 6:2; Tʋm 26:5.

• Fatom.

  Fatom kɛ mbʋ pamaɣzɩɣnɩ lɩm cukaŋ yɔ; kɩ-ɖaɣlɩkɩŋ makɩnɩ mɛtanaa 2 mbʋ yɔ (mɛta 1,8). (Tʋm 27:28, pɩ-tɛɛ tɔm)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Fenaɣ kɩfalaɣ.

  Fenaɣ kɩfalaɣ kɛ paa Yuuda mba fenaɣ ŋga lɛ ka-kajalaɣ kɩyakʋ, nɛ kajalaɣ kɩyakɩŋ ɛnɩ i-wiye, pekpeɣlaɣ, palakɩ kazandʋ, nɛ palaɣ ŋgee kɩlaŋ. Pʋwayɩ, kɩyakʋ ŋgʋ kɩpɩsɩ ɛjaɖɛ kazandʋ sɔsɔtʋ, nɛ ɛyaa taalakɩ tʋmɩyɛ kɩyakʋ ŋgʋ ki-wiye.—Kɩg 10:10; 2Kr 8:13; Kol 2:16.

• Feŋiyu.

  Ɛkɛ ɛyʋ weyi efeŋiɣ samaɣ yaa wondu natʋyʋ yɔɔ se kaɖɛ naɖɩyɛ ɛtaatalɩ-tʋ yɔ, nɛ ɖoŋ ɖoŋ lɛ ɖoo taa ɛlakɩ ɛ-tʋmɩyɛ. Nɛ ye kaɖɛ naɖɩyɛ ɛkɔŋ yɔ ɛmakɩ kubuka yaa ɛhʋlʋʋ nabʋyʋ se ɛyaa ɩnɩɩ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, feŋiyaa sɩŋaɣ tɛtʋ kolonzi yɔɔ nɛ tilima yɔɔ se papɩzɩ nɛ pana mba peɖiɣni kɔm yɔ poliŋ taa pʋcɔ nɛ paba ñɔtɩ. Sakɩyɛ taa lɛ, sɔɔjatʋ tʋmɩyɛ taa, payaɣ feŋiyu se kandɩyʋ yaa ɖaŋɩyʋ. Nayaa kaawɛ ɛzɩ feŋiyaa yɔ Izrayɛɛlɩ ɛjaɖɛ taa, mbʋ pʋyɔɔ yɔ papakaɣ samaɣ alɩwaatʋ ndʋ ka-lakasɩ yeki nɛ Ɛsɔ ɖʋ se ɛɖɩzɩɣ-kɛ yɔ.—2Aw 9:20; Eze 3:17.

• Feziŋ kɩdɛkɛdɩŋ yaʋ.

  Pɩkɛ wɩlɩtʋ ndʋ tɩtɔŋ se ɛyaa mba pasɩkɩ yɔ pe-feziŋ wɛ wezuu alɩwaatʋ ndʋ po-tomnasɩ sɩkɩ yɔ, nɛ feziŋ ɛnɩ ɩpɩzɩɣ nɛ ɩtɩŋnɩ ɛyʋ weyi ɛ-yɔɔ ɩwɛnɩ ɖoŋ yɔ ɛ-yɔɔ, kɔzɩ kɔzɩ tɩʋ yɔɔ nɛ ɩyɔɔdɩnɩ ɛsadɩnaa. Grɛɛkɩ tɔm piye nɖɩ pɛɖɛzaa se «feziŋ kɩdɛkɛdɩŋ yaʋ» yɔ, nɖɩ lɛ farɩmakiya, nɛ kiɖe tɛɛ lɛ palakaɣnɩ tʋmɩyɛ tɔm piye nɖɩ nɛ pɔyɔɔdʋʋ «kɔɔ» yaa «tabakʋʋyaɣ» tʋmɩyɛ labɩnʋʋ tɔm. Ɛlɛ pʋwayɩ lɛ, papaɣzɩ labɩnʋʋ tʋmɩyɛ tɔm piye nɖɩ nɛ pɔyɔɔdʋʋ feziŋ kɩdɛkɛdɩŋ yaʋ tɔm, mbʋ pʋyɔɔ yɔ caanaʋ taa, palakaɣnɩ tʋmɩyɛ tabakʋʋyaɣ alɩwaatʋ ndʋ  pɔpɔzʋʋ aleewaa ɖoŋ se pɩsa nɛ pala tɩyɩtʋ lakasɩ yɔ.—Gal 5:20; Nat 21:8.

• Fezuu.

  Ebree tɔm piye ruwa nɛ Grɛɛkɩ tɔm piye pneema, wena pɛɖɛzɩɣ-yɛ ɖoŋ ɖoŋ se «fezuu» yɔ, awɛnɩ tɔbʋʋ nɩʋ sakɩyɛ. A-tɩŋa awɩlɩɣ mbʋ ɛyaa ɩɩnaɣ-pʋ nɛ ɛsa ɛlɛ pɩlakɩ tʋmɩyɛ nɛ panaɣ pi-ɖoŋ yɔ. Ebree nɛ Grɛɛkɩ tɔm pee ana awɩlɩɣ (1) helim, (2) wezuu ɖoŋ weyi ɛlakɩ tʋmɩyɛ tɛtʋ yɔɔ wondu kɩlɩzɩtʋ taa yɔ, (3) ɖoŋ weyi eseɣtiɣ ɛyʋ se ɛyɔɔdɩ tɔm natʋyʋ nɛ ɛla lakasɩ nasɩyɩ yɔ, (4) fezuu taa tɔm ndʋ tɩlɩnɩ weyi paanaɣ-ɩ nɛ ɛsa yɔ ɛ-cɔlɔ yɔ, (5) fezuu taa mba, nɛ (6) ɖoŋ weyi Ɛsɔ lakɩnɩ tʋmɩyɛ yɔ, yaa fezuu kiɖeɖeu.—2Kr 36:22, pɩ-tɛɛ tɔm; Ke 104:29; Mat 12:43; Luk 11:13.

• Fezuu kiɖeɖeu.

  Kɩkɛ ɖoŋ weyi paanaɣ-ɩ nɛ Ɛsɔ lakɩnɩ-ɩ tʋmɩyɛ se eyele nɛ ɛ-sɔɔlɩm la yɔ. Fezuu ŋgʋ, kɩkɛ kiɖeɖeu mbʋ pʋyɔɔ yɔ kɩlɩnɩ Yehowa cɔlɔ, ɛnʋ weyi ɛwɛ kele kele nɛ ɛwɛɛ siɣsiɣ pɩtɩŋa payɩ pɩ-taa yɔ; nɛ mbʋ pʋyɔɔ yɔ kɩ-yɔɔ Ɛsɔ tɩŋɩɣna nɛ ɛlakɩ mbʋ pɩkɛ kiɖeɖem yɔ.—Luk 1:35; Tʋm 1:8.

• Filistii; Filistii mba.

  Egeetiye nɖɩ ɖɩɩwɛ Izrayɛɛlɩ hadɛ kiŋ teŋgu nɔɔ yɔ, nɖɩ paya pʋwayɩ se Filistii. Ɛyaa mba paakʋyɩnɩ Krɛɛtɩ nɛ powolo pacaɣ egeetiye nɖɩ ɖɩ-taa yɔ, mba payaɣaɣ se Filistii mba. Daviid kaawabɩ-wɛ; paa mbʋ yɔ, paawɛ pa-tɩ yɔɔ nɛ paakɛ Izrayɛɛlɩ koyindinaa paa ɛzɩmtaa. (Ejl 13:17; 1Sa 17:4; Am 9:7)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B4.

• Fɔlɔtɔ.

  Fɔlɔtɔ kɛ pɩsaʋ ŋgʋ kɩwɛ ñakayʋʋ nɛ pakpakaɣ-kʋ nɛ palakɩnɩ kabɩsɩ, yaa huyiŋ ɛzɩ weyi ɩ-taa paɖʋʋ tɔɔnaɣ pee yɔ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, palʋwaɣ fɔlɔtɔ nɛ pʋnʋ kɩkpɛɛdʋ hʋndʋ nɛ ŋgʋ ɛyaa suwaɣ nɛ pacakɩnɩ kʋñɔwiye.—Kiɖ 37:34; Luk 10:13.

G

• Galaadɩ.

  Ðoŋ ɖoŋ lɛ, mʋzʋŋ egeetiye nɖɩ ɖɩɩwɛ Yɔɔrdaŋ Pɔɔ wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa yɔ payaɣ mbʋ, ɖɩtalɩ Yaabɔɔkɩ Fɛɛʋ hayo kiŋ nɛ hadɛ kiŋ. Nabʋyʋ taa ɖɔɖɔ lɛ, payaɣ Izrayɛɛlɩ egeetiye kpeekpe nɖɩ ɖɩɩwɛ Yɔɔrdaŋ wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa yɔ mbʋ, ɖenɖe Rubɛɛnɩ cejewiye, Gaadɩ cejewiye nɛ Manaasee cejewiye hɔɔlʋʋ kaawɛɛ yɔ. (Kɩg 32:1; Yoz 12:2; 2Aw 10:33)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B4.

• Gehena.

  Gehena kɛ Grɛɛkɩ hɩɖɛ nɖɩ ɖɩwɩlɩɣ Hinɔɔm Fɛɛʋ ŋgʋ kɩɩwɛ caanaʋ taa Yeruzalɛm hadɛ kiŋ nɛ hadɛ kiŋ wɩsɩ ɖɩɖʋyɛ taa yɔ. (Yer 7:31) Paayɔɔdɩ kɩ-yɔɔ natʋ tɔm se kɩkaɣ kɛʋ lone nɖɩ ɖɩ-taa pɔlɔʋ tomnasɩ kɩsɩbasɩ yɔ. (Yer 7:32; 19:6) Nabʋyʋ fɛyɩ nɛ pɩwɩlɩɣ se pɔlɔwaɣ kpɩna yaa ɛyaa Gehena taa se miŋ ɩñaɣ-wɛ nɛ pɛ-ɛsa yaa se pawɩlɩ-wɛ kʋñɔŋ. Ye mbʋ lone nɖɩ, ɖɩtaapɩzɩɣ se ɖɩsɩŋnɩ lone nɖɩ paanaɣ-ɖɩ, ɖenɖe pawɩlɩɣ ɛyaa kalɩzasɩ kʋñɔŋ tam miŋ maɣmaɣ taa yɔ. Ɛlɛ Yesu nɛ ɛ-tɔmkpɛlɩkɩyaa palabɩnɩ tɔm piye Gehena tʋmɩyɛ se pawɩlɩ «sɩm nabʋlɛ ñɩmbʋ» tɛ tamtam nɩŋgbaŋʋʋ hɔm, pʋ-tɔbʋʋ se tamtam ɖɩzʋʋ.—Nat 20:14; Mat 5:22; 10:28.

• Gera.

  Gera kʋɖʋmʋʋ yuŋ maɣnɩ ɛzɩ kɩɖam hɔɔlʋʋ mbʋ yɔ (kɩɖam 0,57). Ye patayɩ sikli tam 20 yɔ, Gera kʋɖʋmʋʋ makɩɣnɩ hɔɔlʋʋ kʋɖʋmʋʋ. (Lev 27:25)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Girenaadɩ piye.

  Ðɩkɛ tɩʋ piye nɖɩ ɖɩwɛ ɛzɩ pɔɔm yɔ, nɛ ɖɩ-nɔɔ taa wɛ ɛzɩ awiya hulaɣ yɔ. Ðɩ-tɔnʋʋ wɛ ɖoŋ kaŋ kaŋ nɛ lɩm ɖɔ ɖɩ-taa camɩyɛ, nɛ pee cikpena wena asɛ cɩɩɩ yɔ awɛ ɖɩ-taa ɖɔɖɔ. Paalabɩ ajana wondu ndʋ tɩɩwɛ ɛzɩ girenaadɩ pee yɔ cɔjɔ kɩlɩm toko kɩtɩnʋʋ ŋgʋ kɩfɛyɩnɩ nɩŋgbɛɛnzɩ yɔ kɩ-tɛɛ, nɛ paalabɩ ajana wondu ndʋ ɖɔɖɔ templo ɛsɩndaa tilima wena payaɣ se Yakiini nɛ Bowaazɩ yɔ a-hokiŋ yɔɔ.—Ejl 28:34; Kɩg 13:23; 1Aw 7:18.

• Gitiitɩ.

  Gitiitɩ kɛ minziiki tɔm piye nɖɩ paasɩŋ ɖɩ-tɔbʋʋ nɩʋ ɖeyi ɖeyi yɔ, paa pɩwɛ ɛzɩ Ebree tɔm piye gaatɩ taa palɩzɩnɩ-ɖɩ yɔ. Nɔɔ kʋɖʋmaɣ nakɛyɛ wɛ Ebree tɔm piye gaatɩ nɛ viiñi ɖɩfɛyɩyɛ pɛ-hɛkʋ taa; pʋyɔɔ lɛ, nabɛyɛ maɣzɩɣ se pɩpɩzɩɣ nɛ pɩkɛ cɩmʋʋ nakʋyʋ, ŋgʋ kɩlabɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ vɛɛ labʋ hendu yɔ.—Ke 81:Kt.

• Grɛɛkɩ; Grɛɛkɩ tʋ.

  Kʋnʋŋ ŋgʋ Grɛɛsɩ mba yɔɔdʋʋ yɔ ŋgʋ payaɣ mbʋ; weyi palʋlɩ-ɩ Grɛɛsɩ ɛjaɖɛ taa yaa weyi ɛ-hɔʋ lɩnɩ peeɖe yɔ, ɛnʋ payaɣ Grɛɛkɩ tʋ. Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa lɛ, palabɩnɩ hɩɖɛ nɖɩ tʋmɩyɛ hɔɔlɩŋ lɛɛŋ taa ɖɔɖɔ nɛ ɖɩwɩlɩɣ mba patɩkɛ Yuuda ñɩma yɔ pa-tɩŋa, yaa mba Grɛɛkɩ kʋnʋŋ nɛ kɩ-sɔnzɩ kaawɛnɩ ɖoŋ pɔ-yɔɔ yɔ.—Yow 3:6; Yoh 12:20.

H

• Hadɛɛsɩ.

  Hadɛɛsɩ kɛ Grɛɛkɩ tɔm piye nɛ «Sewɔɔlɩ» ñɛkɛ Ebree tɔm piye. Pɛɖɛzɩɣ-ɖɩ se «Pɩlaʋ» (ye pama tɔm piye «pɩlaʋ» nɛ «p» sɔsɔʋ yɔ) se pawɩlɩ wɛtʋ ndʋ tɩ-taa sɩɖaa wɛɛ yɔ.—Cɔnɩ PƖLAƲ.

• Hayitu.—

  Cɔnɩ KƲZƲƲ KƖDƐKƐDƲƲ.

• Hayitu laɖʋ.

  Ɛyʋ weyi ɛ nɛ lɛlʋ pasʋʋnɩ ɖama, kɔzɩ kɔzɩ se pɛhɛyɩ-ɩ liidiye yɔ, ŋgʋ ɛlɛ tɩkɛ ɛ-halʋ yaa ɛ-walʋ yɔ, ɛnʋ payaɣ se hayitu laɖʋ. (Grɛɛkɩ tɔm piye pɔrɩnee nɖɩ  pɛɖɛzɩ-ɖɩ se «hayitu laɖʋ» yɔ, palɩzɩ-ɖɩ nɛ tɔm piye nɖɩ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «pɛdʋʋ» yɔ ɖɩ-taa.) Ðoŋ ɖoŋ lɛ, halaa tɔm pɔyɔɔdʋʋ alɩwaatʋ ndʋ palakɩnɩ tɔm loyaɣ ŋga tʋmɩyɛ yɔ; ɛlɛ Bibl taa, pɔyɔɔdɩ ɖɔɖɔ abalaa hayitu laɖaa tɔm. Moyizi Paɣtʋ taa lɛ, hayitu labʋ kɛnɩ kɩwɛɛkɩm, nɛ kɩhɛyʋʋ ŋgʋ hayitu laɖʋ mʋʋ yɔ, ye ɛkpaɣ-kʋ nɛ ɛlabɩnɩ haɖɛ Yehowa kooka kiɖeɖeɣa taa yɔ paamʋʋ-kʋ; ŋgʋ sɩɩnaa layaa ñalakaɣnɩ tʋmɩyɛ templo taa hayitu laɖaa se pehiɣ kɛzɛɣa. (Wp 23:17, 18; 1Aw 14:24) Bibl taa lɛ, nabʋyʋ taa tɔm loyaɣ ŋga kasɩŋnɩ ɛyaa, ajɛɛ yaa agbaa wena alakɩ sɩɩnaa latʋ nɛ ayaɣ a-tɩ se Ɛsɔ sɛyaa yɔ. Pɔyɔɔdɩ Ɛsɔ sɛtʋ agbaa kɩgbɛndʋʋ ŋgʋ payaɣ se «Babilɔɔnɩ Sɔsɔʋ» yɔ kɩ-tɔm Natʋ takayaɣ taa se kɩkɛ hayitu laɖʋ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ kɩ nɛ ɛjaɖɛ ɖɩnɛ ɖɩ-ñʋndɩnaa paɖʋ taabalɩyɛ se pɩsa nɛ kihiɣ ɖoŋ nɛ ñɩm.—Nat 17:1-5; 18:3; 1Kr 5:25.

• Hendu teyaa ñʋʋdʋ.

  Palabɩnɩ tɔm pee ana tʋmɩyɛ Keɣsi takayaɣ taa ɛzɩma yɔ, pɩwɛ ɛzɩ Ebree taa lɛ, a-tɔbʋʋ lɛ se weyi ɛñɔɔzaɣ hendu nɛ ɛwɩlɩɣ ɛzɩma pɩwɛɛ se petee-tʋ yɔ; ɛfalɩsaɣ hendu teyaa Leevi mba nɛ eyeki nɛ peteɣ-tʋ nɛ pɛlɛlɩɣ, nɛ halɩ ɛɖɛɣaɣ nɔɔ alɩwaatʋ ndʋ peteɣaɣ-tʋ samaɣ taa yɔ. Biblwaa lalaa taa lɛ pɛɖɛzɩ tɔm pee ana se «minziiki maɖaa ñʋʋdʋ» yaa «minziiki ñʋʋdʋ.»—Ke 4: Kt; 5: Kt.

• Higaayɔɔnɩ.

  Higaayɔɔnɩ kɛ minziiki tɔm piye nɖɩ ɖɩwɩlɩɣ tɔm natʋyʋ minziiki mabʋ hɔɔlʋʋ taa yɔ. Palabɩnɩ tɔm piye nɖɩ tʋmɩyɛ labɩnʋʋ mbʋ Keɣa 9:16 taa yɔ, ɖɩ-tɔbʋʋ nɩʋ pɩzɩɣ nɛ pɩkɛ hɛtʋʋ cɩmʋʋ; hɛtʋʋ cɩmʋʋ ŋgʋ kitiliɣ ɖoŋ nɛ kɩwɩlɩɣ se cɩmʋʋ lɛɛkʋ caɣ paɣzʋʋ yɔ, yaa ɛzɩma cɩmʋʋ sɩŋɩɣ se pɩha nʋmɔʋ nɛ ɛyaa maɣzɩ yɔ.

• Hiini.

  Hiini kɛ kɩmaɣzʋʋ ŋgʋ pamaɣzɩɣnɩ mbʋ pɩwɛ ɛzɩ lɩm yɔ. Caanaʋ taa tɔm taa tazɩyʋ Josèphe yɔɔdaa se hiini kʋɖʋmʋʋ maɣnɩ Atɛɛnɩ mba tɛ kɔɔjɩwaa 2, ye mbʋ pɩwɩlɩɣ se hiini kʋɖʋmʋʋ maɣnɩ ɛzɩ litrinaa 3 nɛ hɔɔlʋʋ mbʋ yɔ (litrinaa 3,67). (Ejl 29:40)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Hɩlʋʋ.

  Palakaɣnɩ kpɩna hɩŋ tʋmɩyɛ ɛzɩ ñanzɩ nzɩ pɔñɔʋna yɔ, ɛzɩ fisi nzɩ sɩ-taa paɖʋʋ num yɔ, ɛzɩ patanaa mba pa-taa paɖʋʋ tɔlɩm nɛ ajana wondu yɔ, nɛ ɛzɩ minziiki wondu yaa nɔndɔʋ yɔ. (1Sa 16:1, 13; 1Aw 1:39; Eze 9:2) Ðoŋ ɖoŋ lɛ, palakɩnɩ tʋmɩyɛ «hɩlʋʋ» nɛ pɩwɩlɩɣ ɖoŋ, you labʋ nɛ wabɩtʋ.—Wp 33:17; Mik 4:13; Zak 1:19.

• Hokuu.

  Hokuu kɛ mbʋ pacanɩɣnɩ tilimiye ñʋʋ taa yɔ. Hokiŋ sɔsɔŋ kaawɛ tilima wena aawɛ kɩmaŋ nɛ awɛɛ Salomɔɔ templo ɛsɩndaa yɔ a-ñʋŋ taa; nɛ payaɣ kʋɖʋmɖɩyɛ se Yakiini nɛ lɛɛɖɛ se Bowaazɩ. (1Aw 7:16)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B8.

• Homɛr.

  Homɛr kɛ wondu kɩwɩtʋ kɩmaɣzʋʋ ŋgʋ kɩ nɛ kɔɔr pɛwɛ kɩmaŋ yɔ. Pamaɣzɩɣ se bat kʋɖʋmʋʋ tɔkɩ mbʋ yɔ, patɩŋnɩ pɩ-yɔɔ nɛ patɩlɩ se homɛr kʋɖʋmʋʋ kɛ litrinaa 220. (Lev 27:16)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Hɔɔlʋʋ 10 ñɩŋgʋ.

  Kɩkɛ mbʋ patayɩ-pʋ tam hiu yɔ pɩ-hɔɔlʋʋ kʋɖʋmʋʋ, yaa mbʋ patayɩ-pʋ tam 100 yɔ pɩ-hɔɔlɩŋ hiu weyi pɛcɛlɩɣ yaa pɛhɛyɩɣ se pɩkɛ lambuu yɔ, kɔzɩ kɔzɩ se pɩwazɩ Ɛsɔ sɛtʋ tʋma. (Mal 3:10; Wp 26:12; Mat 23:23) Moyizi Paɣtʋ taa lɛ, pahaɣaɣ Leevi mba hayɩm taa tɔɔnaɣ hɔɔlʋʋ 10 ñɩŋgʋ nɛ mbʋ pihukuu kpɩna yɔɔ yɔ pɩ-hɔɔlʋʋ 10 ñɩŋgʋ paa pɩnaɣ ŋga se pasɩnɩnɩ-wɛ. Leevi mba haɣaɣ hɔɔlʋʋ 10 ñɩŋgʋ ŋgʋ kɩ-hɔɔlʋʋ 10 ñɩŋgʋ Aarɔɔnɩ lʋlʋʋ taa cɔjɔnaa se pasɩnɩnɩ-wɛ. Pɩtasɩ kazʋʋ hɔɔlɩŋ lɛɛŋ weyi ɩ-taa pɔpɔzaɣ hɔɔlʋʋ 10 ñɩŋgʋ haɖɛ yɔ. Masɩ ɩɩpɔzʋʋ Krɩstʋ mba se pɛcɛlɩ hɔɔlʋʋ 10 ñɩŋgʋ haɖɛ.

I

• Iliirii.

  Iliirii kɛ Roma mba egeetiye naɖɩyɛ, ɖɩwɛ Grɛɛsɩ hayo kiŋ wɩsɩ ɖɩɖʋyɛ taa. Pɔɔlɩ ɖɔm nʋmɔʋ nɛ ɛtalɩ peeɖe ɛ-Ɛsɔ sɛtʋ nʋmɔʋ taa, ɛlɛ patɩyɔɔdɩ ɖoli se esusi tɔm Iliirii taa yaa se tɔm esusaa nɛ ɛtalɩ peeɖe. (Rom 15:19)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B13.

• Izɔɔpʋ.

  Izɔɔpʋ kɛ ñɩyʋʋ ŋgʋ kɩwɛnɩ pilinzi kɩbanzɩ nɛ hatʋ kɩbandʋ yɔ, palakaɣnɩ-kʋ tʋmɩyɛ nɛ pamɩzɩɣnɩ calɩm yaa lɩm, alɩwaatʋ ndʋ palakɩ kele kele wɛʋ sɔnzɩ yɔ. Pʋtɔma yɔ kɩkɛ ñɩyʋʋ ŋgʋ payaɣ se marɩjolɛɛnɩ yɔ (Origanum maru; Origanum syriacum). Ɛzɩma palabɩnɩ-kʋ tʋmɩyɛ Yohanɛɛsɩ 19:29 taa yɔ, kɩpɩzɩɣ nɛ kɩkɛ marɩjolɛɛnɩ ŋgʋ pɔhɔkɩ piliŋa yaa dura yɔɔ yɔ, dura kɛ mɩla naayɛ nɛ atɔyaa (Sorghum vulgare); mbʋ pʋyɔɔ yɔ dura ŋgʋ, kɩ-camɖɩyɛ pɩzaɣ se ɖɩɖaɣlɩ siŋŋ, nɛ papɩzaɣ se patʋʋ ɖɩ-nɔɔ taa kʋca ŋgʋ peli-kʋ vɛɛ taa yɔ nɛ pakpazɩ-kʋ Yesu nɔɔ yɔɔ.—Ejl 12:22; Ke 51:7.

• Izrayɛɛlɩ.

  Hɩɖɛ nɖɩ Ɛsɔ kaaha Yakɔɔb. Ðɩkɔm nɛ ɖɩpɩsɩ ɛ-lʋlʋʋ taa mba hɩɖɛ alɩwaatʋ kpeekpe. Payaɣaɣ Yakɔɔb pɩyalaa 12 lʋlʋʋ taa mba ɖoŋ ɖoŋ se Izrayɛɛlɩ piya, Izrayɛɛlɩ ɖɩɣa, Izrayɛɛlɩ ɛyaa, yaa Izrayɛɛlɩ mba. Payaɣaɣ ɖɔɖɔ hayo kiŋ cejewe 10 kewiyaɣ ŋga koposi ka-tɩ nɛ hadɛ kiŋ kewiyaɣ yɔ se  Izrayɛɛlɩ, nɛ pʋwayɩ lɛ payaa ɖɔɖɔ Krɩstʋ mba patam numwaa mbʋ, «Ɛsɔ tɛ Izrayɛɛlɩ.»—Gal 6:16; Kiɖ 32:28; 2Sa 7:23; Rom 9:6.

K

• Kab.

  Kab kɛ wondu kɩwɩtʋ kɩmaɣzʋʋ. Bat kɩmaɣzʋʋ yɔɔ patɩŋnaa nɛ patɩlɩ se kab kʋɖʋmʋʋ maɣnɩ ɛzɩ litri kʋɖʋmʋʋ mbʋ yɔ (litri 1,22). (2Aw 6:25)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Kadaɣ.

  Kadaɣ kaakɛ lone nɖɩ paacɔzɩ-ɖɩ koloŋa nɛ ɖɩcɔɔ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ nɛ ɖɩta yɔ; nɛ pʋwayɩ lɛ kaakɛ lone nɖɩ ɖɩcɔ templo kuduyuu sɔsɔʋ nɛ ɖɩta yɔ. Kɩlaŋ kɩñaɣzɩŋ altaaru kaawɛ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ kadaɣ taa nɛ templo tɛ pɩ-taa kadaɣ taa. (Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B5, B8, B11.) Bibl yɔɔdʋʋ ɖɔɖɔ ɖɩsɩ kadasɩ nɛ awiya ɖɩsɩ kadasɩ tɔm.—Ejl 8:13; 27:9; 1Aw 7:12; Ɛst 4:11; Mat 26:3.

• Kaɖɩsɩ sɔsɔsɩ.

  Babilɔɔnɩ mba nɛ Pɛrɩsɩ mba kewiyisi taa lɛ, kaɖɩka sɔsɔɔ kɛ wiyaʋ lone taa caɣyʋ yaa weyi ɛkɛ ɛjaɖɛ hɔɔlʋʋ sɔsɔʋ nakʋyʋ ñʋʋdʋ yɔ. Wiyaʋ lɩzaɣnɩ kaɖɩka sɔsɔɔ nɛ ɛhaɣ-kɛ waɖɛ se kɛkɛ ñʋʋdʋ sɔsɔ.—Ɛsd 8:36; Dan 6:1.

• Kajalaɣ pee.

  Akɛ pee wena acalɩɣ lɩʋ kʋmtʋ alɩwaatʋ natʋyʋ taa yɔ; mbʋ nabʋyʋ lʋlʋʋ kajalaɣ ɖeɖe yɔ. Yehowa kaapɔzɩ Izrayɛɛlɩ ɛjaɖɛ taa mba se paha-ɩ pa-kajalaɣ pee, paa pɩtɩɩkɛ ɛyʋ, kpɩnɛ, yaa tɔɔnaɣ pee wena tɛtʋ lʋlaɣ yɔ. Kpɔnɔ ŋgʋ kɩ-taa patɩɖʋ lɔlɔm yɔ kɩ-kazandʋ wiye nɛ Pantekooti wiye, Izrayɛɛlɩ ɛjaɖɛ tɩŋa haɣaɣ Ɛsɔ kajalaɣ pee. Palabɩnɩ tʋmɩyɛ ɖɔɖɔ tɔm pee «kajalaɣ pee» nɛ pɔyɔɔdɩ Krɩstʋ nɛ ɛ-wayɩ tɩŋɩyaa patam numwaa tɔm.—1Kɔ 15:23; Kɩg 15:21; Adu 3:9; Nat 14:4.

• Kajalaɣ pɩɣa.

  Sakɩyɛ taa lɛ, pɩkɛ caja nɔɔyʋ pɩyalʋ sɔsɔ (pɩtɩkɛ ɖoyo nɔɔyʋ kajalaɣ pɩɣa). Bibl alɩwaatʋ taa lɛ, pɩyalʋ weyi ɛkɛ kajalaɣ pɩɣa yɔ ɛɛwɛnɩ lone sɔsɔɖɛ hɔʋ taa, nɛ ɛnʋ pɛcɛlaɣ waɖɛ se eɖiyi hɔʋ taa mba alɩwaatʋ ndʋ caja sɩkɩ yɔ. Palabɩnɩ tɔm pee ana tʋmɩyɛ ɖɔɖɔ kpɩna kajalaɣ piya abalɩñɩnzɩ hɔɔlʋʋ taa.—Ejl 11:5; 13:12; Kiɖ 25:33; Kol 1:15.

• Kajalaɣ tɔm.

  Tɩkɛ tɔm ndʋ tɩwɛ keɣa nakɛyɛ ɖɩbazɩyɛ yɔ. Tɩwɩlɩɣ weyi ɛma-kɛ yɔ ɛ-hɩɖɛ, nɛ kɔ-yɔɔ tɔm lɛɛtʋ; tɩwɩlɩɣ ɖɔɖɔ ɛzɩma pɩwɛɛ se pama keɣa nakɛyɛ yɔ, yaa keɣa ŋga ka-kaɖʋwa.—Kalɩ Keɣsi sɩnɛ sɩ-kajalaɣ tɔm: Keɣsi 3; 4; 5; 6; 7; 30; 38; 60; 92; 102.

• Kalɩdee; Kalɩdee mba.

  Kiɖe tɛɛ lɛ, pɩɩkɛ ɛjaɖɛ nɛ ɛyaa samaɣ ŋga kaawɛ ɖenɖe pɔsɩ Tiigri nɛ Efraatɩ pɛyɛzɩ pilinzi yʋʋʋ yɔ; pʋwayɩ lɛ, palakaɣnɩ tʋmɩyɛ tɔm pee ana nɛ pɔyɔɔdʋʋ Babilɔɔnɩya kpeekpe nɛ kɩ-ɛyaa tɔm. Ɛyaa tindimiye nɖɩ ɖɩlabɩ sukuli nɛ ɖɩkpɛlɩkɩɣ lɛɣtʋ ñɩnʋʋ, mbʋ mbʋ pɩlaba nɛ pɩɖɛɛ yɔ pɩ-yɔɔ tɔm, kʋnʋmɩŋ nɛ tɩɩnzɩ yɔɔ tɔm ɛlɛ ɖɩlakɩ maajiki nɛ ɖɩtɩyɩɣnɩ tɩɩnzɩ ɖɔɖɔ yɔ, payaɣaɣ-ɖɩ ɖɔɖɔ se «Kalɩdee mba.»—Ɛsd 5:12; Dan 4:7; Tʋm 7:4.

• Kalɩzaɣ.

  Mbʋ pɛɖɛzɩɣ Ebree tɔm piye nɛfɛsɩ nɛ Grɛɛkɩ tɔm piye psukɛ. Ye ɖɩcɔnɩ ɛzɩma palabɩnɩ tɔm pee ana tʋmɩyɛ Bibl taa yɔ, ɖɩnaɣ kpayɩ kpayɩ se awɩlɩɣ (1) ɛyaa, (2) kpɩna, yaa (3) ɛyʋ yaa kpɩnɛ naɖɩyɛ wezuu. (Kiɖ 1:20; 2:7; Kɩg 31:28; 1Pɩ 3:20; kalɩ ɖɔɖɔ pɩ-tɛɛ tɔm ndʋ tɩwɛ masɩ nzɩ sɩ-taa yɔ.) Bibl wɩlɩɣ se tɔm pee nɛfɛsɩ nɛ psukɛ wena palabɩnɩ tʋmɩyɛ wondu kɩlɩzɩtʋ ndʋ tɩwɛ tɛtʋ yɔɔ yɔ tɩ-hɔɔlʋʋ taa yɔ, awɩlɩɣ mbʋ papɩzɩɣ nɛ potukuna, mbʋ papɩzɩɣ nɛ pana, nɛ mbʋ pɩsɩkɩ yɔ; nɛ pɩwɛ ndɩ nɛ tɔm ndʋ Ɛsɔ sɛtʋ agbaa sakɩyɛ wɩlɩɣ tɔm piye «kalɩzaɣ» yɔɔ yɔ. Bibl kʋnɛ kɩ-taa, ɖoŋ ɖoŋ lɛ, pɛɖɛzɩ kiɖe tɛɛ kʋnʋmɩŋ taa tɔm pee ana nɛ pɩla nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ a-tɔbʋʋ nɩʋ paa hɔɔlʋʋ ŋgʋ lɛ kɩ-taa; pʋyɔɔ masɩ nasɩyɩ taa lɛ, pɛɖɛzɩ tɔm piye nɛfɛsɩ yaa psukɛ se «wezuu,» «wonuu kɩlɩzʋʋ,» «ɛyʋ,» «laŋɩyɛ kpeekpe;» halɩ hɔɔlɩŋ weyi ɩ-taa papɩzaɣ se pɛɖɛzɩ Ebree yaa Grɛɛkɩ piye piye se «man-kalɩzaɣ» yɔ, pɛɖɛzɩ-ɩ se «ma», mbʋ pʋyɔɔ yɔ masɩ nzɩ sɩ-taa lɛ, tɔm piye nɖɩ ɖɩ-tɔbʋʋ nɩʋ lɛ. Hɔɔlɩŋ sakɩyɛ taa lɛ, pɩ-tɛɛ tɔm taa pɛɖɛzɩ tɔm pee ana se «kalɩzaɣ.» Ye palabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm piye «kalɩzaɣ,» paa pɩtɩɩkɛ Bibl mayaɣ nakɛyɛ taa yaa pɩ-tɛɛ tɔm taa yɔ, pɩwɛɛ se ɛyʋ ɛnɩɩ ɖɩ-tɔbʋʋ ɛzɩ ɖɩyɔɔdʋʋ nɛ pɩɖɛɛ yɔ. Ye pɔtɔm se ɛyʋ ɛla nabʋyʋ nɛ ɛ-kalɩzaɣ pilim yɔ, pʋ-tɔbʋʋ lɛ se ɛlabɩ-pʋ nɛ ɛtɛ ɛ-taa, ɛlabɩ-pʋ nɛ ɛ-laŋɩyɛ pilim, yaa e-wezuu pilim. (Wp 6:5; Mat 22:37) Hɔɔlɩŋ nɩɩyɩ taa lɛ, papɩzɩɣ ɖɔɖɔ nɛ palabɩnɩ tɔm pee ana tʋmɩyɛ nɛ awɩlɩ ‘kɔɖɛyɩ’ yaa ‘liu wɛʋ.’ Papɩzɩɣ ɖɔɖɔ nɛ palabɩnɩ-yɛ tʋmɩyɛ nɛ pɩwɩlɩ ɛyʋ weyi ɛsɩba yɔ yaa tomnaɣ kɩsɩbaɣ.—Kɩg 6:6; Adu 23:2; Iza 56:11; Age 2:13.

• Kanaŋ.

  Noowa sayɩ, ɛkɛ Kam pɩyalʋ 4 ñɩnʋ. Cejewe 11 wena alɩnɩ Kanaŋ lʋlʋʋ taa yɔ, akɔm nɛ acaɣ Mediiteraanee wɩsɩ ɖɩlɩyɛ egeetiye taa, Ejipiti nɛ Siirii hɛkʋ taa. Paaya egeetiye nɖɩ se «Kanaŋ ɛjaɖɛ.» (Lev 18:3; Kiɖ 9:18; Tʋm 13:19)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B4.

• Kañatʋ tʋ.

  Mbʋ payaɣ Sataŋ Eleeu weyi ɛkaɖɩɣnɩ Ɛsɔ nɛ ɛ-paɣtʋ kila siɣsiɣ ñɩna yɔ.—Mat 6:13; 1Yo 5:19.

•  Kañɩŋgbayaɣ.

  Mbʋ payaɣ ñɩtʋ sakɩyɛ ndʋ tɩñɔʋ lona wena a-taa nikaɣ wɛɛ yɔ. Sakɩyɛ taa lɛ, ye pɔyɔɔdɩ kañɩŋgbayaɣ tɔm mayaɣ nakɛyɛ taa yɔ, ñɩyʋʋ ŋgʋ payaɣ se Arundo donax yɔ kɩ-tɔm pɔyɔɔdʋʋ. (Yɔb 8:11; Iza 42:3; Mat 27:29, pɩ-tɛɛ tɔm; Nat 11:1)—Cɔnɩ KAÑƖŊGBAYAƔ ŊGA PAMAƔZƖƔNA YƆ.

• Kañɩŋgbayaɣ ŋga pamaɣzɩɣna yɔ.

  Kañɩŋgbayaɣ ŋga pamaɣzɩɣna yɔ, ka-ɖaɣlɩkɩŋ kaakɛ nuŋgolonzi 6. Ye pɩkɛ nuŋgoloŋa ŋga pamaɣzɩɣnɩ ɖoŋ ɖoŋ yɔ, kañɩŋgbayaɣ ŋga ka-ɖaɣlɩkɩŋ makɩnɩ ɛzɩ mɛtanaa 2 nɛ hɔɔlʋʋ mbʋ yɔ (mɛtanaa 2,67); ye pɩkɛ nuŋgoloŋa kɩɖaɣlaɣ yɔ, ka-ɖaɣlɩkɩŋ makɩnɩ ɛzɩ mɛtanaa 3 mbʋ yɔ (mɛtanaa 3,11). (Eze 40:3, 5; Nat 11:1)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Kasiya.

  Kɩkɛ mbʋ palɩzɩɣnɩ kasiya tɩʋ (Cinnamomum cassia) taa yɔ, kasiya tɩʋ kɛ tɩʋ ŋgʋ kɩnɩɣzɩnɩ kanɛɛlɩ tɩʋ yɔ. Palakaɣnɩ tʋmɩyɛ kasiya ɛzɩ tɩlaaɖɩ yɔ, nɛ paɖʋwaɣ-kʋ ɖɔɖɔ ŋgee num kiɖeɖem taa.—Ejl 30:24; Ke 45:8; Eze 27:19.

• Kediɣzaɣ kizinziku.

  Mbʋ payaɣaɣ Moyizi kizinziku nɛ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ ŋgʋ paacalɩ siɣu kañɩmbusuu taa yɔ.—Ejl 33:7; 39:32.

• Kele kele.

  Bibl taa lɛ, tɔm pee anɛ aawɩlɩɣ tomnaɣ yɔɔ kele kele wɛtʋ ɖeke, ɛlɛ awɩlɩɣ ɖɔɖɔ se nabʋyʋ yaa ɛyʋ ɛwɛɛna yaa ɛɖaɣnɩ wɛnʋʋ wɛtʋ ndʋ tɩfɛyɩnɩ kɩwɛɛkɩtʋ natʋyʋ, tɩfɛyɩnɩ azuluma naayɛ, tɩfɛyɩnɩ mbʋ pipisiɣ yaa mbʋ pɩcadaa yɔ e-wezuu caɣʋ taa yaa fezuu taa. Moyizi Paɣtʋ taa lɛ, tɔm pee ana, atukuuni mbʋ pɩwɛ kele kele yaa mbʋ pɩfɛyɩ kele kele Ɛsɔ ɛsɩndaa yɔ.—Lev 10:10; Ke 51:7; Mat 8:2; 1Kɔ 6:11.

• Kemɔɔsɩ.

  Ɛkɛ Mowaabʋ mba ɛsɔ sɔsɔ.—1Aw 11:33.

• Kerebimwaa.

  Pɛkɛ Ɛsɔ tiyiyaa mba pɛwɛnɩ lone sɔsɔɖɛ nɛ ŋgee tʋma yɔ. Pɛwɛ ndɩ nɛ Serafimwaa.—Kiɖ 3:24; Ejl 25:20; Iza 37:16; Ebr 9:5.

• Kewiyaɣ ɖaʋ.

  Kɩkɛnɩ ɖaʋ ŋgʋ wiyaʋ ɖɔkaɣ nɛ pɩwɩlɩɣ e-kewiyitu ɖoŋ yɔ.—Kiɖ 49:10; Ebr 1:8.

• Keɣa.

  Pɩkɛ samtʋ hendu ndʋ peteɣ Ɛsɔ yɔ. Pakpakaɣ keɣsi nɛ pamakɩnɩ cɩmɩŋ, sɩɩkɛ hendu ndʋ Ɛsɔ sɛyaa teɣaɣ yɔ, peteɣaɣ-tʋ ɖɔɖɔ samaɣ taa alɩwaatʋ ndʋ pɛsɛɣaɣ Ɛsɔ Yehowa e-templo taa Yeruzalɛm yɔ.—Luk 20:42; Tʋm 13:33; Yak 5:13.

• Kɛdɛzaɣ kɩyakɩŋ.

  Palabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm tʋnɛ nɛ ndʋ tɩnɩɣzɩnɩ-tʋ ɛzɩ «kɩyakɩŋ ɖɩdɛnɖɛ alɩwaatʋ» yɔ Bibl natʋ tɔm taa se pawɩlɩ alɩwaatʋ ndʋ ɛjaɖɛ yɔɔ lakasɩ kaɣ kpaʋ ɖoŋ nɛ pɩtalɩ kamaɣ yɔɔ yɔ. (Eze 38:16; Dan 10:14; Tʋm 2:17) Alɩwaatʋ ndʋ, tɩpɩzɩɣ nɛ tɩkpaɣ pɩnzɩ pazɩ yem yaa pɩnzɩ sakɩyɛ, pɩlɩɣnɩ mbʋ natʋ tɔm ndʋ tɩyɔɔdʋʋ yɔ pɩ-cɔlɔ. Kɔzɩ kɔzɩ lɛ, Bibl lakɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm ndʋ alɩwaatʋ ndʋ kɩyɔɔdʋʋ ɛjaɖɛ ɖɩnɛ «ɖɩ-kɛdɛzaɣ kɩyakɩŋ» tɔm yɔ; kɛdɛzaɣ kɩyakɩŋ ɛnɩ, ɩ nɛ Yesu wɛʋ alɩwaatʋ papaɣzɩ alɩwaatʋ kʋɖʋmtʋ taa.—2Ti 3:1; Yak 5:3; 2Pɩ 3:3.

• Kɛɛkɛɛ.

  Kɩkɛ kɛɛkɛɛ ŋgʋ kɩwɛnɩ pɔbɔla 2 nɛ kpaŋnaŋ hɔŋ-kʋ yɔ; you taa pakɩlaɣ-kʋ labɩnʋʋ tʋmɩyɛ.—Ejl 14:23; Tɔh 4:13; Tʋm 8:28.

• Kiɖeɖeu; Wɛtʋ kiɖeɖetu.

  Tɩkɛ Yehowa wɛtʋ kɩbandʋ natʋyʋ; pɩkɛ wezuu caɣʋ hɔɔlɩŋ tɩŋa taa cɩɖɩ cɩɖɩ wɛʋ nɛ kele kele wɛʋ. (Ejl 28:36; 1Sa 2:2; Adu 9:10; Iza 6:3) Ebree tɔm piye nɖɩ palabɩnɩ tʋmɩyɛ kiɖe tɛɛ yɔ, alɩwaatʋ ndʋ ɖɩyɔɔdʋʋ ɛyaa (Ejl 19:6; 2Aw 4:9), kpɩna (Kɩg 18:17), wondu (Ejl 28:38; 30:25; Lev 27:14), lona (Ejl 3:5; Iza 27:13), alɩwaatʋ (Ejl 16:23; Lev 25:12) nɛ tʋma (Ejl 36:4) pɔ-tɔm yɔ, ɖɩwɩlɩɣ mbʋ pɛkɛzɩ-pʋ hɔɔlʋʋ yaa papɩsɩ-pʋ kele kele Ɛsɔ kiɖeɖeu yɔ; mbʋ pɛkɛzɩ-pʋ hɔɔlʋʋ se palabɩnɩ Yehowa tʋmɩyɛ yɔ. Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa ɖɔɖɔ lɛ, tɔm pee wena pɛɖɛzɩ-yɛ se «kiɖeɖeu» nɛ «wɛtʋ kiɖeɖetu» yɔ awɩlɩɣ mbʋ pɛkɛzɩ-pʋ hɔɔlʋʋ Ɛsɔ yɔ. Palabɩnɩ-yɛ ɖɔɖɔ tʋmɩyɛ nɛ pawɩlɩ ɛyʋ ɖɔnɛ taa cɩɖɩ cɩɖɩ wɛtʋ.—Mak 6:20; 2Kɔ 7:1; 1Pɩ 1:15, 16.

• Kigbeɣluu.

  Kigbeɣluu kɛ ɛyaa tindimiye nɖɩ payawa se ɖikpeɣli yɔ. Ebree Masɩ taa, sakɩyɛ taa lɛ tɔm piye nɖɩ ɖɩwɩlɩɣ kigbeɣliŋ weyi Izrayɛɛlɩ samaɣ lakɩ kɛ-Ɛsɔ sɛtʋ kazandʋ alɩwaatʋ taa yaa ŋgee alɩwaatʋ natʋyʋ taa yɔ.—Wp 16:8; 1Aw 8:5, pɩ-tɛɛ tɔm.

• Kilizaɣ.

  Kɛkɛ vɛɛ ŋgʋ papɩyaɣ altaaru yɔɔ se palaa kɩlaʋ yɔ, nɛ palaɣaɣ kɩ nɛ kɩlaŋ lɛɛŋ sakɩyɛ. Pɔɔlɩ labɩnɩ tɔm piye nɖɩ tʋmɩyɛ nɛ ɛwɩlɩ sɔɔlɩm mbʋ ɛwɛnɩ faaa se ɛcɛlɩ ɛ-tɩ e-koobiya Krɩstʋ mba yɔɔ yɔ.—Kɩg 15:5, 7; Flp 2:17.

• Kislev.

  Yuuda mba lɩnɩ Babilɔɔnɩ yomiye taa nɛ papɩsɩ lɛ, hɩɖɛ nɖɩ payaɣaɣ pɛ-Ɛsɔ sɛtʋ taa fenaɣ 9 ñɩŋga. Kaakɛ fenasɩ nzɩ ɛyaa tɩŋa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ ɛjaɖɛ taa yɔ sɩ-taa 3 ñɩŋga. Kapaɣzɩɣ Kamɩŋ fenaɣ hɛkʋ taa nɛ kɛtɛ Saŋayɩŋ fenaɣ hɛkʋ taa. (Neh 1:1; Zak 7:1)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B15.

• Kɩbam nɛ kɩdɛkɛdɩm pa-sɩmtʋ tɩʋ.

  Kɩkɛnɩ tɩʋ ŋgʋ kɩɩwɛ Edɛɛnɩ kaɖaɣ taa yɔ. Nɛ Ɛsɔ kaalɩzɩ tɩʋ ŋgʋ nɛ kɩkɛnɩ yʋsaɣ ŋga kasɩŋnɩ  waɖɛ nɖɩ ɛwɛna se ɛɖʋ ɛyaa paɣtʋ mbʋ pɩkɛ «kɩbam» nɛ «kɩdɛkɛdɩm» yɔ pɩ-hɔɔlʋʋ taa yɔ.—Kiɖ 2:9, 17.

• Kɩbaɣlʋ ɖanaɣ tɔɔnaɣ.

  Kɛkɛ tɔɔnaɣ maɣmaɣ, kpɔnɔ ŋgʋ kɩ-taa patɩɖʋ lɔlɔm yɔ nɛ vɛɛ; kpɔnɔ nɛ vɛɛ pasɩŋnɩ Krɩstʋ tomnaɣ nɛ ɛ-calɩm; pɩkɛ Yesu sɩm yɔɔ tɔzʋʋ sɔnzɩ. Masɩ pɔzʋʋ Krɩstʋ mba se palakɩ sɔnzɩ nzɩ; pʋyɔɔ lɛ pɩmʋnaa ɖɔɖɔ se payaa-kɛ se «Yesu sɩm yɔɔ tɔzʋʋ sɔnzɩ.»—1Kɔ 11:20, 23-26.

• Kɩhɛyʋʋ pʋ-ñʋʋ taa.

  Kɩkɛ kɩhɛyʋʋ ŋgʋ pɛhɛyɩɣ se poholini nɔɔyʋ yaa nabʋyʋ yomiye taa, nɩŋgbaŋʋʋ hɔm taa, kʋñɔŋ taa, kɩwɛɛkɩm taa, yaa halɩ sʋʋtʋ natʋyʋ tɛɛ yɔ. Kɩhɛyʋʋ ŋgʋ, kɩtɩkɛnɩ liidiye paa ɛzɩmtaa. (Iza 43:3) Pɩpɔzaɣ kɩhɛyʋʋ pʋ-ñʋʋ taa wɛtʋ ndɩ ndɩ taa. Ðɩkpaɣ kɩɖaŋ nɩɩyɩ: Izrayɛɛlɩ kajalaɣ abalɩbiya nɛ kajalaɣ kpɩna tɩŋa kaakɛ Yehowa pʋyʋ, nɛ pʋyɔɔ lɛ, Yehowa tʋmɩyɛ ɖeke pɩɩwɛɛ se piya nzɩ sɩla, nɛ ɛ-sɛtʋ taa ɖeke pɩɩwɛɛ se palabɩnɩ tʋmɩyɛ kpɩna ana. Pɩsa nɛ pataatasɩ wɛʋ sʋʋtʋ ndʋ tɩ-tɛɛ lɛ, pɩɩpɔzaa se pɛhɛyɩ kɩhɛyʋʋ pa-ñʋʋ taa yaa holuu kɩhɛyʋʋ nɛ poholi-wɛ. (Kɩg 3:45, 46; 18:15, 16) Ye patɩcɔnɩ nɔ abalɩñɩnʋ weyi ɛ-tɔm wɛ kaɖɛ yɔ ɛ-yɔɔ nɛ ɛkʋ nɔɔyʋ yɔ, pɔpɔzʋʋ ɛ-tʋ se ɛhɛyɩ kɩhɛyʋʋ se pɩsa nɛ poholi-i sɩm mbʋ pɩɩwɛɛ se ɛsɩ yɔ pɩ-taa. (Ejl 21:29, 30) Ɛlɛ ye nɔɔyʋ ɛkʋ ɛyʋ faɖaɖa yɔ, pɩtaawɛɛ se pamʋ kɩhɛyʋʋ nakʋyʋ ɛ-ñʋʋ taa nɛ peyebi-i kʋʋ. (Kɩg 35:31) Kɔzɩ kɔzɩ lɛ, Bibl ñɩkɩɣ niye kɩhɛyʋʋ ŋgʋ Yesu tɩŋnɩ ɛ-kɩlaʋ yɔɔ nɛ ɛhɛyɩ se pɩsa nɛ eholi ɛyaa mba pañaŋ Ɛsɔ yɔ kɩwɛɛkɩm nɛ sɩm pe-nesi tɛɛ yɔ kɩ-yɔɔ.—Ke 49:7, 8; Mat 20:28; Efɛ 1:7.

• Kɩjaʋ yɔɔ ɛgbɛyɛ.

  Kɩjaʋ yɔɔ ɛgbɛyɛ kɛ ɛyaa tindimiye naɖɩyɛ nɖɩ ɖɩñɔnɩ wɩlɩtʋ natʋyʋ yaa nɔɔɖɛyʋ nɔɔyʋ nɛ ɖɩwɛɛnɩ ɖɩ-maɣmaɣ ɖi-tisuu yɔ. Mbʋ payaɣaɣ agbaa sɔsɔna naalɛ wena aalɩzɩ a-tɩ Yuuda mba Ɛsɔ sɛtʋ taa yɔ; ana lɛ Farɩsɩ mba nɛ Saduki mba. Mba pataakɛ Krɩstʋ mba yɔ, payaɣaɣ ɖɔɖɔ Krɩstʋ ɛgbɛyɛ se «kɩjaʋ yɔɔ ɛgbɛyɛ» yaa «Nazarɛɛtɩ mba kɩjaʋ yɔɔ ɛgbɛyɛ»; mbʋ pʋyɔɔ yɔ pʋtɔma yɔ pamaɣzaɣ se Krɩstʋ ɛgbɛyɛ lɩzɩ ɖɩ-tɩ Yuuda mba Ɛsɔ sɛtʋ taa. Pʋwayɩ, kɩjaʋ yɔɔ agbaa lɩzɩ a-tɩ Krɩstʋ ɛgbɛyɛ taa; pɔyɔɔdɩ «Niikolaa kɩjaʋ yɔɔ ɛgbɛyɛ» tɔm kpayɩ Natʋ takayaɣ taa.—Tʋm 5:17; 15:5; 24:5; 28:22; Nat 2:6; 2Pɩ 2:1, pɩ-tɛɛ tɔm.

• Kɩlaʋ.

  Kɩkɛ haɖɛ nɖɩ ɛyʋ haɣ Ɛsɔ se ɛwɩlɩnɩ-ɩ ɛ-ɛsɩmɩyɛ, yaa se ɛwɩlɩna se etisaa se ɛlabɩ mbʋ pɩfɛyɩ ɖeu yɔ, yaa se ɛñɔɔzɩnɩ ɛ nɛ Ɛsɔ pa-taabalɩyɛ yɔ. Pɩkpaɣʋnɩ Aabɛɛlɩ yɔ, ɛyaa la kɩlaŋ ndɩ ndɩ nɛ pa-laŋɩyɛ faaa, nɛ ɩ-taa nɩɩyɩ lɛ kpɩna kɩlaŋ, pɩkɔɔ nɛ pɩtalɩ alɩwaatʋ ndʋ Moyizi Paɣtʋ ɛgbɛyɛ yeba nɛ kɩlaŋ laʋ pɩsɩ paɣtʋ yɔ. Kpaɣnɩ alɩwaatʋ ndʋ Yesu cɛlɩ e-wezuu nɛ pɩkɛ kɩlaʋ ŋgʋ kɩtalɩ pilim yɔ, pɩtɩtasɩ cɛyʋʋ se ɛyaa ɩlaa kpɩna kɩlaŋ, paa mbʋ yɔ Krɩstʋ mba wɛɛ nɛ palaɣ Ɛsɔ fezuu taa kɩlaŋ.—Kiɖ 4:4; Ebr 13:15, 16; 1Yo 4:10.

• Kɩlaʋ kifiɣduu.

  Alɩwaatʋ ndʋ palaɣ kɩlaʋ ŋgʋ yɔ, pɩtʋʋ fɛyɩ se weyi ewoni kɩlaʋ yɔ ɛɖɔkʋʋ-kʋ e-nesi taa nɛ cɔjɔ ñetisi e-nesi weyi ewoni kɩlaʋ yɔ e-nesi tɛɛ nɛ efiɣdi-kʋ; nabʋyʋ taa lɛ, cɔjɔ ɖeke fiɣdaɣni-kʋ. Ɛzɩma pefiɣdaɣ kɩlaʋ ŋgʋ yɔ, pɩwɩlɩɣ se powoni-kʋ Yehowa ɛsɩndaa.—Lev 7:30.

• Kɩlaʋ kɩñaɣzʋʋ.

  Kɩkɛ kɩlaʋ kpɩnɛ nɖɩ pañaɣzɩɣ ɖɩ-tɩŋa altaaru yɔɔ se pɩkɛ Ɛsɔ kɩlaʋ yɔ. Ɛsɔ sɛyʋ weyi ewoni kɩlaʋ kpɩnɛ yɔ, ɛɛsɩɣ ɛ-tɩ kpɩnɛ (nɔ abalɩñɩnʋ, ɛyaʋ, pʋnʋ abalɩñɩnʋ, ehooye, yaa halikuku pɩɣa) hɔɔlʋʋ nakʋyʋ.—Ejl 29:18; Lev 6:9.

• Kɩmɩyɛ yɔɔ wonuu kɩmʋmʋʋ.

  Kɩkɛ kɩndɔɔyʋ nɔɔyʋ wonuu ŋgʋ ɛcɛlɩɣ kɩndɩyʋ se pɩkɛnɩ mbʋ pɩwɩlɩɣ se ɛkaɣ ɛ-kɩmɩyɛ hɛyʋʋ yɔ. Ɛsɔ kaaɖʋ paɣtʋ kɩmɩyɛ yɔɔ wondu mʋʋ yɔɔ nɛ tɩkandɩyɩɣ kʋñɔndɩnaa nɛ ajamaa mba paawɛ ɛjaɖɛ taa yɔ pɔ-yɔɔ.—Ejl 22:26 pɩ-tɛɛ tɔm; Am 2:8 pɩ-tɛɛ tɔm.

• Kɩwɛɛkɩm hɩzʋʋ.—

  Cɔnɩ KƖWƐƐKƖM YƆƆ HUUZUU.

• Kɩwɛɛkɩm yɔɔ huuzuu.

  Ebree Masɩ taa lɛ, nɔɔ kʋɖʋmaɣ nakɛyɛ wɛ tɔm ndʋ nɛ kɩlaŋ weyi palaɣaɣ se pɩsa nɛ samaɣ ñɔtɩnɩ Ɛsɔ nɛ kɛsɛɛ-ɩ yɔ pɛ-hɛkʋ taa. Moyizi Paɣtʋ taa lɛ, pɩɩwɛɛ se palaa kɩlaŋ, kɔzɩ kɔzɩ Kɩwɛɛkɩm yɔɔ Huuzuu Kɩyakʋ wiye paa pɩnaɣ ŋga. Kɩlaŋ ɛnɩ ɩhaɣaɣ waɖɛ se Ɛsɔ nɛ ɛyaa peceɣ paa ɛyʋ nɔɔyʋ yaa samaɣ kpeekpe ɛlabɩ kɩwɛɛkɩm yɔ. Kɩlaŋ ɛnɩ, ɩsɩŋnɩ kɩlaʋ ŋgʋ Yesu kaɣaɣ laʋ yɔ, ŋgʋ kɩhɩzɩɣ ɛyaa kɩwɛɛkɩm cɩɖɩ cɩɖɩ tam kʋɖʋm nɛ pɩkpaɣ pɩɖɛɛ yɔ, ŋgʋ kɩhaɣ ɛyaa waɖɛ se pa nɛ Yehowa peceɣ yɔ.—Lev 5:10; 23:28; Kol 1:20; Ebr 9:12.

• Kɩwɛɛkɩm yɔɔ Huuzuu Kɩyakʋ.

  Kɩɩkɛ kɩyakʋ kiɖeɖeu ŋgʋ kɩ-tɔm kaakɩlɩ cɛyʋʋ Izrayɛɛlɩ piya ɛsɩndaa yɔ; paya-kʋ ɖɔɖɔ se Yom Kipuur (palɩzɩ tɔm pee ana nɛ Ebree tɔm pee yom hakkippurim taa, a-tɔbʋʋ lɛ «huuzuu kɩyakʋ»), palakaɣ sɔnzɩ nzɩ Etanim fenaɣ kɩyakʋ 10 ñɩŋgʋ wiye. Pɩnaɣ taa kɩyakʋ ŋgʋ ki-wiye ɖeke cɔjɔ kɩlɩm sʋwaɣ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛ Lone Kiɖeɖeye nɖɩ ɖɩkpaɖaa yɔ  ɖɩ-taa nɛ pʋwayɩ lɛ templo tɛ Lone Kiɖeɖeye nɖɩ ɖɩkpaɖaa yɔ ɖɩ-taa. Peeɖe ɛlaɣaɣ kɩlaŋ calɩm ɛ-kɩwɛɛkɩm yɔɔ, Leevi mba lalaa kɩwɛɛkɩm yɔɔ nɛ samaɣ kɩwɛɛkɩm yɔɔ. Kɩɩkɛ kigbeɣluu kiɖeɖeu nɛ nɔɔ hɔkʋʋ alɩwaatʋ, nɛ kɩɩkɛ ɖɔɖɔ sabaatɩ, alɩwaatʋ ndʋ pɩɩwɛɛ se peyele labʋ tʋma wena patɩɩlakɩ yɔ.—Lev 23:27, 28.

• Kɩwɛɛkɩm yɔɔ kɩlaʋ.

  Ye ɛyʋ weyi ɛtɩtalɩ pilim yɔ ɛ-ɛjandʋ eetuzi-i nɛ ɛla kɩwɛɛkɩm mbʋ ɛtɩɖʋna yɔ, kɩlaʋ ŋgʋ palaɣaɣ. Palaɣaɣ kpɩna ndɩ ndɩ, kpaɣnɩ nɔ abalɩñɩnʋ nɛ piwolo ehooye, nɛ pɩlɩɣaɣnɩ lone nɖɩ weyi ɛ-kɩwɛɛkɩm yɔɔ pacaɣ huuzuu yɔ ɛwɛna yɔ nɛ ɛ-wɛtʋ cɔlɔ.—Lev 4:27, 29; Ebr 10:8.

• Kɩwɛɛkɩm yɔɔ kpiɖuu.

  Palabɩnɩ tɔm loyaɣ ŋga tʋmɩyɛ Bibl taa nɛ pɩwɩlɩ ɛzɩma ɛyʋ lɛɣzɩɣ maɣzɩm nɛ ekpiɖiɣ siŋŋ wezuu ŋgʋ ɛɛcaɣaa yɔ kɩ-yɔɔ, ɛ-lakasɩ kɩdɛkɛdɩsɩ yɔɔ yaa mbʋ pɩɩpɔzaa se ɛla ɛlɛ ɛtɩlabɩ-pʋ yɔ pɩ-yɔɔ yɔ. Ye ɛyʋ ekpiɖi ɛ-kɩwɛɛkɩm yɔɔ toovenim taa yɔ, pɩlʋlʋʋ pee; pʋ-tɔbʋʋ se piyeki nɛ ɛlɛɣzɩ ɛ-ɖɔnɛ.—Mat 3:8; Tʋm 3:19; 2Pɩ 3:9.

• Kɩzɩkʋ.

  Pɩkɛ kʋdɔŋ ŋgʋ kɩɖɛɣ ɛyaa lɛɛ lɛɛ nɛ nabʋyʋ taa kɩkʋʋ ɛyaa yɔ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, Bibl ɛyɔɔdɩ kɩzɩkʋ tɔm yɔ, pɩkɛnɩ nɩŋgbaŋʋʋ hɔmtʋ ndʋ Ɛsɔ kɔŋna yɔ.—Kɩg 14:12; Eze 38:22, 23; Am 4:10.

• Kooka kiɖeɖeɣa.

  Kɛkɛ lone kiɖeɖeye yaa lone nɖɩ pasɩ kɩjaʋ se pɛsɛɛ ɛsɔ nɔɔyʋ ɖɩ-taa yɔ. Ɛlɛ ɖoŋ ɖoŋ lɛ, Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ yaa Yeruzalɛm tɛ templo payaɣ mbʋ. Palakɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm loyaɣ ŋga ɖɔɖɔ nɛ pɩwɩlɩɣ Ɛsɔ ɖɩjaɣyɛ ɛsɔdaa.—Ejl 25:8, 9; 2Aw 10:25; 1Kr 28:10; Nat 11:19.

• Kɔna taa pɩyɛ.

  Ðɩkɛ pɩyɛ nɖɩ pasɩɣ kuduyuu kɔna taa, ɖenɖe kolonzi 2 katɩɣ yɔ, ɖiyeki se kolonzi nzɩ sɩkpɩtɩ nɛ sɩñɔɔnɩ ɖama camɩyɛ. Kɔna taa pɩyɛ nɖɩ ɖɩ-tɔm kɩlɩ cɛyʋʋ yɔ, ɖɩɩkɛ kɔna taa tigiɖe pɩyɛ. Pɩyɛ nɖɩ ɖɩkɩlɩ ɖoŋ yɔ, nɖɩ palɩzaɣ ɖoŋ ɖoŋ nɛ palakɩnɩ tʋmɩyɛ alɩwaatʋ ndʋ pamaɣ kuduyuŋ nɛ tɛtʋ kolonzi yɔ. Palabɩnɩ tɔm loyaɣ ŋga tʋmɩyɛ nɛ kasɩŋnɩ tɛtʋ ndʋ tɩ-yɔɔ ɛyaa wɛɛ yɔ ti-tigiɖe sɩʋ. Pɔyɔɔdɩ Yesu tɔm se ɛkɛ Krɩstʋ ɛgbɛyɛ nɖɩ pakpaɣ-ɖɩ nɛ pamaɣzɩnɩ fezuu taa ɖɩɣa yɔ ɖɩ-tɛ «kɔna taa tigiɖe pɩyɛ.»—Efɛ 2:20; Yɔb 38:6.

• Kɔɔr.

  Kɔɔr kɛ wondu kɩwɩtʋ nɛ mbʋ pɩwɛ ɛzɩ lɩm yɔ pɩ-kɩmaɣzʋʋ. Bat kɩmaɣzʋʋ yɔɔ patɩŋnaa nɛ patɩlɩ se kɔɔr kʋɖʋmʋʋ tɔkɩ litrinaa 220. (1Aw 5:11)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Krɩstʋ.

  Krɩstʋ kɛ Yesu hɩɖɛ kɩsɛsɛyɛ, palɩzɩ-ɖɩ nɛ Grɛɛkɩ tɔm piye Kristos taa; Ebree taa lɛ, pɛɖɛzɩ-ɖɩ se «Mesiya,» yaa «Patam num.»—Mat 1:16; Yoh 1:41.

• Krɩstʋ koyindu.

  Grɛɛkɩ tɔm piye nɖɩ palabɩnɩ tʋmɩyɛ yɔ ɖɩwɛnɩ tɔbʋʋ nɩʋ naalɛ. Ðɩwɩlɩɣ mbʋ pɩɩlakɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ yaa pɩkaɖɩɣnɩ Krɩstʋ yɔ. Ðɩpɩzɩɣ ɖɔɖɔ nɛ ɖɩwɩlɩ cɛtɩm Krɩstʋ, weyi ɛwɛ Krɩstʋ lone taa yɔ. Ɛyaa, agbaa, yaa tindima wena payɩ acɛtɩɣ se akɛ Krɩstʋ lone taa caɣyaa yaa ayɔɔdʋʋ se akɛ Mesiya yaa akaɖɩɣnɩ Krɩstʋ nɛ ɛ-tɔmkpɛlɩkɩyaa yɔ, papɩzɩɣ nɛ payaa-yɛ se Krɩstʋ koyindinaa.—1Yo 2:22.

• Krɩstʋ mba.

  Hɩɖɛ nɖɩ Ɛsɔ ha Yesu Krɩstʋ wayɩ tɩŋɩyaa.—Tʋm 11:26; 26:28.

• Kudoloŋ.

  Kudoloŋ kɛ nakaŋ nɩɩyɩ, ɩkpɛndɩɣ nɛ ɩɖɔŋ wiii. Moyizi Paɣtʋ taa lɛ, paakpaɣ-ɩ se ɩwɛ kele kele se papɩzɩɣ nɛ pɔtɔɔ-ɩ. Kudoloŋ ɖɔŋ wiii nɛ kɩtɔkɩ mbʋ payɩ pɩwɛ kɩ-nʋmɔʋ taa yɔ, kɩwɛɛkɩɣ pɩtɩŋa, pakpakaɣ-kʋ ɛzɩ asɛyʋʋ yɔ.—Ejl 10:14; Mat 3:4, pɩ-tɛɛ tɔm.

• Kʋmtʋ Kazandʋ; Kpɩtaŋ Kazandʋ.—

  Cɔnɩ PANTEKOOTI.

• Kʋñɔŋ sɔsɔʋ.

  Grɛɛkɩ tɔm piye nɖɩ pɛɖɛzaa se «kʋñɔŋ» yɔ, ɖɩwɩlɩɣ siziŋ yaa kʋñɔŋ ŋgʋ kɩlɩɣnɩ kaɖɛ wɛtʋ cɔlɔ yɔ. Yesu yɔɔdɩ «kʋñɔŋ sɔsɔʋ» ŋgʋ kɩ-wayɩ fɛyɩ yɔ kɩ-tɔm, ŋgʋ kɩkaɣaɣ kɔm Yeruzalɛm yɔɔ, nɛ kɔzɩ kɔzɩ ŋgʋ kɩkaɣ kɔm pʋwayɩ ɛyaa kpeekpe yɔɔ alɩwaatʋ ndʋ ɛkaɣ «kɔm nɛ samtʋ» cee wayɩ yɔ. (Mat 24:21, 29-31) Pɔɔlɩ yɔɔdɩ kʋñɔŋ ŋgʋ kɩ-tɔm se pɩkɛ mbʋ pɩwɛ siɣsiɣ Ɛsɔ ɛsɩndaa yɔ se ɛkɔnɩ kʋñɔŋ «mba paasɩŋ Ɛsɔ nɛ mba paañaŋ Yesu Krɩstʋ yɔɔ tɔm kɩbandʋ yɔ» pɔ-yɔɔ. Natʋ ñʋʋ 19 wɩlɩɣ se Yesu kɛnɩ weyi ɛɖɛ nɔɔ ɛsɔdaa sɔɔjanaa se poyooni «tɛtɛgbɩnɛ nɛ tɛtʋ yɔɔ awiya nɛ a-sɔɔjanaa» yɔ. (2Te 1:6-8; Nat 19:11-21) Pawɩlɩ Yohanɛɛsɩ «samaɣ sɔsɔɔ nakɛyɛ» se kehiɣ ñʋʋ yabʋ kʋñɔŋ ŋgʋ kɩ-taa. (Nat 7:9, 14)—Cɔnɩ ARMAAGEDƆƆ.

• Kʋñɔwiye.

  Kʋñɔwiye kɛ ɛzɩma ɛyʋ wɩlɩɣ ɛ-laŋwɛɛkɩyɛ kaɣlaa alɩwaatʋ ndʋ sɩm yaa asɛyʋʋ nakʋyʋ lakɩ yɔ. Bibl alɩwaatʋ taa, ɖoŋ ɖoŋ lɛ ɛyaa cakaɣ kʋñɔwiye nɛ pɩsɩɣnɩ alɩwaatʋ natʋyʋ. Pɩtasɩna se mba pacakaɣ kʋñɔwiye yɔ pewiɣaɣni nɔɔ kɩkʋyaɣ lɛ, posuwaɣ ɖɔɖɔ ŋgee wondu, paɖʋʋ tɔlɩma pa-ñʋŋ taa, pacɩyɩɣ po-tokonaa nɛ pamakɩ pa-laŋa taa. Nabʋyʋ taa, mba pa-tʋmɩyɛ kɛnaa se pacaɣ kʋñɔwiye yɔ, payaɣaɣ-wɛ ɖenɖe sɩm laba yɔ se pewii.—Kiɖ 23:2; Ɛst 4:3; Nat 21:4.

•  Kʋñɔwiye hendu.

  Tɩkɛ hendu ndʋ pɔñɔɔzɩ-tʋ, pama-tʋ yaa peteɣ-tʋ nɛ pɩwɩlɩɣ laŋwɛɛkɩyɛ sɔsɔɖɛ yɔ, ɛzɩ laŋwɛɛkɩyɛ nɖɩ ɖɩ-taa ɛyʋ wɛɣ alɩwaatʋ ndʋ ɛ-taabalʋ yaa ɛ-ɛyʋ kʋsɔɔlʋ nɔɔyʋ sɩkɩ yɔ.—2Sa 1:17; Ke 7: Kt.

• Kʋzʋʋ kɩdɛkɛdʋʋ.

  Grɛɛkɩ tɔm piye pɔrɩneya taa palɩzɩnɩ tɔm loyaɣ ŋga; palakɩnɩ-kɛ tʋmɩyɛ Masɩ taa se pawɩlɩ kʋzʋʋ lakasɩ nzɩ sɩɩlakɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ Ɛsɔ paɣtʋ yɔ. Sɩ-taa nasɩyɩ yɔ acɛyɛ, hayitu, ɛyaa mba patɩɖɔkɩ nesi nɛ pasʋʋnɩ ɖama yɔ, abalaa sʋʋnʋʋ abalaa yɔ yaa halaa sʋʋnʋʋ halaa yɔ, nɛ kpɩna sʋnʋʋ. Palabɩnɩ tɔm loyaɣ ŋga tʋmɩyɛ Natʋ takayaɣ taa nɛ pɩwɩlɩ ɛzɩma halʋ hayitu laɖʋ nɔɔyʋ nɛ ɛjaɖɛ ɖɩnɛ ɖɩ-ñʋndɩnaa paɖʋʋ taabalɩyɛ se pɩsa nɛ ehiɣ ɖoŋ nɛ ñɩm yɔ. Hayitu laɖʋ ɛnʋ ɛsɩŋnɩ Ɛsɔ sɛtʋ agbaa nɛ paya-ɩ se «Babilɔɔnɩ Sɔsɔʋ.» (Nat 14:8; 17:2; 18:3; Mat 5:32; Tʋm 15:29; Gal 5:19)—Cɔnɩ HAYITU LAÐƲ.

KP

• Kpɩɖɩŋ.

  Kpɩɖɩŋ kɛ wondu ndʋ pakpaɣ sika nɛ polubina yɔ, nɛ tɩnɩɣzɩnɩ mbʋ pakpɩtɩɣnɩ nabʋyʋ yɔ. Palakaɣnɩ-tʋ tʋmɩyɛ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛɛ, nɛ pʋwayɩ lɛ templo taa nɛ paɖɩzɩɣnɩ kanɖʋnaa.—Ejl 37:23.

• Kpoŋgbolonaa.

  Ebree tɔm piye nɖɩ ɖɩɖɛzɩ-ɖɩ masɩ nasɩyɩ taa se «kpoŋgbolo» yaa «kpoŋgbolonaa» yɔ, ɖɩwɩlɩɣ kpoŋgbolonaa 4 mba pɔñɔtɩ pɔ-nɔsɩ nɛ ɖama ɛzɩ paɖʋʋ kpoŋgbolonaa mondoɖebɔŋ hɔɔlɩŋ 4 yɔɔ yɔ. Ɛzɩma palabɩ-wɛ yɔ, ye cɔjɔnaa ɩwɛ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛɛ yɔ, papɩzɩɣ nɛ pana kerebimwaa mba palɩzɩ-wɛ kizinziku pɩsaŋ yɔɔ yɔ.

• Kpoŋgbolonaa pɔŋ.

  Ɩkɛ pɔŋ weyi pahʋyaɣ kpoŋgbolonaa taa nɛ patɩŋɩɣnɩ ɩ-yɔɔ nɛ pasɩɣ ɛyʋ lone kʋɖʋmɖɩyɛ taa se pɔhɔmnɩ ɛ-nɩŋgbaŋʋʋ yɔ. Pɔŋ nɩɩyɩ lɛ, nɩŋgbanzɩ ɖeke pasʋzaɣ ɩ-taa se ɛyʋ ɛwɛɛ lone kʋɖʋmɖɩyɛ taa. Ɛlɛ pɔŋ lɛɛŋ ñeyekaɣ se ɛyʋ tomnaɣ ekoti; pʋtɔma yɔ pasʋzaɣ ɛ-nɩŋgbanzɩ, e-nesi nɛ e-pondone pɔŋ ɛnɩ ɩ-taa.—Yer 20:2; Tʋm 16:24.

• Kpɔnɔnaa mba pasɩɣ Ɛsɔ ɛsɩndaa yɔ; Ɛsɔ ɛsɩndaa kpɔnɔnaa.

  Pɛkɛ kpɔnɔnaa 12 mba patɩnaɣ-wɛ ɖama yɔɔ huwa naalɛ taa taabɩlɩ yɔɔ Lone Kiɖeɖeye taa Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛɛ nɛ pʋwayɩ lɛ templo taa yɔ. Kpɔnɔnaa 6 kaawɛnɩ paa huuye nɖɩ lɛ ɖɩ-taa. Payaɣaɣ-wɛ ɖɔɖɔ se «kpɔnɔnaa mba patɩnɩɣ-wɛ ɖama yɔɔ yɔ.» Pɛlɛɣzaɣ-wɛ nɛ kpɔnɔnaa kɩfama paa Sabaatɩ ŋgʋ. Kpɔnɔnaa mba pakʋsaɣ peeɖe yɔ, cɔjɔnaa ɖeke pɩɩmʋnaa se pɔtɔɔ-wɛ. (2Kr 2:4; Mat 12:4; Ejl 25:30; Lev 24:5-9; Ebr 9:2)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B5.

• Kpɔnɔ ŋgʋ kɩ-taa patɩɖʋ lɔlɔm yɔ kɩ-kazandʋ.

  Tɩkɛ kazandʋ sɔsɔtʋ 3 ndʋ Izrayɛɛlɩ mba tɔkaɣ pɩnaɣ taa yɔ tɩ-taa kajalaɣ ñɩndʋ. Tɩpaɣzaɣ Nisaŋ fenaɣ kɩyakʋ 15 ñɩŋgʋ wiye pɔtɔkɩ Paska nɛ tɛʋ fe lɛ, nɛ tiwolo pɩ-yɔɔ kɩyakɩŋ 7. Kpɔnɔ ŋgʋ kɩ-taa patɩɖʋ lɔlɔm yɔ ki-ɖeke papɩzaɣ se pɔtɔɔ, se pɔtɔzɩnɩ Ejipiti Lɩʋ yɔɔ.—Ejl 23:15; Mak 14:1.

L

• Lakasɩ nzɩ sɩwɛ fɛyɛ yɔ.

  Tɔm loyaɣ ŋga kalɩnɩ Grɛɛkɩ tɔm piye aselijeyiya taa nɛ kawɩlɩɣ lakasɩ nzɩ sɩmaɣnɩ Ɛsɔ paɣtʋ yɔɔ siŋŋ nɛ sɩwɩlɩɣ wɛtʋ ndʋ ɛyʋ wɛɣna nɛ fɛyɛ ɛɛkpaɣ-ɩ yaa ɛzɩma eniŋ nabʋyʋ kaɣlaa yɔ; pɩkɛ lakasɩ nzɩ ɛyʋ wɛɣna nɛ pɩwɩlɩɣ se ɛɛñaŋ yaa halɩ eniŋ ñʋndɩnaa, paɣtʋ nɛ paɣtʋ kila yɔ. Tɔm loyaɣ ŋga, kaawɩlɩɣ lakasɩ kɩdɛkɛdɩsɩ cikpesi na.—Gal 5:19; 2Pɩ 2:7.

• Lambuu; Tikee.

  Kɩhɛyʋʋ ŋgʋ ɛjaɖɛ naɖɩyɛ yaa ñʋʋdʋ nɔɔyʋ hɛyɩɣ ñʋʋdʋ lɛlʋ se pɩwɩlɩ se eluzi ɛ-tɩ ɛlɛ tɛɛ se laŋhɛzɩyɛ ɛwɛɛ ɛ nɛ ɩ pɛ-hɛkʋ taa, yaa se ɛlɛ ɛkandɩyɩ ɛ-yɔɔ yɔ. (2Aw 3:4; 18:14-16; 2Kr 17:11) Palakɩnɩ ɖɔɖɔ tɔm pee ana tʋmɩyɛ nɛ pɩwɩlɩɣ lambuu yaa tikee ŋgʋ ɛyʋ nɔɔyʋ hɛyɩɣ ɛ-ñʋʋ taa yɔ.—Neh 5:4; Rom 13:7.

• Laŋhɛzɩyɛ kɩlaʋ.

  Kɩkɛ kɩlaʋ ŋgʋ ɛyʋ laɣ Yehowa se ɛwɩlɩ se ɛñɩnɩɣ se laŋhɛzɩyɛ ɛwɛɛ ɛ nɛ ɩ pɛ-hɛkʋ taa yɔ. Ɛyaa mba pɔtɔkɩ kɩlaʋ ŋgʋ yɔ mba yɔ: Ɛsɔ sɛyʋ weyi ɛlaɣ-kʋ yɔ, ɛ-hɔʋ, cɔjɔ weyi ɛla-kʋ yɔ nɛ cɔjɔnaa mba pɛwɛ pa-tʋma taa yɔ. Pañaɣzɩɣ num miŋ nɛ ñɔsɩ kpa nɛ pɩkɛ sɔzɩŋ weyi ɩkɛdɩɣnɩ Yehowa yɔ, nɛ pɩwɩlɩ se ɛmʋ hɔɔlʋʋ ŋgʋ. Calɩm sɩŋnɩ wezuu, nɛ pɛcɛlaɣ-ɩ pʋ ɖɔɖɔ. Pɩɩwɛ ɛzɩ cɔjɔnaa, Ɛsɔ sɛyaa nɛ Yehowa pɛkpɛndaa se pɔtɔɔ tɔɔnaɣ yɔ, nɛ pɩwɩlɩɣ se laŋhɛzɩyɛ wɛ pɛ-hɛkʋ taa.—Lev 7:29, 32; Wp 27:7.

• Laŋɩyɛ taa kabʋa.

  Kɛkɛ kabʋa ŋga pacanɩ-kɛ nɛ ñɩɣlɩm pɛɛ nɛ kɛwɛɣ Izrayɛɛlɩ mba cɔjɔ kɩlɩm laŋɩyɛ taa alɩwaatʋ ndʋ payɩ ɛsʋʋ Lone Kiɖeɖeye taa yɔ. Payaɣaɣ-kɛ se «tɔm hʋʋ tɛ laŋɩyɛ taa kabʋa» mbʋ pʋyɔɔ yɔ Uriim nɛ Tuumiim kaawɛ ka-taa, palakaɣnɩ-wɛ tʋmɩyɛ nɛ patɩlɩɣ Yehowa lɩmaɣza tɔm hʋʋ taa. (Ejl 28:15-30)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B5.

• Leevi; Leevi tʋ.

  Mbʋ paya Yakɔɔb pɩyalʋ 3 ñɩnʋ weyi ɛ-halʋ Leeya lʋlɩ-ɩ yɔ; paya ɖɔɖɔ ɛ-lʋlʋʋ taa cejewiye nɛ ɛ-hɩɖɛ. Ɛ-pɩyalaa 3 kɔmna nɛ papɩsɩ mba pɔ-yɔɔ pɩtɩŋnaa nɛ pasɩɩ Leevi mba tindima sɔsɔna 3 tigiɖe yɔ. Nabʋyʋ taa, payaɣ cejewiye tɩŋa se «Leevi mba,» ɛlɛ ɖoŋ ɖoŋ lɛ Aarɔɔnɩ hɔʋ ŋgʋ kɩlakɩ cɔjɔtʋ tʋmɩyɛ yɔ kɩfɛyɩ pɩ-taa. Patayaɣ  tɛtʋ cejewe lɛ, pataatayɩnɩ Leevi cejewiye, ɛlɛ palɩzɩ tɛtʋ 48 cejewe lɛɛna ñɩm yɔɔ nɛ paha-ɖɩ.—Wp 10:8; 1Kr 6:1; Ebr 7:11.

• Lelu hɔm.

  Lelu hɔm kɛ sɔnzɩ nzɩ sɩ-taa ye abalʋ nɔɔyʋ koobu ɛsɩba nɛ ɛfɛyɩnɩ abalɩbɩɣa yɔ, pɩwɛɛ se abalʋ ɛnʋ ɛkpaɣ weyi ɛsɩba yɔ ɛ-halʋ nɛ ɛlʋlɩnɩ-ɩ piya se pɩsa nɛ e-koobu ɛnʋ e-liɖe ɛtaaɖɩ. Sɔnzɩ nzɩ sɩsʋ Moyizi paɣtʋ taa pʋwayɩ.—Kiɖ 38:8; Wp 25:5.

• Lemeɣa.

  Lemeɣa kɛ fɛɛʋ yaa lɔɔʋ ŋgʋ kɩ-taa lemeɣa sɔwa yɔ. Ɛlɛ nabʋyʋ taa lɛ, tɔm piye nɖɩ ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩwɩlɩ lemeɣa maɣmaɣ. Lemisi nasɩyɩ wɛnɩ hila, mbʋ yekina nɛ sɩ-taa lɩm ɛɛsɔʋ. Bibl hɔɔlɩŋ nɩɩyɩ taa lɛ, pɛɖɛzɩ tɔm piye nɖɩ se «fɛɛʋ.»—Kiɖ 26:19; Kɩg 34:5; Wp 8:7; 1Aw 18:5; Yɔb 6:15.

• Leviyataŋ.

  Ðoŋ ɖoŋ lɛ, pɔyɔɔdʋʋ kpɩnɛ nɖɩ ɖɩ-tɔm lɛ, pɔyɔɔdʋʋ lɩm tɔm ɖɔɖɔ; ye mbʋ pʋtɔma yɔ ɖɩkɛɣnɩ lɩm taa kpɩnɛ naɖɩyɛ. Yɔɔb 3:8 nɛ 41:1 taa lɛ, pʋtɔma yɔ pɩkɛɣnɩ kazɩyaɣ yaa lɩm taa kpɩnɛ sɔsɔɖɛ ɖoŋ ñɩnɖɛ lɛɛɖɛ naɖɩyɛ. Keɣa 104:26 taa lɛ, pɩpɩzɩɣ nɛ pɩkɛ kpakpayaɣ sɔsɔɔ nakɛyɛ ŋga payaɣ se balɛɛnɩ yɔ. Masɩ lɛɛsɩ taa lɛ, palabɩnɩ hɩɖɛ nɖɩ tʋmɩyɛ nɛ pɩwɩlɩ se pʋyʋ nɔɔyʋ tɔm pɔyɔɔdʋʋ, ɛlɛ paasɩŋ se kpɩnɛ nɖɩ keekee pɩkɛnaa.—Ke 74:14; Iza 27:1.

• Lɛpɩtɔɔnɩ.

  Alɩwaatʋ ndʋ pamaɣaɣ Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ yɔ, pɩɩkɛ Yuuda mba ñɩɣyʋʋ kɩsɛɛmʋʋ liidiye pɔɔyaɣ ŋga kaakɩlɩ kɔzʋʋ yɔ yaa brɔɔnzɩ liidiye pɔɔyaɣ ŋga kaakɩlɩ kɔzʋʋ yɔ. Pɛɖɛzɩ tɔm piye nɖɩ Biblwaa nabɛyɛ taa se «miitɩ.» (Mak 12:42; Luk 21:2; cɔnɩ masɩ nzɩ sɩ-tɛ pɩ-tɛɛ tɔm.)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Libaŋ pʋŋ weyi ɩpɩlɩ ɖama yɔɔ yɔ.

  Ɩkɛ Libaŋ ɛjaɖɛ taa pʋŋ weyi ɩpɩlɩ ɖama yɔɔ nɛ ɩkpɛndɩ canzɩ 2 yɔ sɩ-taa kʋɖʋmaɣ. Libaŋ pʋŋ weyi ɩpɩlɩ ɖama yɔɔ yɔ ɩ-caŋa wɛ wɩsɩ ɖɩɖʋyɛ taa, nɛ Anti-Libaŋ pʋŋ caŋa ŋga kaha-kɛ nɛ ɛsa yɔ, kaka ñɛwɛɛ wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa. Fɛɛʋ kɩɖaɣlʋʋ mʋzʋŋ ñɩŋgʋ nakʋyʋ tayɩ canzɩ nzɩ sɩ-naalɛ sɩ-hɛkʋ taa. Libaŋ pʋŋ weyi ɩpɩlɩ ɖama yɔɔ yɔ ɩ-caŋa malɩnɩ Mediiteraanee teŋgu kidiiliŋ kpam nɛ ɩ-taa ŋgʋ kɩkɩlɩ kʋyʋʋ yɔ, kɩtalɩ mɛtanaa 3 100 mbʋ yɔ (mɛtanaa 3 088). Caanaʋ taa lɛ, sɛɛdrɩ tɩŋ sɔsɔŋ kaahu Libaŋ yɔɔ nɛ ajɛɛ wena aacɔ-kʋ nɛ ata yɔ aasɔɔlɩ tɩŋ ɛnɩ ɩ-tɔm siŋŋ. (Wp 1:7; Ke 29:6; 92:12)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B7.

• Lɩm mɩyɩsʋʋ.

  Pʋ-tɔbʋʋ lɛ se «pamɩyɩsɩ» yaa petisi lɩm tɛɛ. Yesu yɔɔdaa se mba pañɩnɩɣ se papɩsɩ ɛ-wayɩ tɩŋɩyaa yɔ, pɩcɛyaa se pamɩyɩsɩ-wɛ lɩm. Masɩ yɔɔdʋʋ ɖɔɖɔ Yohanɛɛsɩ lɩm mɩyɩsʋʋ, fezuu kiɖeɖeu taa mɩyɩsʋʋ, miŋ taa mɩyɩsʋʋ nɛ mɩyɩsʋʋ lɛɛbʋ pɔ-tɔm.—Mat 3:11, 16; 28:19; Yoh 3:23; 1Pɩ 3:21.

• Loliyu.

  Ɛkɛ weyi eloluu ɛyaa 2 yaa ɛyaa tindima 2 se pɩsa nɛ peceɣ yɔ. Masɩ taa lɛ, Moyizi kɛ Paɣtʋ ɛgbɛyɛ loliyu nɛ Yesu ñɛkɛ ɛgbɛyɛ kɩfaɖɛ loliyu.—Gal 3:19; 1Ti 2:5.

• Lone Kiɖeɖeye.

  Ðɩkɛ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛɛ yaa templo taa kajalaɣ hɔɔlʋʋ ŋgʋ kɩwalɩ wamm yɔ, kɩwɛ ndɩ nɛ pɩ-taa ñɩŋgʋ, pʋ-tɔbʋʋ se Lone Kiɖeɖeye nɖɩ ɖɩkpaɖaa yɔ. Sika kanɖʋnaa ɖɩzɩyɛ, ŋgee tɩlaaɖɩ sika altaaru, taabɩlɩ ŋgʋ kɩ-yɔɔ pasɩɣ Ɛsɔ ɛsɩndaa kpɔnɔnaa yɔ, nɛ sika ñanzɩ paawɛ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛ Lone Kiɖeɖeye taa. Templo taa lɛ, sika altaaru, sika kanɖʋnaa ɖɩzɩyɛ 10 nɛ taabɩlɩnaa 10 mba pɔ-yɔɔ pasɩɣ Ɛsɔ ɛsɩndaa kpɔnɔnaa yɔ paba ñaawɛnɩ Lone Kiɖeɖeye taa. (Ejl 26:33; Ebr 9:2)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B5 nɛ B8.

• Lone Kiɖeɖeye nɖɩ ɖɩkpaɖaa yɔ.

  Ðɩkɛ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛ pɩ-taa ɖaŋ nɛ pʋwayɩ lɛ templo tɛ pɩ-taa ɖaŋ, ɖenɖe paasɩ ɛgbɛyɛ ɖʋʋ aɖakaɣ yɔ. Nɖɩ ɖɔɖɔ payaɣ se Lona kiɖeɖena taa Kiɖeɖeye. Moyizi Paɣtʋ taa lɛ, cɔjɔ kɩlɩm ɖeke paaha nʋmɔʋ se ɛsʋʋ Lone Kiɖeɖeye nɖɩ ɖɩkpaɖaa yɔ ɖɩ-taa, nɛ pɩnaɣ taa Kɩwɛɛkɩm yɔɔ Huuzuu Kɩyakʋ wiye ɖeke ɛpɩzaɣ se ɛsʋʋ peeɖe.—Ejl 26:33; Lev 16:2, 17; 1Aw 6:16; Ebr 9:3.

• Lone kʋkʋyɩyɛ.

  Pɩkɛ ɛsɔ sɛtʋ lone nɖɩ ɖoŋ ɖoŋ lɛ ɖɩwɛ piyaɣ ñʋʋ taa, pʋʋ ñʋʋ taa, yaa tendene nɖɩ ɛyʋ mawa yɔ ɖɩ-ñʋʋ taa yɔ. Paa nabʋyʋ taa pɛsɛɣaɣ Ɛsɔ lona kʋkʋya taa yɔ, sakɩyɛ taa lɛ cɛtɩm ɛsɔnaa pɛsɛɣaɣ lona ana a-taa.—Kɩg 33:52; 1Aw 3:2; Yer 19:5.

• Lootiye.

  Grɛɛkɩ taa lɛ, tɔm piye nɖɩ ɖɩ-taa lɩmaɣzɩyɛ sɔsɔɖɛ lɛ mbʋ pɩwɛ ɖeu yaa mbʋ pɩwɛ kajʋka yɔ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, palakɩnɩ tɔm piye nɖɩ tʋmɩyɛ nɛ pɩwɩlɩɣ kʋjɔʋ ŋgʋ ɛyʋ haɣnɩ laŋɩyɛ faaa yɔ, yaa ɛzɩma ɛyʋ haɣ faaa yɔ. Ye pɔyɔɔdʋʋ Ɛsɔ lootiye tɔm yɔ, ɖɩnɛ ɛlɛ pɩwɩlɩɣ kʋjɔʋ ŋgʋ Ɛsɔ lakɩ faaa nɛ ɛɛɖaŋɩɣ se pɛhɛyɩ-ɩ kɩ-yɔɔ yɔ. Ye mbʋ, Ɛsɔ haɣ ɛyaa wondu sakɩyɛ nɛ ɛsɔɔlʋʋ-wɛ siŋŋ nɛ ɛlakɩ-wɛ camɩyɛ lakasɩ nɛ ɛwɩlɩɣnɩ-wɛ e-lootiye. Pɛɖɛzɩ Grɛɛkɩ tɔm piye nɖɩ ɖɔɖɔ se «kʋjɔʋ» yaa «laŋɩyɛ faaa kʋjɔʋ.» Weyi palakɩ lootiye yɔ, pɩtɩkɛ nabʋyʋ ɛlaba nɛ pɩwɛɛ se palabɩ-ɩ ɖɩ, nɛ pɩtɩkɛ ɖɔɖɔ se ɛmʋnaa pʋyɔɔ palakɩ-ɩ ɖɩ, ɛlɛ kʋjɔʋ labʋ lɩmaɣza seɣtiɣni weyi ɛlakɩ-ɩ ɖɩ yɔ se ɛlabɩ-ɩ ɖɩ.—2Kɔ 6:1; Efɛ 1:7.

•  Lɔg.

  Lɔg kɛ mbʋ pɩwɛ ɛzɩ lɩm yɔ pɩ-kɩmaɣzʋʋ ŋgʋ kɩkɩlɩ ññɩɩ nɛ pɔyɔɔdɩ kɩ-tɔm Bibl taa yɔ. Yuuda mba tɛ Talɩmud taa lɛ, ye patayɩ hiini tam 12 yɔ, lɔg makɩɣnɩ tam kʋɖʋm; pɩwɩlɩɣ se lɔg kʋɖʋmʋʋ ñɔtɩnɩ litri hɔɔlʋʋ (litri 0,31). (Lev 14:10)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Lɔlɔm.

  Lɔlɔm kɛ mbʋ paɖʋʋ mʋtʋ taa yaa mbʋ pɩwɛ calaŋ cala yɔ pɩ-taa se pɩsa nɛ pɩñɩŋ yɔ; kɔzɩ kɔzɩ lɛ pɩkɛ mʋtʋ ndʋ tɩtɛm ñɩŋʋʋ yɔ tɩ-hɔɔlʋʋ nakʋyʋ ŋgʋ papasaa nɛ pasɩɩ yɔ. Palakɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm piye nɖɩ ɖoŋ ɖoŋ Bibl taa nɛ pɩsɩŋnɩ kɩwɛɛkɩm nɛ mbʋ pɩɖazɩɣ yɔ; palabɩnɩ-ɖɩ ɖɔɖɔ tʋmɩyɛ se pawɩlɩ ɛzɩma nabʋyʋ paɣlɩɣ mɛsaɣ tɛɛ nɛ pɩyɛlɩɣ yɔ.—Ejl 12:20; Mat 13:33; Gal 5:9.

• Lɔtʋ.

  Lɔtʋ kɛ hutu ndʋ pɛkɛzɩɣnɩ hɔɔlʋʋ alɩwaatʋ ndʋ pamakɩ yaa pafalɩɣ nabʋyʋ nɛ palɩzɩ pee yɔ. Palabɩnɩ tʋmɩyɛ ɖɔɖɔ tɔm piye lɔtʋ nɛ pɩwɩlɩɣ mbʋ pɩfɛyɩnɩ wazaɣ yaa mbʋ patɩsɔɔlɩ yɔ.—Ke 1:4; Mat 3:12.

M

• Maalatɩ.

  Panaɣ tɔm piye nɖɩ Keɣsi 53 nɛ 88 tɛ kajalaɣ tɔm taa, nɛ pɩtʋʋ fɛyɩ se minziiki tɔm piye naɖɩyɛ pɩkɛnaa. Pʋtɔma yɔ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nakɛyɛ wɛ ɖɩ nɛ Ebree lakaɣ ŋga kɔ-tɔbʋʋ nɩʋ lɛ «camʋʋ; kʋdɔŋ hɩnʋʋ» yɔ pɛ-hɛkʋ taa. Nɛ pɩwɩlɩɣ se pɩkɛ hendu ndʋ peteni kʋñɔŋ nɛ laŋwɛɛkɩyɛ yɔ, nɛ pɩlabɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ pʋtɔdɩyɛ tɔm ndʋ tɩwɛ keɣsi nzɩ sɩ-naalɛ sɩ-taa yɔ.

• Maamaaci lakasɩ.

  Sɩkɛ lakasɩ nzɩ sɩcɛzɩ ɖoŋ weyi payɩ ɛyaa sɩma yɔ, nɛ pamaɣzɩɣ se sɩlɩnɩ ɖoŋ weyi ɩcɛzɩ ɛyaa ñɩŋ yɔ ɩ-cɔlɔ. Nabʋyʋ taa, Bibl lakɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm pee «yʋsasɩ» nɛ «piti lakasɩ» nɛ pɩwɩlɩɣ ɖɔɖɔ maamaaci lakasɩ.—Ejl 4:21; Tʋm 4:22; Ebr 2:4.

• Maana.

  Tɔɔnaɣ ŋga Izrayɛɛlɩ mba kɩlɩ tɔɔʋ pɩnzɩ 40 nzɩ palabɩ kañɩmbusuu taa yɔ sɩ-taa. Yehowa haɣaɣnɩ-wɛ maana ŋgʋ. Pɩtɩŋaɣnɩ maamaaci nʋmɔʋ nakʋyʋ yɔɔ nɛ kɩlɩɣ tanamɩŋ tɩŋa tɛɛ alɩwaatʋ ndʋ ɖoluu kʋyʋʋ yɔ, Sabaatɩ wiye ɖeke kɩɩtaalɩɣ. Izrayɛɛlɩ mba na-kʋ kajalaɣ ɖeɖe lɛ, pɔpɔzɩ se: «Ɛzɩ ɛbɛ lɛ mbʋ yɔ?» yaa Ebree taa lɛ: «Man hu?» (Ejl 16:13-15, 35) Paya-kʋ masɩ lɛɛsɩ taa se «ɛsɔdaa tɔɔnaɣ» (Ke 78:24), «kpɔnɔ ŋgʋ kɩlɩnɩ ɛsɔdaa yɔ» (Ke 105:40) nɛ «ɖoŋ tɩnaa kpɔnɔ» (Ke 78:25). Yesu ɖɔɖɔ yɔɔdɩ maana tɔm nɛ pɩkɛnɩ kɩɖaʋ nakʋyʋ.—Yoh 6:49, 50.

• Malɩkam.

  Pɩtɩla, kʋɖʋm ɛnʋ lɛ Molɛɛkɩ, Amooni mba ɛsɔ sɔsɔ. (Sof 1:5)—Cɔnɩ MOLƐƐKƖ.

• Masedonii.

  Masedonii kɛ Grɛɛsɩ hayo kiŋ egeetiye naɖɩyɛ; ɖɩ-hɩɖɛ kaasɛ Alɛkɩsandrɩ Sɔsɔ kewiyitu tɔɔʋ tɛɛ, nɛ ɖɩɩwɛ ɖɩ-tɩ yɔɔ nɛ pɩkɔɔ pɩtalɩ alɩwaatʋ ndʋ Roma mba mʋ egeetiye nɖɩ yɔ. Masedonii kaakɛ Roma egeetiye sɔsɔɖɛ naɖɩyɛ alɩwaatʋ ndʋ apostoloo Pɔɔlɩ calɩ wobu Erɔɔpɩ yɔ. Pɔɔlɩ wobi egeetiye nɖɩ ɖɩ-taa tam nabudozo. (Tʋm 16:9)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B13.

• Masɩkili.

  Panaɣ Ebree tɔm piye nɖɩ keɣsi 13 tɛ kajalaɣ tɔm taa, nɛ paasɩŋ se ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ suwe ɖeyi ɖeyi. Pɩtɩla ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «keɣa ŋga keyeki se ɛyʋ ɛmaɣzɩ nɛ pilimi yɔ.» Nabɛyɛ maɣzɩɣ se tɔm piye naɖɩyɛ nɩɣzɩnɩ-ɖɩ, nɛ pɛɖɛzɩɣ-ɖɩ se «tʋmɩyɛ labʋ nɛ lɛɣtʋ,» nɛ Masɩkili nɛ tɔm piye nɖɩ pɔ-tɔbʋʋ nɩʋ pɩzɩɣ nɛ pɩwɛɛ kɩmaŋ.—2Kr 30:22; Ke 32:Kt.

• Mayaɣ; Kɩtaaɖʋʋ.

  Pakpakɩɣ wonuu ŋgʋ nɛ palakɩnɩ yʋsaɣ (ɖoŋ ɖoŋ lɛ cʋʋ yɔɔ yaa ketu yɔɔ). Palakɩ mbʋ se pawɩlɩ se nɔɔyʋ tɩnɩ nabʋyʋ, yaa se pɩkɛ kɩbam, yaa se petisi tɔm natʋyʋ yɔɔ. Caanaʋ taa lɛ, pakpakaɣ mbʋ pɩwɛ ɖoŋ yɔ (kaaʋ, tukeɖe, yaa ɖaʋ) nɛ palakɩnɩ mayaɣ ŋga payʋsʋʋnɩ wondu yɔ; pamaɣaɣ kɔ-yɔɔ tɔm yaa palɩzaɣ kɔ-yɔɔ kɩlɛmɩŋ kiŋgiɖe. Nabʋyʋ taa, palakɩnɩ tʋmɩyɛ kɩtaaɖʋʋ se pɩwɩlɩ mbʋ pɩwɛ mɛsaɣ tɛɛ yɔ.—Neh 9:38; Nat 5:1; 9:4.

• Mayaɣ (Masɩ).

  Sɩkɛ tɔm kiɖeɖetu ndʋ tɩlɩnɩ Ɛsɔ cɔlɔ nɛ eyeba nɛ pama-tʋ nɛ pasɩɩ yɔ. Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa ɖeke palabɩnɩ tɔm piye nɖɩ tʋmɩyɛ.—Luk 24:27; 2Ti 3:16.

• Mba papɩsɩ Yuuda mba nɛ palakɩ pɔ-sɔnzɩ yɔ.

  Masɩ taa lɛ, pɩkɛ ɛyaa mba peyebi pɛ-Ɛsɔ sɛtʋ nɛ pasʋʋ Yuuda mba Ɛsɔ sɛtʋ taa yɔ, nɛ ye pɛkɛ abalaa yɔ, pɩɩwɛɛ se pɛpɛlɩ-wɛ.—Mat 23:15; Tʋm 13:43.

• Medii mba; Medii.

  Pɛkɛ ɛyaa samaɣ ŋga kalɩnɩ Yafɛɛtɩ pɩyalʋ Madaayɩ lʋlʋʋ taa yɔ; paacaɣ lone landamm ñɩnɖɛ nɖɩ ɖɩɩwɛ Iraŋ pʋŋ taa yɔ ɖɩ-taa, nɛ nɖɩ kɔmna nɛ ɖɩpɩsɩ Medii ɛjaɖɛ. Medii mba kaakpɛndɩ Babilɔɔnɩ yɔɔ se poyooni Asiirii. Alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa lɛ, Pɛrɩsɩ kaakɛ egeetiye nɖɩ ɖɩwɛ Medii tɛɛ yɔ, ɛlɛ Siiruusi la ñʋʋ taa ɖoŋ nɛ Medii nɛ Pɛrɩsɩ pɛkpɛndɩ nɛ papɩsɩ Medii nɛ Pɛrɩsɩ Kewiyaɣ Sɔsɔɔ, nɛ pɩnaɣ 539 P.P.Y. lɛ, ŋga wabɩnɩ Babilɔɔnɩ Kewiyaɣ Sɔsɔɔ. Medii mba kaawɛ Yeruzalɛm Pantekooti wiye pɩnaɣ 33 taa. (Dan 5:28, 31; Tʋm 2:9)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B9.

• Merodaakɩ.

  Ɛkɛ Babilɔɔnɩ tɛtʋ taa ɛsɔ sɔsɔ. Babilɔɔnɩ mba wiyaʋ Hamurabi weyi ɛkɛ paɣtʋ ɖʋyʋ yɔ eyeba nɛ Babilɔɔnɩ pɩsɩ Babilɔɔnɩya tɛtʋ sɔsɔtʋ lɛ, Merodaakɩ (yaa Marɩduuki) hɩɖɛ ɖaɣnɩ sɛʋ nɛ pɩkɩlɩ. Ɛkɔm nɛ ɛlɛɣzɩ ɛsɔnaa sakɩyɛ lona taa nɛ ɛpɩsɩ  Babilɔɔnɩ mba ɛsɔnaa taa ɛsɔ sɔsɔ. Pʋwayɩ lɛ, pɛlɛɣzɩ hɩɖɛ Merodaakɩ (yaa Marɩduuki) lone taa hɩɖɛ kɩsɛsɛyɛ «Belu» («Pʋyʋ Tʋ»), nɛ payaɣaɣ Merodaakɩ ɖoŋ ɖoŋ se Bɛɛlɩ.—Yer 50:2.

• Mesiya.

  Palɩzɩ tɔm piye nɖɩ nɛ Ebree tɔm piye nɖɩ pɛɖɛzaa se «patam num» yɔ ɖɩ-taa. Pɛɖɛzɩ-ɖɩ Grɛɛkɩ taa se «Krɩstʋ.»—Dan 9:25; Yoh 1:41.

• Mɛsaɣ tɛɛ tɔm kiɖeɖetu.

  Pɩkɛ Ɛsɔ kaɖʋwa hɔɔlʋʋ ŋgʋ ɛmɛsɩ-kʋ nɛ pɩkɔɔ pɩtalɩ alɩwaatʋ ndʋ ɛ-maɣmaɣ ɛɖʋwa yɔ; ekuluu kɩ-yɔɔ nɛ ɛwɩlɩɣ mba ɛsɔɔlaa se ɛwɩlɩɣ-wɛ kʋ yɔ pe-ɖeke.—Mak 4:11; Kol 1:26.

• Miili.

  Miili kɛ ɖaɣlɩkɩŋ kɩmaɣzʋʋ nakʋyʋ, nɛ Maatiyee 5:41 taa ɖeke pɔyɔɔdɩ pɩ-tɔm Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ nzɩ pama kiɖe tɛɛ yɔ sɩ-taa; pʋtɔma yɔ pɩkɛ Roma mba miili ŋgʋ kɩ-ɖaɣlɩkɩŋ kaamaɣnɩ mɛtanaa 1 479 nɛ hɔɔlʋʋ yɔ (mɛtanaa 1 479,5). Palabɩnɩ tʋmɩyɛ ɖɔɖɔ «miili» Luka 24:13, Yohanɛɛsɩ 6:19 nɛ Yohanɛɛsɩ 11:18 taa, nɛ masɩ nzɩ sɩ-taa lɛ, takayɩsɩ nzɩ pama kiɖe tɛɛ yɔ sɩ-taa staadɩ kɩbɩnʋʋ pɛɖɛzɩ mbʋ.—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Miinɩ.

  Ŋgʋ ɖɔɖɔ paya Ezekɩyɛɛlɩ takayaɣ taa se manee. Kɩkɛ yuŋ kɩmaɣzʋʋ nɛ kɩtɛ kɩkɛ ɖɔɖɔ liidiye. Caanaʋ taa tɛtɛɛ wondu ñɩnɩyaa wɩlɩɣ se miinɩ kʋɖʋmʋʋ kɛ siklinaa 50, nɛ sikli kʋɖʋmʋʋ yuŋ ñɛkɛ kɩɖamnaa ɛzɩ 11 nɛ hɔɔlʋʋ mbʋ yɔ (kɩɖamnaa 11,4). Ye mbʋ, miinɩ ŋgʋ kɩ-tɔm pɔyɔɔdɩ Ebree Masɩ taa yɔ, ki-yuŋ kɛ kɩɖamnaa 570. Pʋtɔma yɔ, miinɩ nakʋyʋ kaawɛɛ ɖɔɖɔ nɛ kɩkɛ awiya miinɩ, ɛzɩ pɩɩwɛʋ nuŋgoloŋa hɔɔlʋʋ taa yɔ. Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa, miinɩ kʋɖʋmʋʋ kaamaɣnɩ drakɩmwaa 100. Ki-yuŋ kaakɛ kɩɖamnaa 340. Miinɩwaa 60 maɣnɩ talaŋ kʋɖʋmʋʋ. (Ɛsd 2:69; Luk 19:13)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Miiri.

  Miiri kɛ sɔɔ cɔka ndɩ ndɩ yaa tɩŋ cikpeŋ weyi payaɣ se Commiphora yɔ ɩ-cɩyɩm mbʋ pelema nɛ pɩwɩlɩ nɛ pɩwɛɛ sɔzɩŋ yɔ. Miiri kaawɛ mbʋ pakpakaɣ nɛ palakɩnɩ ŋgee num kiɖeɖem yɔ pɩ-taa. Pamɩzaɣ-kʋ wondu ɛzɩ tokonaa yɔɔ yaa kaɖʋnaa yɔɔ mbʋ yɔ se pɩlɩɩ sɔzɩŋ, nɛ pesidaɣ-kʋ num taa se pasayɩ tomnaɣ yɔɔ yaa pataa tomnaɣ. Pakpakaɣ ɖɔɖɔ Miiri nɛ pɔñɔɔzʋʋnɩ sɩɖaa tomnasɩ pʋcɔ nɛ pepiŋ-sɩ.—Ejl 30:23; Adu 7:17; Yoh 19:39.

• Mikɩtam.

  Palabɩnɩ tʋmɩyɛ Ebree tɔm piye nɖɩ keɣsi 6 tɛ kajalaɣ tɔm taa (Ke 16; 56-60). Paasɩŋ se tɔm piye nɖɩ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ suwe ɖeyi ɖeyi, ɛlɛ pɩtɩla nɔɔ kʋɖʋmaɣ nakɛyɛ wɛ ɖɩ nɛ Ebree tɔm piye lɛɛɖɛ nɖɩ papɩzɩɣ nɛ pɛɖɛzɩ se «tɔm ndʋ pama nabʋyʋ yɔɔ yɔ» pɛ-hɛkʋ taa.

• Milikɔm.

  Ɛkɛ Amooni mba ɛsɔ nɔɔyʋ; pɩtɩla ɛnʋ ɖɔɖɔ payaɣ se Molɛɛkɩ. (1Aw 11:5, 7) Salomɔɔ kewiyitu tɔɔʋ kaawɩzɩ tɛm lɛ, ɛma lona kʋkʋya cɛtɩm ɛsɔ ɛnʋ.—Cɔnɩ MOLƐƐKƖ.

• Miŋ kpou; miŋ momoɖe; momoloku.

  Kɩkɛ kpou ŋgʋ pama-kʋ se poyolisi ñɩɣtʋ kɩ-taa yɔ; pɔhɔkaɣ ɖɔɖɔ cʋʋ wondu kɩ-taa. Filikinaa yaa pɛɛ pamaɣaɣnɩ miŋ kpoŋ Bibl alɩwaatʋ taa. Pɔhɔkaɣ ɖɔɖɔ akalʋʋ miŋ kpou taa.—Kiɖ 15:17; Dan 3:17; Nat 9:2.

• Miŋ lɩyɛ.

  Ðɩkɛ lone nɖɩ pɛkɛdɩnɩ nabʋyʋ kɩkɛdɩnʋʋ yɔ, nɖɩ ɖɩ-taa «miŋ nɛ tɩm pɛwɛɛ yɔ,» ɖɩtɩkɛ lone keekee; nɛ paya-ɖɩ ɖɔɖɔ se «sɩm nabʋlɛ ñɩmbʋ.» Pɔlɔʋ kɩwɛɛkɩm laɖaa mba patikpiɖi pa-kɩwɛɛkɩm yɔɔ yɔ, Eleeu nɛ halɩ sɩm nɛ Pɩlaʋ (yaa Hadɛɛsɩ) ɖɩ-taa. Pɔtɔma se pɔlɔʋ Eleeu weyi ɛkɛ fezuu yɔ, sɩm nɛ Hadɛɛsɩ miŋ lɩyɛ nɖɩ ɖɩ-taa, ŋgʋ miŋ ɛɛpɩzɩɣ nɛ ɛlabɩ-wɛ nabʋyʋ, ye mbʋ pɩwɩlɩɣ se lɩyɛ nɖɩ, ɖɩkɛ kɩɖaʋ nakʋyʋ na, ɖɩtɩkɛ tamtam kʋñɔŋ wɩlʋʋ, ɛlɛ ɖɩkɛ tamtam ɖɩzʋʋ.—Nat 19:20; 20:14, 15; 21:8.

• Miŋ ñanzɩ.

  Pɩkɛ ñanzɩ nzɩ palabɩnɩ sika, liidiye yaa ñɩɣyʋʋ kɩsɛɛmʋʋ yɔ; palakaɣnɩ-sɩ tʋmɩyɛ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛɛ nɛ pʋwayɩ lɛ templo taa se pañaɣzɩnɩ ŋgee tɩlaaɖɩ, pokuuni mamala kɩlaŋ altaaru yɔɔ nɛ pokuuni ɖɔɖɔ kanɖʋnaa nimee wena añaɣaa nɛ pɩkazɩ yɔ sika kanɖʋnaa ɖɩzɩyɛ yɔɔ. Payaɣaɣ-sɩ ɖɔɖɔ se wondu ndʋ tɩ-taa pañaɣzɩɣ ŋgee tɩlaaɖɩ yɔ.—Ejl 37:23; 2Kr 26:19; Ebr 9:4.

• Molɛɛkɩ.

  Ɛkɛ Amɔɔnɩ mba ɛsɔ nɔɔyʋ; nɛ pʋtɔma yɔ ɛnʋ ɖɔɖɔ payaɣ se Malɩkam, Milikɔm nɛ Molookɩ. Pɩtɩla pɩtɩkɛ ɛsɔ nɔɔyʋ ɖeyi ɖeyi hɩɖɛ, ɛlɛ pɩkɛɣnɩ hɩɖɛ kɩsɛsɛyɛ na. Moyizi Paɣtʋ taa lɛ, ye nɔɔyʋ ɛkpaɣ e-piya nɛ ɛlaa Molɛɛkɩ yɔ, pɩwɛɛ se pakʋ-ɩ.—Lev 20:2; Yer 32:35; Tʋm 7:43.

• Molookɩ.

  —Cɔnɩ MOLƐƐKƖ.

• Moyizi Paɣtʋ.

  Tɩkɛ Paɣtʋ ndʋ Yehowa tɩŋnɩ Moyizi yɔɔ nɛ ɛcɛlɩ Izrayɛɛlɩ mba Sinayii kañɩmbusuu taa pɩnaɣ 1513 P.P.Y. yɔ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ payaɣ Bibl taa takayɩsɩ 5 kajalaɣ ñɩnzɩ se Paɣtʋ.—Yoz 23:6; Luk 24:44.

• Mutɩ-Labɛɛnɩ.

  Tɔm ndʋ, tɩwɛ Keɣa 9 kajalaɣ tɔm taa. Ɛyaa sakɩyɛ yɔɔdʋʋ se tɩ-tɔbʋʋ lɛ se «pɩyalʋ nɔɔyʋ sɩm yɔɔ.» Nabɛyɛ maɣzɩɣ se pɩkɛ hendu ndʋ pasɩm-tʋ camɩyɛ yɔ tɩ-hɩɖɛ yaa pʋtɔma yɔ tɩ-kajalaɣ tɔm pee wena palakɩnɩ tʋmɩyɛ alɩwaatʋ ndʋ peteɣ keɣa ŋga yɔ.

 N

• Naarɩ.

  Naarɩ kɛ sɔzɩŋ num mbʋ pɩ-tɔlɩm wobini sɛmɩŋ yɔɔ nɛ pɩwɛ liidiye siŋŋ yɔ; cɔkɔyɛ nɖɩ payaɣ se naarɩ yɔ (Nardostachys jatamansi ) nɖɩ palakɩnɩ-pʋ. Naarɩ num kaawɛ liidiye siŋŋ; pʋyɔɔ lɛ, ɖoŋ ɖoŋ lɛ pesidaɣ-pʋ nɛ num mbʋ pɩtɩtalɩ-pʋ ɖeu yɔ. Nɛ nabʋyʋ taa lɛ palakaɣ naarɩ num mbʋ pɩfɛyɩ ɖeu nɛ pɩtalɩ naarɩ num maɣmaɣ yɔ. Ye mbʋ, pɩmʋnɩ mbʋ se Maarɩkɩ nɛ Yohanɛɛsɩ pɔyɔɔdɩ se «naarɩ ŋgʋ patisidi kɩ-taa nabʋyʋ» yɔ ŋgʋ papɩyɩ Yesu yɔɔ.—Mak 14:3; Yoh 12:3.

• Natʋ tɔm.

  Tɩkɛ tɔm ndʋ tɩlɩnɩ Ɛsɔ cɔlɔ yɔ, tɩpɩzɩɣ nɛ tɩkɛ Ɛsɔ sɔɔlɩm yɔɔ kuluu yaa pi-susuu. Natʋ tɔm pɩzɩɣ nɛ tɩkɛ wɩlɩtʋ ndʋ titukuuni wezuu kɩbaŋʋ caɣʋ nɛ tɩlɩnɩ Ɛsɔ cɔlɔ yɔ, tɩpɩzɩɣ nɛ tɩkɛ ɖɔɖɔ paɣtʋ yaa tɔm hʋʋ mbʋ pɩlɩnɩ Ɛsɔ cɔlɔ yɔ, yaa mbʋ pɩkaɣ kɔm yɔ.—Eze 37:9, 10; Dan 9:24; Mat 13:14; 2Pɩ 1:20, 21.

• Nayʋ.

  Ɛkɛ ɛyʋ weyi ɛ-yɔɔ Ɛsɔ tɩŋɩɣna nɛ eyeki nɛ ɛyaa tɩlɩɣ ɛ-kaɖʋsɩ yɔ. Nayaa kaakɛ Ɛsɔ tɔm ɖɔkɩyaa; peheyaɣ ɛyaa mbʋ pɩkaɣ labʋ yɔ, pawɩlɩɣ-wɛ Yehowa tɔm, ɛ-paɣtʋ, nɛ peheyiɣ-wɛ ɛ-tɔm hʋʋ tɔm.—Am 3:7; 2Pɩ 1:21.

• Nazarɛɛtɩ tʋ.

  Yesu payaɣaɣ mbʋ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ ɛɛlɩnɩ Nazarɛɛtɩ tɛtʋ taa. Tɔm loyaɣ ŋga, kalabɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ Ebree tɔm piye nɖɩ pɛɖɛzɩ Izaayii 11:1 taa se «ɛyazɩyɛ» yɔ. Pʋwayɩ, paya ɖɔɖɔ Yesu wayɩ tɩŋɩyaa se Nazarɛɛtɩ mba.—Mat 2:23; Tʋm 24:5.

• Naziireya tʋ.

  Palɩzɩ tɔm loyaɣ ŋga nɛ Ebree tɔm piye naɖɩyɛ taa, nɛ tɔm piye nɖɩ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «Weyi palɩzɩ-ɩ nɖeke yɔ,» «Weyi ɛha ɛ-tɩ yɔ,» «Weyi pɛkɛzɩ-ɩ kɩjaʋ yɔ.» Naziireya mba tindima 2 kaawɛna: Mba pa-maɣmaɣ pakpaɣ pa-tɩ nɛ paha yɔ, nɛ mba Ɛsɔ lɩzɩ-wɛ se pɛkɛ Naziireya mba yɔ. Abalʋ nɔɔyʋ yaa halʋ nɔɔyʋ pɩzaɣ se eɖuu Yehowa ŋgee ɖuutu natʋyʋ se ɛkɛɣ Naziireya tʋ alɩwaatʋ natʋyʋ. Mba pa-maɣmaɣ poɖukaɣ ɖuutu se pɛkɛɣ Naziireya mba yɔ, pɩɩwɛɛ se pɔɖɔ paɣtʋ sɔsɔtʋ tʋnɛ tɩ-naadozo tɩ-yɔɔ: Pɩfɛyɩ se pɔñɔɔ sʋlʋm mbʋ pɩkʋʋ ɛyʋ yɔ yaa pɔtɔɔ mbʋ palabɩnɩ viiñi yɔ, pɩfɛyɩ se pahʋ pɔ-ñɔsɩ nɛ pɩfɛyɩ se potukuni tomnaɣ kɩsɩbaɣ nakɛyɛ. Mba Ɛsɔ lɩzɩ-wɛ se pɛkɛ Naziireya mba yɔ, pɛkɛɣ Naziireya mba pe-wezuu kpeekpe, nɛ Yehowa ɖʋwaɣ-wɛ paɣtʋ lɛɛtʋ ndʋ tɩ-yɔɔ ɖeyi ɖeyi pɩɩwɛɛ se pɔɖɔ yɔ.—Kɩg 6:2-7; Tɔh 13:5.

• Nazɩm sizika.

  Mbʋ pɛɖɛzɩ Grɛɛkɩ tɔm piye storos Bibl kʋnɛ kɩ-taa, nɛ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se ɖaʋ yaa sizika ŋga kasɩŋ yiɣ yiɣ yɔ, ɛzɩ ŋga kɔ-yɔɔ paakam Yesu yɔ. Sɩɩnaa layaa kaalabɩnɩ tʋmɩyɛ kaamaŋgaɣ ɛzɩ Ɛsɔ sɛtʋ wonuu nakʋyʋ yɔ pɩnzɩ mɩnɩŋ sakɩyɛ pʋcɔ nɛ palʋlʋʋ Krɩstʋ, ɛlɛ nabʋyʋ fɛyɩ nɛ pɩwɩlɩɣ se Grɛɛkɩ tɔm piye storos tɔbʋʋ lɛ se kaamaŋgaɣ. Tɔm loyaɣ «nazɩm  sizika» mʋnɩ camɩyɛ kiɖe tɛɛ tɔm piye nɖɩ paalabɩnɩ tʋmɩyɛ yɔ ɖɩ-tɔbʋʋ nɩʋ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ Yesu ɖɔɖɔ kaalabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm piye storos nɛ ɛyɔɔdɩ nazɩm, kʋñɔŋ, nɛ fɛyɛ nɖɩ ɛ-wayɩ tɩŋɩyaa kaɣaɣ tɔɔʋ yɔ ɖɩ-tɔm. (Mat 16:24; Ebr 12:2)—Cɔnɩ SIZIKA.

• Nefilim.

  Pʋcɔ nɛ tɛʋ sɔsɔʋ nɩɣ lɛ, tiyiyaa nabɛyɛ kaakpaɣ ɛyaa tomnasɩ nɛ pasʋʋnɩ ɛyaa pɛlaa nɛ palʋlɩ piya. Piya nzɩ payaɣaɣ se Nefilimwaa; sɩɩkɛ puuyaɣ tɩnaa.—Kiɖ 6:4.

• Nehilɔɔtɩ.

  Ðɩɩsɩŋ tɔm piye nɖɩ ɖɩ-tɔbʋʋ ɖeyi ɖeyi. Palabɩnɩ-ɖɩ tʋmɩyɛ Keɣa 5 ñɩŋga kajalaɣ tɔm taa. Nabɛyɛ maɣzɩɣ se tɔm piye nɖɩ, ɖɩlabɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ Ebree tɔm piye Salil (hɩlaɣ), pʋyɔɔ pamaɣzɩɣ se minziiki wonuu nakʋyʋ payaɣ mbʋ. Ɛlɛ pʋtɔma yɔ, hendu natʋyʋ payaɣ mbʋ.

• Nem.

  Nem kɛ pɩyɛ kulukulu ñɩnɖɛ nɖɩ pasɩɣ pɩyɛ kulukulu ñɩnɖɛ lɛɛɖɛ ñʋʋ taa nɛ panaŋɩɣnɩ mʋlʋm yɔ. Pesikaɣ ɖaʋ nakʋyʋ pɩ-tɛɛ pɩyɛ hɛkʋ taa, nɛ ŋgʋ ɖɔkaɣnɩ pɩyɛ nɖɩ ɖɩwɛ ñʋʋ yɔɔ yɔ se ɖɩpɩzɩ nɛ ɖɩcɔɔ. Bibl alɩwaatʋ taa, halaa lakaɣnɩ nama tʋmɩyɛ nɛ aatɔyɩ ɖɩsɩ sakɩyɛ taa. Pʋcɔ nɛ hɔʋ nakʋyʋ hiɣ evemiye tɔɔnaɣ lɛ, pɩɩpɔzɩ-kʋ namɩyɛ nɛ pʋyɔɔ lɛ, Moyizi Paɣtʋ taahaɣ nʋmɔʋ se pamʋ namɩyɛ yaa nem kɩmɩyɛ lone taa. Nama sɔsɔna nɛ nemaa sɔsaa lɛ, kpɩna cɔzaɣnɩ-wɛ.—Wp 24:6; Mak 9:42.

• Nesi tɩnʋʋ.

  Patɩnaɣ nesi ɛyʋ nɔɔyʋ yɔɔ se pawɩlɩ se palɩzɩ-ɩ se ɛla ŋgee tʋmɩyɛ naɖɩyɛ yaa se pawɩlɩ se palɩzɩ-ɩ se pawazɩ-ɩ, se pala nɛ ɛ-yɔɔ cɛ, yaa se ɛmʋ fezuu kiɖeɖeu kʋjɔʋ nakʋyʋ. Nabʋyʋ taa patɩnaɣ nesi kpɩna yɔɔ pʋcɔ nɛ palaɣ-yɛ.—Ejl 29:15; Kɩg 27:18; Tʋm 19:6; 1Ti 5:22.

• Netiinim.

  Templo taa lɩmɖʋyaa mba pataakɛ Izrayɛɛlɩ mba yɔ mba payaɣaɣ mbʋ. Ebree tɔm piye nɖɩ pɛɖɛzaa se Netiinim yɔ, ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «Mba pakpaɣ-wɛ nɛ paha yɔ,» nɛ pɩwɩlɩɣ se pakpaɣ-wɛ nɛ paha se pala tʋmɩyɛ templo taa. Netiinimwaa sakɩyɛ kɛɣnɩ Gabaɔŋ mba lʋlʋʋ taa mba; Gabawɔɔ ñɩma mba, Yozuwee kaapɩsɩ-wɛ ɛ-Ɛsɔ «ɖɩɣa ɖasɩ cayaa nɛ lɩm luyaa.»—Yoz 9:23, 27; 1Kr 9:2; Ɛsd 8:17.

•  Ninɖiɣyu ɖaʋ.

  Kɩkɛ ɖaʋ kɩɖaɣlʋʋ ŋgʋ kɩ-nɔɔ taa nɛ ñɩɣyʋʋ cʋlʋ cʋlʋ ñɩŋgʋ yɔ, nɛ haɖaa lakaɣnɩ-kʋ tʋmɩyɛ nɛ peɖiyini kpɩna. Pakpaɣ-kʋ nɛ pamaɣzɩnɩ ɛyʋ lɔŋsɩnɖʋ nɔɔyʋ tɔm ndʋ tiseɣtiɣ weyi ewelisiɣ-tʋ yɔ se ɛkpaɣ lɔŋ tasʋʋ kɩbam nɛ ɛlabɩnɩ tʋmɩyɛ yɔ. Nɔ abalɩñɩnʋ nɔɔyʋ pɩzɩɣ nɛ ɛla ñʋʋ taa ɖoŋ nɛ ɛyakɩ nɩŋgbaŋaɣ ɖaʋ ŋgʋ peɖiyiɣni-i yɔ se ɛkaɖɩnɩ-kʋ, nɛ pɩtɛmna se ɛɖʋ ɛ-tɩ heŋ; lakasɩ nzɩ, sɩ-taa palɩzɩ tɔm loyaɣ «ŋwɛɛ nɛ ŋyakɩ nɩŋgbaŋaɣ ninɖiɣyu ɖaʋ.»—Tʋm 26:14; Tɔh 3:31.

• Nisaŋ.

  Yuuda mba lɩnɩ Babilɔɔnɩ yomiye taa nɛ papɩsɩ lɛ, hɩɖɛ kɩfaɖɛ nɖɩ payaɣaɣ Abiib fenaɣ. Kaakɛ Yuuda mba Ɛsɔ sɛtʋ taa fenaɣ kajalaɣ ñɩŋga nɛ fenasɩ nzɩ ɛyaa tɩŋa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ ɛjaɖɛ taa yɔ sɩ-taa 7 ñɩŋga. Kapaɣzaɣ Lakɩŋ fenaɣ hɛkʋ taa nɛ kɛtɛŋ Ðomaɣ fenaɣ hɛkʋ taa. (Neh 2:1)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B15.

• Niye ñɩɣʋ kokooye.

  Ðɩkɛnɩ kokooye nɖɩ pañɩkaɣnɩ nesi yɔ. Ɛyʋ pɩzaɣ se ɛlɛɛ-ɖɩ niye yɔɔ yaa ɛtam-ɖɩ nimaɣ nakɛyɛ yɔɔ nɛ ɛlɛɛ-kɛ e-liu tɛɛ. Ðɩwɩlaɣ ɖoŋ weyi wiyaʋ yaa kaɖɩka nakɛyɛ wɛna yɔ. (Kiɖ 41:42)—Cɔnɩ MAYAƔ; KƖTAAÐƲƲ.

• Nɔnɔsɩ Tʋlʋʋ Kazandʋ.

  Antiochus Épiphane kaapisi templo, pʋwayɩ lɛ Yuuda mba ɖaɣnɩ-kʋ pɩsʋʋ kele kele. Pɔtɔkaɣ nɔnɔsɩ tɩlʋʋ kazandʋ tam kʋɖʋm pɩnaɣ taa nɛ pɔtɔzʋʋnɩ ɛzɩma paɖaɣnɩ-kʋ pɩsʋʋ kele kele yɔ pɩ-yɔɔ. Kazandʋ paɣzaɣ Kislev fenaɣ kɩyakʋ 25 ñɩŋgʋ wiye nɛ tɩsɩɣ tɩnaɣ kɩyakɩŋ 8 wayɩ.—Yoh 10:22.

• Nɔɔ hɔkʋʋ.

  Nɔɔ hɔkʋʋ kɛ ɛyʋ yekuu tɔɔnasɩ tɩŋa tɔɔʋ nɛ pɩkɔɔ pɩsɩɩnɩ alɩwaatʋ natʋyʋ yɔ. Izrayɛɛlɩ piya hɔkaɣ nɔsɩ Kɩwɛɛkɩm yɔɔ Huuzuu Kɩyakʋ wiye, alɩwaatʋ ndʋ sɩsʋʋ kʋñɔŋ nakʋyʋ taa yɔ, nɛ alɩwaatʋ ndʋ sɩñɩnɩɣ se Ɛsɔ ɛwɩlɩ-sɩ nʋmɔʋ hɔɔlʋʋ nakʋyʋ taa yɔ. Yuuda mba ɖʋ nɔsɩ hɔkʋʋ 4 pɩnaɣ taa se pɔtɔzɩnɩ kaɖɛ wɛtʋ ndʋ pakatɩ pe-wezuu caɣʋ taa yɔ tɩ-yɔɔ. Pɩtɩkɛnɩ Krɩstʋ mba paɣtʋ se pɔhɔkɩ nɔɔ.—Ɛsd 8:21; Iza 58:6; Luk 18:12.

• Nɔɔ kɩdɛkɛdaɣ lɔʋ.

  Pɩkɛ pɛkpɛzʋʋ nɔɔyʋ yaa pɔyɔɔdʋʋ se kɩdɛkɛdɩm nabʋyʋ ɛkɔɔ nɔɔyʋ yaa nabʋyʋ yɔɔ yɔ. Pɩwɛ ndɩ nɛ tɔm kɩdɛkɛdɩtʋ yɔɔdʋʋ wondu kiɖeɖetu yɔɔ yaa pana kadadayaɣ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, nɔɔ kɩdɛkɛdaɣ lɔʋ kɛ tɔm ndʋ pɔyɔɔdʋʋ nɛ tɩwɩlɩ se pakʋ nɔɔyʋ tɔm yɔ yaa kɩdɛkɛdɩm mbʋ pɔyɔɔdʋʋ se pɩla cee wayɩ yɔ, nɛ ye Ɛsɔ yaa weyi Ɛsɔ ha-ɩ nʋmɔʋ yɔ ɛnʋ ɛlɔnɩ nɔɔ kɩdɛkɛdaɣ yɔ, pɩkaɣ labʋ toovenim taa ɛzɩ natʋ tɔm yɔ.—Kiɖ 12:3; Kɩg 22:12; Gal 3:10.

• Num taʋ.

  Ebree tɔm piye nɖɩ palabɩnɩ tʋmɩyɛ yɔ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «pataa nɔɔyʋ yaa nabʋyʋ num.» Pataɣ nabʋyʋ yaa nɔɔyʋ num nɛ pɩwɩlɩ se pakpaɣ-ɩ nɛ paha se ɛla ŋgee tʋmɩyɛ naɖɩyɛ. Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa lɛ, palabɩnɩ ɖɔɖɔ tɔm piye nɖɩ tʋmɩyɛ nɛ pɩwɩlɩ ɛzɩma papɩyɩɣ fezuu kiɖeɖeu mba palɩzɩ-wɛ nɛ pɛwɛɛnɩ ɛsɔdaa kpaʋ lidaʋ yɔ pɔ-yɔɔ yɔ.—Ejl 28:41; 1Sa 16:13; 2Kɔ 1:21.

• Nuŋgoloŋa.

  Pɩkɛ ɖaɣlɩkɩŋ kɩmaɣzʋʋ ŋgʋ kɩmakɩɣnɩ ɛzɩ kpaɣnɩ nuŋgoloŋa nɛ piwolo pɩsɩɩnɩ hɛkʋ taa niye nɔɔ taa yɔ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, Izrayɛɛlɩ piya lakaɣnɩ tʋmɩyɛ nuŋgoloŋa ɖaɣlɩkɩŋ weyi ɛmaɣnɩ ɛzɩ santimɛtawaa 44 nɛ hɔɔlʋʋ (santimɛtawaa 44,5) mbʋ yɔ; ɛlɛ palakaɣnɩ tʋmɩyɛ ɖɔɖɔ nuŋgoloŋa ɖaɣlɩkɩŋ weyi ɩkpaɖɩ kajalaɣ ñɩŋ nɛ niwee 4 walanzɩ yɔ, ɩmaɣnɩ ɛzɩ santimɛtawaa 52 (santimɛtawaa 51,8) mbʋ yɔ. (Kiɖ 6:15; Luk 12:25)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Nʋmɔʋ.

  Palabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm piye nɖɩ Masɩ taa nɛ ɖɩwɩlɩɣ lakasɩ yaa ɖɔnɛ nɖɩ ɖɩkɛdɩnɩ Yehowa yaa ɖɩtɩkɛdɩnɩ-ɩ yɔ. Mba papɩsɩ Yesu Krɩstʋ wayɩ tɩŋɩyaa yɔ, ɛyaa yɔɔdaɣ se pɛkɛ «Nʋmɔʋ» taa ñɩma, pʋ-tɔbʋʋ se pacakaɣ wezuu ŋgʋ kɩwɩlɩɣ se pɛwɛnɩ tisuu Yesu Krɩstʋ yɔɔ yɔ nɛ pamaɣzɩɣnɩ ɛ-kɩɖaʋ.—Tʋm 19:9.

Ñ

• Ñandʋ; Tɩʋ ŋgʋ kɩwɛ ñaŋ yɔ.

  Mbʋ payaɣ tɩŋ ndɩ ndɩ weyi ɩwɛ ñaŋ kɩdɩ kɩdɩ nɛ ɩlɩɣ sɔzɩŋ siŋŋ yɔ. Bibl taa lɛ, palabɩnɩ tʋmɩyɛ «ñandʋ» yaa «tɩʋ ŋgʋ kɩwɛ ñaŋ yɔ» nɛ pɩwɩlɩ siziŋ weyi wezuu kɩdɛkɛdʋʋ caɣʋ, yomiye taa wɛʋ, mulum lakasɩ nɛ tisuu yebu kɔŋna yɔ. Natʋ 8:11 taa, «ñandʋ» wɩlɩɣ mbʋ pɩwɛ ñaŋ nɛ pɩ-taa wɛ sɔtʋ yɔ.—Wp 29:18; Adu 5:4; Yer 9:15; Am 5:7.

• Ñɩɣlɩm.

  Teŋgu taa kpɩna cikpena naayɛ mɔɔ taa palɩɣ pɩ-yɔɔ. Ñɩɣlɩm wɛnɩ tɔlɩm ndɩ ndɩ ɛzɩ kɩsɛɛmɩm, kʋhʋlʋmʋm nɛ kɩkpɛɛdɩm yɔ. Ñɩɣlɩm kaaɖɔ Teŋgu Kɩsɛɛmʋʋ taa siŋŋ. Bibl alɩwaatʋ taa, ñɩɣlɩm kɩsɛɛmɩm kaamʋ ñɩm siŋŋ nɛ palakaɣnɩ-pʋ lɩtʋ nɛ ajana wondu lɛɛtʋ.—Adu 8:11.

• Ñʋʋ kitemuu.

  Pɩsatʋ fɛlɛ fɛlɛ ñɩndʋ paakpaɣ nɛ palabɩnɩ cɔjɔ kɩlɩm ŋgee ñʋʋ kitemuu; paakpaɣ nimaɣ pʋlɔɔ nɛ patamsɩnɩ sika wonuu ŋgʋ kɩwɛ tayɩ yɔ ñʋʋ kitemuu ŋgʋ kɩ-ɛsɩndaa. Wiyaʋ teŋaɣ ñʋʋ kitemuu pʋcɔ nɛ ɛpaŋ awiya hulaɣ. Yɔɔb kaalabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm loyaɣ ŋga alɩwaatʋ ndʋ ɛkpaɣ  e-siɣsiɣ wɛtʋ nɛ ɛmaɣzɩnɩ ñʋʋ kitemuu yɔ.—Ejl 28:36, 37; Yɔb 29:14; Eze 21:26.

Ŋ

• Ŋgee tɩlaaɖɩ.

  Kɩkɛ sɔzɩŋ cɩyɩm mbʋ pɛkpɛndɩɣ-pʋ sɔzɩŋ num yɔɔ nɛ pɔsɔkɩ miŋ nɛ pɩmʋʋ hɛɛɛ hɛɛɛ nɛ pɩñɛyɩɣ sɔzɩŋ camɩyɛ yɔ. Ŋgee tɩlaaɖɩ ŋgʋ palabɩnɩ wondu 4 yɔ, palakaɣnɩ-kʋ tʋmɩyɛ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛɛ nɛ pʋwayɩ lɛ templo taa. Pɔsɔkaɣ-kʋ miŋ tanaŋ tɛɛ nɛ ɖoo taa ŋgee tɩlaaɖɩ altaaru yɔɔ Lone Kiɖeɖeye taa; nɛ Kɩwɛɛkɩm yɔɔ Huuzuu Kɩyakʋ wiye lɛ, pɔsɔkaɣ-kʋ miŋ Lone Kiɖeɖeye nɖɩ ɖɩkpaɖaa yɔ ɖɩ-taa. Kɩɩsɩŋnɩ Ɛsɔ sɛyaa siɣsiɣ tɩnaa adɩma wena akɛdɩnɩ-ɩ yɔ. Pɩtɩkɛnɩ Krɩstʋ ñɩma paɣtʋ se palabɩnɩ-kʋ tʋmɩyɛ.—Ejl 30:34, 35; Lev 16:13; Nat 5:8.

O

• Omɛɛrɩ.

  Omɛɛrɩ kɛ kɩmaɣzʋʋ nɛ kɩmakɩnɩ ɛzɩ litrinaa 2 mbʋ yɔ (litrinaa 2,2), yaa efa hɔɔlʋʋ 10 ñɩŋgʋ. (Ejl 16:16, 18)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Onikisi.

  Onikisi kɛ pɩyɛ nɖɩ ɖɩmʋ ñɩm nɛ ɖɩwɛnɩ tɔlɩm ndɩ ndɩ yɔ (kɩkpɛɛdɩm, kpuzuyee, kɩsɛɛmɩm, yuulee yaa hatʋ lɩm tɔlɩm), nɛ ɖɩ-yɔɔ wɛ canzɩ kʋhʋlʋmasɩ. Paakpaɣ-ɖɩ nɛ pacanɩnɩ cɔjɔ kɩlɩm ŋgee tokonaa.—Ejl 28:9, 12; 1Kr 29:2; Yɔb 28:16.

• Orɛɛbʋ; Orɛɛbʋ Pʋʋ.

  Kɩkɛ pʋŋ egeetiye nɖɩ ɖɩcɔ Sinayii Pʋʋ nɛ ɖɩta yɔ. Sinayii Pʋʋ hɩɖɛ lɛɛɖɛ lɛ. (Ejl 3:1; Wp 5:2)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B3.

P

• Pantekooti.

  Kazandʋ sɔsɔtʋ naadozo ndʋ paapɔzɩ Yuuda mba abalɩñɩma tɩŋa se powoki Yeruzalɛm nɛ pɔtɔkɩ yɔ, Pantekooti kaakɛnɩ tɩ-taa naalɛ ñɩndʋ. Pantekooti tɔbʋʋ lɛ se «(Kɩyakʋ) Nɩɩnʋwa ñɩŋgʋ.» Kazandʋ ndʋ payaɣ se Kʋmtʋ Kazandʋ yaa Kpɩtaŋ Kazandʋ Ebree Masɩ taa yɔ, ndʋ payaɣ Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa se Pantekooti. Papaɣzaɣ kɩyakɩŋ kalʋʋ kpaɣnɩ Nisaŋ fenaɣ kɩyakʋ 16 ñɩŋgʋ wiye, nɛ pɩtalɩɣ kɩyakʋ 50 ñɩŋgʋ wiye lɛ, pɔtɔɔ Pantekooti kazandʋ.—Ejl 23:16; 34:22; Tʋm 2:1.

• Papiruusi.

  Kɩkɛ lɩm taa ñɩyʋʋ ŋgʋ kɩwɛ ɛzɩ kañɩŋgbayaɣ yɔ. Pakpakaɣ-kʋ nɛ palʋʋnɩ wondu ɛzɩ ɖɔkɩŋ mbʋ yɔ, nɛ palakɩnɩ kpɩyɩŋ ɖɔɖɔ. Pakpakaɣ-kʋ nɛ palakɩnɩ wondu ndʋ tɩnɩɣzɩnɩ takayɩsɩ yɔ, nɛ pamaɣ tɔm tɩ-yɔɔ. Papiruusi paakpaɣaa nɛ palabɩnɩ takayɩsɩ kikpiyisi sakɩyɛ.—Ejl 2:3.

• Paradisuu.

  Kɩkɛ kaɖaɣ ŋga kɛwɛ kajʋka yɔ. Edɛɛnɩ kaakɛnɩ kajalaɣ paradisuu, nɛ Yehowa kaañɔɔzɩ-kʋ nɛ ɛsɩɩ kɩ-taa kajalaɣ halʋ nɛ abalʋ. Alɩwaatʋ ndʋ Yesu yɔɔdaɣnɩ kɩdɛkɛdɩm laɖaa mba paawɛ ɛ-cɔlɔ nazɩm sizika yɔɔ yɔ pa-taa lɛlʋ yɔ, ɛwɩlaa se tɛtʋ kaɣ pɩsʋʋ paradisuu. Paradisuu ŋgʋ kɩ-tɔm pɔyɔɔdɩ 2 Kɔrɛntɩ mba 12:4 taa yɔ, kɩkɛ paradisuu ŋgʋ kɩkaɣ kɔm cee wayɩ yɔ; nɛ ŋgʋ kɩ-tɔm pɔyɔɔdɩ Natʋ 2:7 taa yɔ, kʋkʋ ñɛkɛ ɛsɔdaa paradisuu.—Hen 4:13; Luk 23:43.

• Paska.

  Pɩɩkɛ kazandʋ ndʋ pɔtɔkaɣ tam kʋɖʋm pɩnaɣ taa Abiib fenaɣ kɩyakʋ 14 ñɩŋgʋ wiye yɔ. Paya Abiib fenaɣ pʋwayɩ se Nisaŋ. Pɔtɔkaɣ-tʋ se pɔtɔzɩnɩ ɛzɩma paaholi Izrayɛɛlɩ mba Ejipiti mba nesi tɛɛ yɔ pɩ-yɔɔ. Alɩwaatʋ ndʋ pɔtɔkaɣ-tʋ yɔ pakʋwaɣ heɣa (yaa pʋnʋ) nɛ pawɩsɩɣ-kɛ, nɛ pɔtɔkɩ-kɛ nɛ hatʋ lɛŋ ñɩndʋ ndʋ tɩwɛ ñaŋ yɔ nɛ kpɔnɔ ŋgʋ kɩ-taa patɩɖʋ lɔlɔm yɔ.—Ejl 12:27; Yoh 6:4; 1Kɔ 5:7.

• Paɣtʋ.

  Ye pama tɔm piye nɖɩ nɛ «p» sɔsɔʋ yɔ, ɖoŋ ɖoŋ lɛ pɩwɩlɩɣ se pañɩnɩɣ se pɔyɔɔdɩ Moyizi Paɣtʋ tɔm yaa Bibl takayɩsɩ 5 kajalaɣ ñɩnzɩ tɔm na. Ye pama-ɖɩ nɛ «p» cikpeluu yɔ, pɩpɩzɩɣ nɛ pɩkɛ paɣtʋ ndɩ ndɩ ndʋ tɩwɛ Moyizi Paɣtʋ taa yɔ tɩ-taa natʋyʋ yaa paɣtʋ taa paɣtʋ kiɖe naɖɩyɛ.—Kɩg 15:16; Wp 4:8; Mat 7:12; Gal 3:24.

• Paɣtʋ yɔɔ maʋ.

  Bibl taa lɛ, tɔm loyaɣ «paɣtʋ yɔɔ maʋ» nɛ tɔm piye «kɩwɛɛkɩm» yaa «kɩdɛkɛdɩm» pɛkɛ pʋyʋ kʋɖʋm.—Ke 51:3; Rom 5:14.

• Pɛlɩtʋ.

  Pɩkɛ palɩzʋʋ huɖuu ŋgʋ kɩwɛ abalʋ hɩnɛ nɔɔ taa yɔ. Pɩɩkɛnɩ Abraham nɛ ɛ-lʋlʋʋ taa mba paɣtʋ se pala mbʋ, ɛlɛ pɩtɩkɛnɩ Krɩstʋ mba kɩjɛyʋʋ se pala mbʋ. Tɔm piye nɖɩ, ɖɩwɛnɩ tɔbʋʋ nɩʋ ndɩ ndɩ hɔɔlɩŋ nɩɩyɩ taa.—Kiɖ 17:10; 1Kɔ 7:19; Flp 3:3.

• Pɛrɩsɩ (ɛjaɖɛ); Pɛrɩsɩ mba (samaɣ).

  Ðɩkɛ ɛjaɖɛ yaa samaɣ ŋga payaɣ-kɛ ɖoŋ ɖoŋ nɛ pɛkpɛndɩɣnɩ Medii mba yɔ. Nɛ pɩtʋʋ fɛyɩ se nɔɔ kʋɖʋmaɣ nakɛyɛ kaawɛ Pɛrɩsɩ mba nɛ Medii mba pɛ-hɛkʋ taa. Sɔnɔ sɔnɔ Iraŋ piyisi nzɩ sɩwɛ landamm yɔ, sɩ-hadɛ kiŋ wɩsɩ ɖɩɖʋyɛ taa kiŋ ɖeke Pɛrɩsɩ mba kaawɛ caanaʋ taa. Alɩwaatʋ ndʋ Siiruusi Sɔsɔ (Caanaʋ taa tɔm kɛdɩyaa nabɛyɛ yɔɔdaa se ɛ-caa kaakɛ Pɛrɩsɩ tʋ nɛ e-ɖoo ñaakɛ Medii tʋ) tɔkaɣ kewiyitu yɔ, Pɛrɩsɩ mba kaawɛnɩ ɖoŋ Medii mba yɔɔ, paa kewiyaɣ ŋga kaakɛ Pɛrɩsɩ mba nɛ Medii mba pe-kewiyaɣ yɔ. Siiruusi kaawabɩ Babilɔɔnɩ Kewiyaɣ pɩnaɣ 539 P.P.Y. nɛ ɛha Yuuda ñɩma mba paawɛ yomiye taa yɔ nʋmɔʋ se papɩsɩ pɛ-ɛjaɖɛ taa. Wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa lɛ, Pɛrɩsɩ Kewiyaɣ kaapaɣzɩnɩ Ɛndus Pɔɔ  nɛ piwolo Ejee Teŋgu wɩsɩ ɖɩɖʋyɛ taa. Yuuda mba kaawɛ Pɛrɩsɩ mba kewiyitu tɛɛ nɛ pɩkɔɔ pɩsɩɩnɩ alɩwaatʋ ndʋ Alɛkɩsandrɩ Sɔsɔ wabɩ Pɛrɩsɩ mba pɩnaɣ 331 P.P.Y. yɔ. Pɔcɔ nɛ Pɛrɩsɩ Kewiyaɣ wɛɣ lɛ, Danɩyɛɛlɩ kaana-kɛ natʋ natʋyʋ taa. Pɔyɔɔdɩ ɖɔɖɔ kɔ-tɔm Bibl takayɩsɩ sɩnɛ sɩ-taa: Ɛsɩdrasɩ, Nehemiya nɛ Ɛsɩtɛɛrɩ. (Ɛsd 1:1; Dan 5:28; 8:20)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B9.

• Pim.

  Pim kɛ yuŋ kɩmaɣzʋʋ nakʋyʋ, nɛ pɩɩkɛ ɖɔɖɔ liidiye nɖɩ Filistii mba pɔzaɣ nɔɔyʋ se ɛhɛyɩ alɩwaatʋ ndʋ pasayɩɣ-ɩ wonuu ŋgʋ pakpaɣ ñɩɣtʋ nɛ polubina yɔ. Tɛtɛɛ wondu ñɩnɩyaa lɩ pɛɛ sakɩyɛ wena pamaɣzɩɣnɩ wondu yuŋ yɔ a-yɔɔ Izrayɛɛlɩ ɛjaɖɛ taa nɛ pana a-yɔɔ caanaʋ taa Ebree abalɩmasɩ nzɩ sɩwɛ tɔm piye «pim» taa yɔ; pɛɛ ana a-taa paa nɖɩ yuŋ kaamaɣnɩ ɛzɩ kɩɖamnaa 8 mbʋ yɔ (kɩɖamnaa 7,8), nɛ ye patayɩ sikli hɔɔlɩŋ naadozo taa yɔ, pim kpakɩɣ hɔɔlɩŋ naalɛ.—1Sa 13:20, 21.

• Piye tɔʋ.

  Alɩwaatʋ ndʋ pɔtɔʋ piye yɔ, palakɩnɩ tʋmɩyɛ putowee yaa ɖasɩ nzɩ pɛsɛtɩ-sɩ tobi tobi yɔ yaa pɛɛ cikpena se pɩsa nɛ pakpaɣ lɩmaɣza. Paɖʋʋ-yɛ toko taa yaa ñanaɣ taa nɛ pʋwayɩ lɛ peciɣdi-yɛ. Piye nɖɩ ɖɩtɔlʋʋ yaa nɖɩ ɖɩlɩɣ yɔ, nɖɩ palɩzɩɣ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, pʋcɔ nɛ pɔtɔ piye lɛ, patɩmaɣ. Ye palabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm loyaɣ «piye tɔʋ» yɔ, pɩpɩzɩɣ pɩkɛnɩ piye maɣmaɣ tɔʋ yaa pɩpɩzɩɣ pɩkɛnɩ kɩɖaʋ, nɛ ɖɩnɛ ɛlɛ pɩwɩlɩɣ «nɔɔyʋ ɖeɖe» yaa «mbʋ patayaa nɛ pɛcɛlɩ nɔɔyʋ yɔ.»—Yoz 14:2; Ke 16:5; Adu 16:33; Mat 27:35.

• Pɩlaʋ.

  Ye pama tɔm piye nɖɩ nɛ «p» cikpeluu yɔ pɩwɩlɩɣ pɩlaʋ ŋgʋ kɩ-taa pepim ɛyʋ yɔ; ye pama-ɖɩ nɛ «p» sɔsɔʋ yɔ, ɖɩsɩŋnɩ wɛtʋ ndʋ tɩ-taa sɩɖaa wɛɛ yɔ; Ebree taa lɛ, payaɣ pɩlaʋ ŋgʋ se «Sewɔɔlɩ» nɛ Grɛɛkɩ taa lɛ payaɣ-kʋ se «Hadɛɛsɩ.» Bibl taa lɛ, ɖɩwɩlɩɣ wɛtʋ ndʋ tɩ-taa ɛyʋ ɛɛpɩzɩɣ nɛ ɛla tʋmɩyɛ naɖɩyɛ nɛ ɛɛpɩzɩɣ ɖɔɖɔ nɛ ɛmaɣzɩ yɔ.—Kiɖ 47:30; Ekl 9:10; Tʋm 2:31.

• Pɩlaʋ ŋgʋ kɩ-yɔɔ pɔtɔzʋʋ yɔ.

  Kɩkɛ lone nɖɩ ɖɩ-taa pepiŋ sɩɖaa yɔ. Grɛɛkɩ tɔm piye mɩnemeyiyonɩ pɛɖɛzɩ mbʋ, nɛ palɩzɩ-ɖɩ nɛ lakaɣ «tɔzʋʋ» taa, nɛ pɩwɩlɩɣ se ɛyʋ weyi ɛsɩba yɔ pɔtɔzʋʋ ɛ-yɔɔ.—Yoh 5:28, 29, pɩ-tɛɛ tɔm.

• Pɩsaʋ kikenduu.

  Pɩkɛ pɩsaʋ ŋgʋ palʋ-kʋ nɛ kɩwɛɛ kajʋka nɛ palɩzɩ kerebimwaa kɩlɛmɩŋ kɩ-yɔɔ nɛ kɩtayɩɣ Lone Kiɖeɖeye nɛ Lone Kiɖeɖeye nɖɩ ɖɩkpaɖaa yɔ pɛ-hɛkʋ taa Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛɛ nɛ templo taa yɔ. (Ejl 26:31; 2Kr 3:14; Mat 27:51; Ebr 9:3)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B5.

• Pɔrɩneya.—

  Cɔnɩ KƲZƲƲ KƖDƐKƐDƲƲ.

• Pɔʋ sɔsɔʋ.

  Palɩzɩ hɩɖɛ nɖɩ nɛ Grɛɛkɩ tɔm piye abisos taa, nɛ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «mbʋ pɩwɛ cukaŋ pɩdɩɩfɛyɩ yɔ» yaa «mbʋ paapɩzɩɣ nɛ pana pɩ-taa yɔ, mbʋ pɩfɛyɩnɩ kamaɣ yɔ.» Palabɩnɩ-ɖɩ tʋmɩyɛ Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa nɛ pɩwɩlɩɣ lone yaa wɛtʋ ndʋ tɩ-taa paapɩzɩɣ nɛ pala nabʋyʋ yɔ. Pɩpɩzɩɣ nɛ pɩkɛ pɩlaʋ, ɛlɛ pɩtɩsɩɩnɩ pɩlaʋ ɖeke.—Luk 8:31; Rom 10:7; Nat 20:3.

• Puurim.

  Puurim kɛ kazandʋ ndʋ palakaɣ tam kʋɖʋm pɩnaɣ taa Adaarɩ fenaɣ kɩyakɩŋ 14 nɛ 15 wiye yɔ. Tɩtɔzaɣ Yuuda mba ɛzɩma poholi-wɛ nɛ sɩm taa Abiɖe Ɛsɩtɛɛrɩ alɩwaatʋ taa yɔ pɩ-yɔɔ. Tɔm piye puurim tɩkɛ Ebree tɔm piye, ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «piye tɔʋ.» Paaya kazandʋ ndʋ se Puurim Kazandʋ yaa Piye Tɔʋ Kazandʋ mbʋ pʋyɔɔ yɔ, Hamaanɩ kaatɔ Puur (Piye) se ɛtɩlɩ kɩyakʋ ŋgʋ pɩɩwɛɛ se ɛkʋ Yuuda mba ɛzɩ ɛɛtam tamaɣ yɔ.—Ɛst 3:7; 9:26.

• Pʋtɔdɩyɛ naʋ kʋjɔŋ.

  Pɩkɛ kʋjɔŋ weyi palakɩ se pɩsɩnɩ ɛyʋ weyi ɛwɛ kɩcɛyɩm taa yɔ. Patɩyɔɔdɩ ɩ-tɔm kpayɩ Ebree Masɩ taa, ɛlɛ Paɣtʋ wɩlaɣ Izrayɛɛlɩ piya sʋʋtʋ ndʋ sɩwɛnɩ kʋñɔndɩnaa yɔɔ yɔ.—Mat 6:2.

• Pʋtɔɖɛ.

  Pʋtɔɖɛ kɛ tɔnɛ yaa tɔnaɣ ŋga pakpaɣ kpɩna hola yaa kpɩna hʋndʋ yaa wondu lɛɛtʋ mbʋ yɔ nɛ palʋʋnɩ-ɖɩ yɔ. Ðɩ-hɛkʋ taa ɖenɖe pɩwalaa yɔ, peeɖe paɖʋʋ mbʋ pɔtɔʋ yɔ, nɛ ɖoŋ ɖoŋ lɛ, pɩkɛɣnɩ pɩyɛ. Pataŋaɣ ɖɩ-nɔɔ kʋɖʋmaɣ nesi yaa nesi ajɔɔ taa nɛ pɔɖɔkʋʋ ɖɩ-nɔɔ lɛɛka nesi taa. Ɛyʋ lakɩ mbʋ lɛ, efiɣdi pʋtɔɖɛ nɛ eyele ɖɩ-nɔɔ ŋga kaawɛ e-nesi taa yɔ. Pʋtɔla tɔyaa kaawɛ caanaʋ taa ajɛɛ sɔɔjanaa taa.—Tɔh 20:16; 1Sa 17:50.

R

• Rahaabɩ.

  Rahaabɩ kɛnɩ tɔm piye nɖɩ ɖɩsɩŋnɩ nabʋyʋ yɔ. Palabɩnɩ-ɖɩ tʋmɩyɛ Yɔɔb, Keɣsi nɛ Izaayii takayɩsɩ taa («Rahaabɩ» ŋgʋ kɩwɛ takayɩsɩ nzɩ sɩ-taa yɔ, kɩwɛ ndɩ nɛ «Rahaabɩ» ŋgʋ kɩwɛ Yozuwee takayaɣ taa yɔ. Yozuwee takayaɣ taa lɛ, halʋ nɔɔyʋ paya mbʋ). Yɔɔb takayaɣ taa lɛ, tɔm ndʋ tɩcɔ tɔm piye nɖɩ nɛ tɩta yɔ, tɩsɩɣnɩ ɛyʋ se ɛtɩlɩ se teŋgu taa coojo nɔɔyʋ tɔm pɔyɔɔdʋʋ; hɔɔlɩŋ lɛɛŋ taa lɛ, Ejipiti paya mbʋ.—Yɔb 9:13; Ke 87:4; Iza 30:7; 51:9, 10.

S

• Sabaatɩ.

  Palɩzɩ tɔm piye nɖɩ nɛ Ebree tɔm piye naɖɩyɛ taa, nɛ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ «hɛzʋʋ; yebu (sɩnzʋʋ).» Kɩkɛ Yuuda mba kpɩtaʋ taa kɩyakʋ 7 ñɩŋgʋ (kpaɣnɩ Kemeɣa ɖanaɣ nɛ piwolo Mazaɣ ɖanaɣ). Payaɣaɣ ɖɔɖɔ pɩnaɣ  taa kazandʋ kɩyakɩŋ nɩɩyɩ, pɩkpɛndɩnɩ pɩnaɣ 7 ñɩŋga nɛ 50 ñɩŋga se sabaatɩwaa. Pɩtaamʋna se pala tʋmɩyɛ naɖɩyɛ Sabaatɩ wiye nɛ pɩtasɩnɩ cɔjɔtʋ tʋmɩyɛ nɖɩ palakaɣ kooka kiɖeɖeɣa taa yɔ. Sabaatɩ pɩnzɩ talɩɣ lɛ, pɩɩwɛɛ se peyele tɛtʋ mbʋ nɛ pataahayɩ-tʋ, nɛ pɩtaamʋna se Ebree mba ɩñɩɣ po-koobiya yɔɔ se pɛhɛyɩ pa-kɩma. Moyizi Paɣtʋ taa lɛ, Sabaatɩ paɣtʋ taawɛɛ kaɖɛ; ɛlɛ Ɛsɔ sɛtʋ ñʋndɩnaa sɔzaɣ paɣtʋ lɛɛtʋ tɩ-yɔɔ pazɩ pazɩ, nɛ pɩkɔm nɛ pɩtalɩ Yesu alɩwaatʋ taa lɛ, pɩɩwɛ ɛyaa kaɖɛ se pɔɖɔ tɩ-yɔɔ.—Ejl 20:8; Lev 25:4; Luk 13:14-16; Kol 2:16.

• Sabaatɩ Ñɔɔzʋʋ.

  Mbʋ payaɣaɣ evemiye nɖɩ ɖɩkɔŋaɣ pʋcɔ nɛ Sabaatɩ talɩɣ yɔ, nɛ ɖi-wiye Yuuda mba ñɔɔzaɣ mbʋ pɩpɔzʋʋ Sabaatɩ wiye yɔ. Evemiye nɖɩ, ɖɩsɩɣaɣ tɩnaɣ evemiye nɖɩ payaɣ sɔnɔ se Kemeɣa yɔ ɖɩ-wɩsɩ ɖʋʋ alɩwaatʋ taa, nɛ alɩwaatʋ ndʋ Sabaatɩ paɣzaɣ. Yuuda mba tɛ lɛ, evemiye paɣzaɣ ɖanaɣ yɔɔ nɛ ɖɩtɛŋ ɖanaɣ lɛɛka yɔɔ.—Mak 15:42; Luk 23:54.

• Saduki mba.

  Paakɛ Yuuda mba kɩjaʋ yɔɔ Ɛsɔ sɛtʋ ɛgbɛyɛ nɖɩ ɖɩ-hɩɖɛ kaasɛwa yɔ ɖɩ-taa mba; pa-taa nabɛyɛ kaakɛ ñɩm tɩnaa mba pa-hɩla sɛwa yɔ nɛ lalaa ñaakɛ cɔjɔnaa, nɛ paawɛnɩ ɖoŋ sɔsɔŋ templo taa tʋma yɔɔ. Paakizi sɔnzɩ sakɩyɛ nzɩ Farɩsɩ mba lakaɣ nɛ sɩtaawɛɛ Paɣtʋ taa yɔ, pɩkpɛndɩnɩ tɔm lɛɛtʋ ndʋ tɩ-yɔɔ Farɩsɩ mba tisaɣ yɔ. Pataatisiɣ sɩɖaa femtu yɔɔ nɛ pataatisiɣ ɖɔɖɔ se Ɛsɔ tiyiyaa wɛɛ. Paakaɖɩnɩ Yesu.—Mat 16:1; Tʋm 23:8.

• Sahedrɛɛ.

  Sahedrɛɛ kɛ Yuuda mba tɔm ɖɩhʋyɛ sɔsɔɖɛ Yeruzalɛm. Yesu alɩwaatʋ taa lɛ, Sahedrɛɛ taa mba kaakpɛndɩ ɛyaa 71, nɛ cɔjɔ kɩlɩm nɛ lalaa mba paalabɩ cɔjɔ kɩlɩm tʋmɩyɛ yɔ, paawɛ pa-taa, pɩkpɛndɩnɩ cɔjɔnaa kɩlɩmwaa hɔŋ taa mba, ɛzʋtʋyaa, cejewe ñʋndɩnaa, hɔŋ ñʋndɩnaa, nɛ takayɩsɩ mayaa.—Mak 15:1; Tʋm 5:34; 23:1, 6.

• Salomɔɔ Kʋjɔŋ.

  Templo ŋgʋ kɩɩwɛ Yesu alɩwaatʋ taa yɔ kɩ-taa, Salomɔɔ kʋjɔŋ kaakɛ nʋmɔʋ ŋgʋ palɩzɩ laŋaɣ nakɛyɛ tɛɛ kadaɣ ŋga kɛwɛnɩ awayɩ yɔ ka-wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa yɔ, nɛ ɛyaa sakɩyɛ maɣzaɣ se Salomɔɔ templo hɔɔlʋʋ nakʋyʋ kaakazɩnɩ peeɖe. Yesu kaaɖɔm peeɖe «nikaɣ alɩwaatʋ» taa, nɛ kajalaɣ Krɩstʋ ñɩma kpeɣlaɣ peeɖe nɛ pɛsɛɣ Ɛsɔ. (Yoh 10:22, 23; Tʋm 5:12)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B11.

• Samaarii.

  Samaarii kaakɛ Izrayɛɛlɩ hayo kiŋ cejewe hiu kewiyaɣ tɛtʋ sɔsɔtʋ pɩnzɩ 200 mbʋ yɔ, nɛ mbʋ payaɣaɣ ɖɔɖɔ ke-egeetiye tɩŋa. Paama tɛtʋ ndʋ pʋʋ ŋgʋ payaɣaɣ-kʋ nɛ hɩɖɛ kʋɖʋmɖɩyɛ nɖɩ yɔ kɩ-yɔɔ. Yesu alɩwaatʋ taa lɛ, egeetiye nɖɩ ɖɩɩwɛ Galilee nɛ Yuudee pɛ-hɛkʋ taa yɔ, nɖɩ payaɣaɣ se Samaarii. Galilee kaawɛnɩ ɖɩ-hayo kiŋ nɛ Yuudee ñaawɛnɩ ɖɩ-hadɛ kiŋ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, Yesu taasusuu tɔm egeetiye nɖɩ ɖɩ-taa ɛ-nʋmɔʋ ɖɔm taa; ɛlɛ nabʋyʋ taa lɛ, ɛtɩŋaɣnɩ ɖɩ-taa nɛ ɛyɔɔdʋʋnɩ ɖɩ-taa mba. Pɩyɛɛrɩ kaalabɩnɩ tʋmɩyɛ Kewiyaɣ ñɩmɩyɛ naalɛ ñɩnɖɛ alɩwaatʋ ndʋ Samaarii ñɩma mʋ fezuu kiɖeɖeu yɔ. (1Aw 16:24; Yoh 4:7; Tʋm 8:14)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B10.

• Samaarii mba.

  Kiɖe tɛɛ lɛ, Izrayɛɛlɩ ñɩma mba paawɛ hayo kiŋ cejewe hiu kewiyaɣ taa yɔ, mba payaɣaɣ se Samaarii mba. Ɛlɛ Asiirii mba mʋ Samaarii mba tɛtʋ pɩnaɣ 740 P.P.Y. lɛ, papaɣzɩ yaʋ ɖɔɖɔ agɔma mba Asiirii mba kɔnɩ Samaarii yɔ mbʋ. Yesu alɩwaatʋ taa, pɩtaakɛ cejewiye naɖɩyɛ taa mba yaa kewiyaɣ nakɛyɛ taa mba payaɣaɣ mbʋ, ɛlɛ ɖoŋ ɖoŋ lɛ, kɩjaʋ yɔɔ Ɛsɔ sɛtʋ ɛgbɛyɛ nɖɩ ɖɩɩñɔtɩnɩ caanaʋ taa Sekɛɛm nɛ Samaarii yɔ, ɖɩ-taa mba payaɣaɣ mbʋ. Mba paawɛ kɩjaʋ yɔɔ ɛgbɛyɛ nɖɩ ɖɩ-taa yɔ, tɔm ndʋ tɩ-yɔɔ petisaɣ yɔ, tɩ-taa natʋyʋ kaawɛ ndɩ kpem nɛ tɔm ndʋ tɩ-yɔɔ Yuuda mba ñetisaɣ yɔ.—Yoh 8:48.

• Sataŋ.

  Pɩkɛnɩ Ebree tɔm piye naɖɩyɛ nɛ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «Kaɖɩnɩyʋ.» Bibl taa lɛ, ɖoŋ ɖoŋ ɖɩwɩlɩɣ Ɛsɔ Koyindu sɔsɔ Sataŋ Eleeu.—Yɔb 1:6; Mat 4:10; Nat 12:9.

• Sebatɩ.

  Yuuda mba lɩnɩ Babilɔɔnɩ yomiye taa nɛ papɩsɩ lɛ, hɩɖɛ nɖɩ payaɣaɣ pɛ-Ɛsɔ sɛtʋ taa fenaɣ 11 ñɩŋga, nɛ fenasɩ nzɩ ɛyaa tɩŋa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ ɛjaɖɛ taa yɔ sɩ-taa 5 ñɩŋga. Kapaɣzaɣ Kɔlaɣ fenaɣ hɛkʋ taa nɛ kɛtɛŋ Lɛlaɣ fenaɣ hɛkʋ taa. (Zak 1:7)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B15.

• Seeya.

  Seeya kɛ kɩmaɣzʋʋ. Ye pakpaɣ nabʋyʋ seeya taa nɛ papɩyɩ-pʋ bat kɩmaɣzʋʋ taa yɔ pɩmakɩɣnɩ litrinaa 7 nɛ hɔɔlʋʋ mbʋ yɔ (litrinaa 7,33). (2Aw 7:1)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Seminiti.

  Palakɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm piye nɖɩ minziiki taa, nɛ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «lutozo»; ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩwɩlɩ hendu ndʋ peteɣni nɔɔ hɛɛɛ ñɩŋga yɔ yaa minziiki ŋgʋ pamakɩ-kʋ hɛɛɛ yɔ. Minziiki wondu hɔɔlʋʋ taa lɛ, pɩkɛɣnɩ tɔm piye nɖɩ ɖɩwɩlɩɣ se pɩpɔzʋʋ se palabɩnɩ tʋmɩyɛ minziiki wondu ndʋ titiliɣ yɔ. Hendu hɔɔlʋʋ taa lɛ, tɔm piye nɖɩ ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩwɩlɩ se pama minziiki hɛɛɛ nɛ petee hendu hɛɛɛ mbʋ ɖɔɖɔ nɛ patɩŋ-kʋ.—1Kr 15:21; Ke 6:Kt; 12:Kt.

•  Serafimwaa.

  Pɛkɛnɩ Ɛsɔ tiyiyaa mba pɔcɔ Yehowa kewiyaɣ kpelaɣ nɛ pata yɔ. Ebree tɔm piye serafim tɔbʋʋ lɛ se «mba pañakɩ yɔ.»—Iza 6:2, 6.

• Sewɔɔlɩ.

  Sewɔɔlɩ kɛ Ebree tɔm piye; ɖɩ-tɔbʋʋ nɩʋ nɛ Grɛɛkɩ tɔm piye «Hadɛɛsɩ» tɔbʋʋ nɩʋ kɛ kʋɖʋm. Pɛɖɛzɩ-ɖɩ se «Pɩlaʋ» nɛ ɖɩwɩlɩɣ wɛtʋ ndʋ tɩ-taa sɩɖaa wɛɛ yɔ. Pama-ɖɩ nɛ «p» sɔsɔʋ se paɖʋ tʋkaɣ ɖɩ nɛ tɔm piye «pɩlaʋ» ŋgʋ kɩkɛ ɛyʋ kʋɖʋm pɩlaʋ yɔ pɛ-hɛkʋ taa. Kalɩ pɩ-tɛɛ tɔm ndʋ tɩwɛ «Pɩlaʋ» yɔɔ masɩ sɩnɛ sɩ-taa yɔ: Kiɖ 37:35; Ke 16:10; Tʋm 2:31.

• Sezaarɩ.

  Sezaarɩ kɛ Roma hɔʋ nakʋyʋ hɩɖɛ, nɛ ɖɩkɔm nɛ ɖɩpɩsɩ Roma kewiyaɣ awiya sɔsɔna hɩɖɛ kɩsɛsɛyɛ. Paya Ogusti, Tiibɛɛrɩ, nɛ Kloodi pa-hɩla Bibl taa, nɛ paa patɩyaa Neerɔɔ ñɩnɖɛ yɔ, ɛnʋ ɖɔɖɔ ɛwɛ pa-taa. Palabɩnɩ tʋmɩyɛ ɖɔɖɔ hɩɖɛ «Sezaarɩ» Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa nɛ pɩwɩlɩɣ kewiyaɣ ɖoŋ yaa ɛjaɖɛ.—Mak 12:17; Tʋm 25:12.

• Sɛɛla.

  Palabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm piye nɖɩ minziiki taa yaa tɔm pʋlʋtʋʋ taa; nɛ palabɩnɩ-ɖɩ tʋmɩyɛ Keɣsi takayaɣ taa nɛ Habakuuki takayaɣ taa. Tɔm piye nɖɩ, ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩwɩlɩ se ɛyʋ ɛsɩnzɩ hendu teu yaa minziiki pazɩ yaa pɩ-naalɛ, nɛ ɛpɩzɩ ɛmaɣzɩ tɔm ndʋ pɔyɔɔdaa pʋcɔ nɛ pɛhɛtɩɣ yɔ tɩ-yɔɔ yaa se piyele nɛ tɩla tʋmɩyɛ ɛ-laŋɩyɛ yɔɔ. Takayaɣ nakɛyɛ (Septante) taa lɛ, pɛɖɛzɩ tɔm piye Sɛɛla se diapsalma nɛ pʋ-tɔbʋʋ lɛ se «minziiki sɩnzʋʋ pazɩ.»—Ke 3:4; Hab 3:3.

• Siirii; Siirii mba.—

  Cɔnɩ ARAM; ARAMEYA MBA.

• Siirɩtɩ.

  Siirɩtɩ kɛ teŋgu pilinzi sɔsɔsɩ naalɛ nzɩ sɩtɩkɩlɩ limuu nɛ sɩsʋ tɛtʋ taa Liibii teŋgu kidiiliŋ yɔɔ, Afrika hayo kiŋ yɔ; caanaʋ taa mɛlɛnaa sayaa seɣaɣ hɔɔlʋʋ ŋgʋ sɔɔndʋ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ lɩm hola hɔŋaɣ kañɩŋa nɛ piwokini peeɖe paa ɛzɩmtaa. (Tʋm 27:17)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B13.

• Sikli.

  Sikli kɛ Ebree mba yuŋ kɩmaɣzʋʋ nɛ pɩkɛ ɖɔɖɔ liidiye ñʋʋ. Nɛ sikli pakɩlaɣ labɩnʋʋ tʋmɩyɛ. Sikli yuŋ kaamaɣnɩ ɛzɩ kɩɖamnaa 11 nɛ hɔɔlʋʋ mbʋ yɔ (kɩɖamnaa 11,4). Pɩtɩla yɔ, palakaɣnɩ tʋmɩyɛ tɔm loyaɣ «lone kiɖeɖeye taa sikli» se pañɩɣnɩ niye se sikli yuŋ ɛmaɣnɩ ɖeyi ɖeyi yaa se ki-yuŋ ɛmaɣnɩ yuŋ kɩmaɣzʋʋ ŋgʋ paasɩ kɩɖanɖʋʋ tɛɛ se palabɩnɩ-kʋ tʋmɩyɛ yɔ. Pʋtɔma yɔ, awiya tɛ sikli (kɩɩwɛ ndɩ nɛ sikli kɩmaɣzʋʋ ŋgʋ ɛyaa lalaa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ yɔ) yaa yuŋ kɩmaɣzʋʋ ŋgʋ paasɩ wiyaʋ ɖɩɣa taa se palabɩnɩ-kʋ tʋmɩyɛ yɔ kɩɩwɛɛ ɖɔɖɔ.—Ejl 30:13.

• Sinaagɔɔgɩ.

  Tɔm piye nɖɩ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ «kpeɣluu; kigbeɣluu;» ɛlɛ masɩ sakɩyɛ taa lɛ, ɖɩwɩlɩɣ kuduyuu yaa lone nɖɩ ɖɩ-taa Yuuda mba kpeɣlaɣ nɛ pakalɩɣ Masɩ, pɛkpɛlɩkɩɣ tɔm, posusuu tɔm, nɛ patɩmɩɣ yɔ. Yesu alɩwaatʋ taa, paa Izrayɛɛlɩ tɛtʋ cikpetu ndʋ lɛ, tɩɩwɛnɩ sinaagɔɔgɩ, nɛ tɛtʋ sɔsɔtʋ ñaawɛnɩ sinaagɔɔgɩwaa sakɩyɛ.—Luk 4:16; Tʋm 13:14, 15.

• Sivaŋ.

  Yuuda mba lɩnɩ Babilɔɔnɩ yomiye taa nɛ papɩsɩ lɛ, hɩɖɛ nɖɩ payaɣaɣ pɛ-Ɛsɔ sɛtʋ taa fenaɣ 3 ñɩŋga, nɛ fenasɩ nzɩ ɛyaa tɩŋa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ ɛjaɖɛ taa yɔ sɩ-taa 9 ñɩŋga. Kapaɣzaɣ Agoza fenaɣ hɛkʋ taa nɛ kɛtɛŋ Mɩsɩgʋm fenaɣ hɛkʋ taa. (Ɛst 8:9)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B15.

• Siyɔŋ; Siyɔŋ Pʋʋ.

  Hɩɖɛ nɖɩ paya tɛtʋ ndʋ payaɣaɣ se Yebuusi yɔ. Tɩɩkɛ tɛtʋ ɖoŋ ñɩndʋ nɛ tɩɩwɛ Yeruzalɛm piyaɣ ŋga kɛwɛ hadɛ kiŋ wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa yɔ kɔ-yɔɔ. Daviid kaakɔm nɛ ɛmʋ tɛtʋ ndʋ pʋwayɩ lɛ, ɛma e-kewiyaɣ ɖɩɣa peeɖe, nɛ tɛtʋ ndʋ pɔkɔm nɛ payaa se «Daviid Tɛtʋ.» (2Sa 5:7, 9) Siyɔŋ kɔm nɛ kɩpɩsɩ pʋʋ kiɖeɖeu siŋŋ Yehowa ɛsɩndaa alɩwaatʋ ndʋ Daviid kaayeba nɛ powoni Aɖakaɣ peeɖe yɔ. Pʋwayɩ, lone nɖɩ ɖɩ-taa templo kaawɛ Moriya Pʋʋ yɔɔ yɔ, payaɣaɣ-ɖɩ ɖɔɖɔ mbʋ, nɛ nabʋyʋ taa payaɣaɣ ɖɔɖɔ Yeruzalɛm tɛtʋ tɩŋa mbʋ. Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa lɛ, ɖoŋ ɖoŋ Siyɔŋ yaa Siyɔŋ Pʋʋ sɩŋnɩ nabʋyʋ.—Ke 2:6; 1Pɩ 2:6; Nat 14:1.

• Sizika.

  Sizika kɛ ɖaʋ ŋgʋ pesikaɣ yiɣ yiɣ nɛ pɔhɔkʋʋ ɛyʋ yaa pakaŋ ɛyʋ kɩ-yɔɔ yɔ. Ajɛɛ naayɛ taa, nabʋyʋ taa pakʋwaɣ ɛyaa sizikasɩ yɔɔ, papɩzaɣ ɖɔɖɔ se pɔhɔkɩ tomnaɣ kɩsɩbaɣ nakɛyɛ sizika yɔɔ se papaɣnɩ ɛyaa lalaa yaa se paɖʋnɩ weyi pɔhɔkɩ-ɩ yɔ fɛyɛ ɛyaa ɛsɩndaa. Paasɩm Asiirii mba se palakaɣ tɛtɛ lakasɩ; mba Asiirii mba kpaɣaɣ-wɛ you taa yɔ patʋwaɣ-wɛ sizikasɩ nzɩ sɩ-nɔsɩ taa wɛ cʋlʋ cʋlʋ yɔ sɩ-yɔɔ; pɔsɔkaɣ sizika weyi pacaɣ-ɩ kʋʋ yɔ e-lotu taa nɛ kɔ-nɔɔ lɩɩnɩ ɛ-laŋɩyɛ taa. Ɛlɛ Yuuda mba paɣtʋ taa lɛ, ɛyaa mba pakʋ pɔ-tɔm se palabɩ kɩdɛkɛdɩm sɔsɔm ɛzɩ pala sɩɩnaa yaa pɔyɔɔdɩ tɔm kɩdɛkɛdɩtʋ wondu kiɖeɖetu yɔɔ yɔ, kajalaɣ lɛ payakɩ-wɛ pɛɛ nɛ pasɩ yaa patɩŋɩɣnɩ nʋmɔŋ lɛɛŋ yɔɔ nɛ pakʋ-wɛ, nɛ pʋwayɩ lɛ popuzi po-tomnasɩ kɩsɩbasɩ sizikasɩ yɔɔ, yaa tɩŋ yɔɔ, se papaɣnɩ ɛyaa lalaa. (Wp 21:22, 23; 2Sa 21:6, 9) Roma mba lɛ, nabʋyʋ taa paba ñɔhɔkaɣ weyi pacaɣ-ɩ kʋʋ yɔ sizika yɔɔ nɛ ɛwɛɛ peeɖe kɩyakɩŋ sakɩyɛ nɛ siziŋ nɩʋ, lɔkɔtʋ, wɩsɩ nɛ ñɔɔsɩ pɩkʋ-ɩ. Nabʋyʋ  taa ɖɔɖɔ lɛ, pakaŋaɣ weyi pakʋ ɛ-tɔm se ɛmʋnɩ sɩm yɔ e-nesi nɛ ɛ-nɩŋgbanzɩ sizika yɔɔ, nɛ mbʋ paalabɩ Yesu. (Luk 24:20; Yoh 19:14-16; 20:25; Tʋm 2:23, 36)—Cɔnɩ NAZƖM SIZIKA.

• Sizika kiɖeɖeɣa.

  Ebree taa lɛ, asera. Tɔm piye nɖɩ ɖɩwɩlɩɣ (1) sizika kiɖeɖeɣa ŋga kasɩŋnɩ Asera, Kanaŋ mba ɛsɔ halɩñɩnʋ weyi ɛhaɣ lʋlʋʋ yɔ, yaa (2) ɛsɔ halɩñɩnʋ Asera maɣmaɣ sɩʋ kpeliɣa. Nabʋyʋ taa, pesikaɣ sizika nɛ kasɩŋɩɣ yiɣ yiɣ nɛ palakaɣ kɔ-hɔɔlʋʋ nakʋyʋ nɛ pɩkɛɣnɩ ɖaʋ. Pɩpɩzaɣ se pɩkɛnɩ sizika ŋga patɩsaɣ-kɛ yɔ yaa tɩʋ maɣmaɣ.—Wp 16:21; Tɔh 6:26; 1Aw 15:13.

• Siɣsiɣ wɛtʋ.

  Masɩ taa lɛ, paɣtʋ kila wena Ɛsɔ ɖʋ kɩbandʋ nɛ kɩdɛkɛdɩm nʋmɔʋ taa yɔ, mbʋ awɩlɩɣ se pɩwɛ siɣsiɣ Ɛsɔ ɛsɩndaa yɔ, mbʋ kɛnɩnɩ siɣsiɣ wɛtʋ.—Kiɖ 15:6; Wp 6:25; Adu 11:4; Sof 2:3; Mat 6:33.

• Sɩɖaa femtu.

  Pɩkɛ ɛyaa kʋyʋʋnɩ sɩm taa yɔ. Grɛɛkɩ tɔm piye anastasis nɖɩ pɛɖɛzɩɣ se «sɩɖaa femtu» yɔ, ɖɩ-tɔbʋʋ ɖɔɖɔ lɛ se «kʋyʋʋ; sɩŋʋʋ.» Pɔyɔɔdɩ sɩɖaa femtu nakʋ tɔm Bibl taa, nɛ Yesu weyi Ɛsɔ Yehowa fezi-i yɔ e-femtu ɖɔɖɔ wɛ pɩ-taa. Paa Eliya, Eliizee, Yesu, Pɩyɛɛrɩ nɛ Pɔɔlɩ, mba kaafezini ɛyaa lalaa yɔ, pɩnaɣ kpayɩ kpayɩ se Ɛsɔ kaahanɩ-wɛ ɖoŋ nɛ pala maamaaci lakasɩ nzɩ. «Ɛyaa siɣsiɣ tɩnaa nɛ mba pɛfɛyɩ siɣsiɣ» nɛ pakaɣ-wɛ fezuu tɛtʋ yɔɔ yɔ, pe-femtu tɔm cɛyɩ Ɛsɔ tamaɣ taa. (Tʋm 24:15) Bibl yɔɔdʋʋ ɖɔɖɔ se pakaɣ nabɛyɛ fezuu nɛ pakpa ɛsɔdaa, kɩya femtu ndʋ se femtu «ndʋ pacalɩɣna yɔ» yaa «kajalaɣ» femtu; Yesu koobiya patam numwaa femtu ndʋ titukuuna.—Flp 3:11; Nat 20:5, 6; Yoh 5:28, 29; 11:25.

• Sɩtooyiisi mba lɔŋsɩnɖaa.

  Pɛkɛ Grɛɛkɩ mba ɛjaɖɛ yɔɔ lɔŋsɩnɖaa sukuli nakʋyʋ taa ñɩma. Pamaɣzaɣ se pʋcɔ nɛ ɛyʋ hiɣ koboyaɣ lɛ, pɩwɛɛ se ɛlabɩnɩ tʋmɩyɛ ɛ-ñʋʋ taa maɣzɩm nɛ ɛcaɣ wezuu nɛ pɩla nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ paɣtʋ ndʋ tiɖiyiɣ wondu kɩlɩzɩtʋ yɔ. Pamaɣzaɣ se weyi ɛkɛ lɔŋsɩnɖʋ siŋŋ yɔ, ɛ-paa fɛyɩnɩ siziŋ nɩʋ yaa leleŋ nɩʋ.—Tʋm 17:18.

• Sɩʋ kpeliɣa; Sɩɩnaa latʋ.

  Sɩʋ kpeliɣa kɛ kɩlɛmʋʋ, nabʋyʋ lɛɣzʋʋ, mbʋ pɩwɛ toovenim taa yaa pamaɣzɩɣ se pɩwɛɛ yɔ, nɛ ɛyaa pɩzɩɣ nɛ palabɩnɩ-pʋ tʋmɩyɛ ɛsɔ sɛtʋ taa yɔ. Sɩɩnaa latʋ kɛ sɩʋ kpeliɣa nakɛyɛ ñam siŋŋ, kɔ-sɔɔlʋʋ, kɛ-sɛʋ, yaa kɛ-tɛɛ luŋuu.—Ke 115:4; Tʋm 17:16; 1Kɔ 10:14.

• Sɔɔlɩm siɣsiɣ ñɩmbʋ.

  Ðoŋ ɖoŋ lɛ, Ebree tɔm piye hɛsɛɛdɩ pɛɖɛzɩɣ mbʋ, nɛ ɖɩwɩlɩɣ sɔɔlɩm mbʋ ɖuutu, cɩŋgɩlɩm wɛtʋ, siɣsiɣ wɛtʋ nɛ kɩbandʋ ñɔnʋʋ kpam seɣtiɣ nɔɔyʋ se ɛwɛɛna yɔ. Nɛ sɔɔlɩm mbʋ pɩɩmʋkɩ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, palakɩnɩ tɔm piye nɖɩ tʋmɩyɛ nɛ pawɩlɩɣ sɔɔlɩm mbʋ Ɛsɔ wɛnɩ ɛyaa yɔɔ yɔ, ɛlɛ palakɩnɩ-ɖɩ ɖɔɖɔ tʋmɩyɛ nɛ pawɩlɩɣ sɔɔlɩm mbʋ pɩwɛ ɛyaa hɛkʋ taa yɔ.—Ejl 34:6; Rut 3:10.

• Suyuu.

  Ebree taa lɛ «Milo,» nɛ palɩzɩ tɔm piye nɖɩ tɔm piye nɖɩ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «suyi» yɔ ɖɩ-taa. Bibl ŋgʋ payaɣ se Septante yɔ kɩɖɛzɩ tɔm piye nɖɩ se «wiyaʋ ɖɩɣa.» Pʋtɔma yɔ pɩɩkɛ Daviid Tɛtʋ wɛtʋ natʋyʋ yaa mbʋ pamawa nɛ pɩwɛɛ ɖenɖe Daviid Tɛtʋ wɛɛ yɔ. Ɛlɛ halɩ nɛ sɔnɔ patɩtɩlɩ mbʋ ɖeyi ɖeyi pɩkɛnaa yɔ.—2Sa 5:9; 1Aw 11:27.

• Sʋʋtʋ ɖaʋ.

  Kɩkɛ ɖaʋ ŋgʋ popuzuu wondu kɩ-nɔsɩ taa nɛ ɛyʋ hɔɔlʋʋ-kʋ ɛ-hazasɩ yɔɔ yɔ; yaa kɩkɛ ɖaʋ ŋgʋ patɩnɩɣ kpɩna naalɛ pondona yɔɔ alɩwaatʋ ndʋ ahɔŋ ñɩɣyʋʋ ŋgʋ pahayɩɣna yɔ yaa kɛɛkɛɛ yɔ (naŋ yɔɔ pakɩlɩɣ-kʋ tɩnʋʋ). Ðoŋ ɖoŋ lɛ, yomaa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ sʋʋtʋ ɖaŋ nɛ pakpakɩɣnɩ sʋʋtʋ yuŋ ñɩndʋ; pʋyɔɔ palakaɣnɩ tʋmɩyɛ tɔm loyaɣ «sʋʋtʋ ɖaʋ» nɛ pɩwɩlɩɣ yomiye taa wɛʋ yaa ɛzɩma poluzuu ɛyʋ nɔɔyʋ lɛlʋ tɛɛ yɔ; pɩwɩlɩɣ ɖɔɖɔ nazɩm nɛ kʋñɔŋ. Ye pɔtɔm se pakʋsɩ sʋʋtʋ ɖaʋ yaa pɛpɛlɩ-kʋ yɔ, pʋ-tɔbʋʋ lɛ se poholi nɔɔyʋ yomiye taa, nazɩm taa, yaa mulum taa.—Lev 26:13; Mat 11:29, 30.

T

• Taamuuzi.

  (1) Ɛɛkɛ ɛsɔ weyi halaa Ebree ñɩma mba paayebi tisuu yɔ pewiɣaɣ Yeruzalɛm yɔ. Nabɛyɛ maɣzaɣ se Taamuuzi kaakɛ wiyaʋ nɔɔyʋ, nɛ papɩsɩ-ɩ ɛsɔ ɛ-sɩm wayɩ. Sumɛɛrɩ mba takayɩsɩ taa lɛ, paya Taamuuzi se Dumuzi nɛ pakpaɣ-ɩ se ɛkɛ ɛsɔ halɩñɩnʋ Inana (Babilɔɔnɩ mba tɛ ɛsɔ Istarɩ) weyi ɛhaɣ lʋlʋʋ yɔ ɛ-walʋ yaa ɛ-kʋsɔɔlʋ. (Eze 8:14) (2) Yuuda mba lɩnɩ Babilɔɔnɩ yomiye taa nɛ papɩsɩ lɛ, hɩɖɛ nɖɩ payaɣaɣ pɛ-Ɛsɔ sɛtʋ taa fenaɣ 4 ñɩŋga, nɛ fenasɩ nzɩ ɛyaa tɩŋa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ ɛjaɖɛ taa yɔ sɩ-taa 10 ñɩŋga. Kapaɣzaɣ Mɩsɩgʋm fenaɣ hɛkʋ taa nɛ kɛtɛŋ Hasɩɖɩyaɖɛ fenaɣ hɛkʋ taa.—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B15.

• Takayaɣ kikpiyaɣ.

  Kaakɛ tɔnɛ takayaɣ yaa papiruusi takayaɣ kɩɖaɣlaɣ ŋga pamaɣaɣ tɔm kɔ-hɔɔlʋʋ kʋɖʋmʋʋ yɔɔ ɖeke yɔ, nɛ ɖoŋ ɖoŋ lɛ pekpiyaɣ-kɛ ɖaʋ yɔɔ. Takayɩsɩ kikpiyisi yɔɔ paama Masɩ, nɛ sɩ-yɔɔ ɖɔɖɔ paɖaɣnɩ Masɩ nzɩ sɩ-taa tɔm maʋ pʋwayɩ; nɛ alɩwaatʋ ndʋ pamaɣaɣ Bibl yɔ, mbʋ takayɩsɩ kaawɛɛ.—Yer 36:4, 18, 23; Luk 4:17-20; 2Ti 4:13.

• Takayɩsɩ mayaa.

  Paakɛ ɛyaa mba paɖaɣnaɣ maʋ Ebree Masɩ taa tɔm takayɩsɩ taa yɔ.  Alɩwaatʋ ndʋ Yesu kaakɔm tɛtʋ yɔɔ yɔ, ɛyaa tindimiye nɖɩ ɖɩɩkpɛlɩkɩ Paɣtʋ nɛ ɖɩsɩm-tʋ camɩyɛ yɔ, nɖɩ payaɣaɣ mbʋ. Paakaɖɩnɩ Yesu.—Ɛsd 7:6, pɩ-tɛɛ tɔm; Mak 12:38, 39; 14:1.

• Talaŋ.

  Talaŋ kaakɛ Ebree mba yuŋ kɩmaɣzʋʋ ŋgʋ kɩkɩlɩ paɣlʋʋ yɔ, nɛ kɩɩkɛ ɖɔɖɔ liidiye ñʋʋ. Ki-yuŋ maɣnɩ ɛzɩ kilonaa 34 mbʋ yɔ (kilonaa 34,2). Grɛɛkɩ mba talaŋ wɛ ññɩɩ nɛ pɩkɩlɩ, ki-yuŋ maɣnɩ ɛzɩ kilonaa 20 nɛ hɔɔlʋʋ mbʋ yɔ (kilonaa 20,4). (1Kr 22:14; Mat 18:24)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B14.

• Tanaŋ tɛɛ tɩɩŋa.

  —Cɔnɩ TƖMBALƲƲ.

• Tarɩsiisi mɛlɛnaa.

  Kiɖe tɛɛ lɛ, mɛlɛnaa mba powokaɣ caanaʋ taa Tarɩsiisi (sɔnɔ Ɛsɩpaañɩ) taa yɔ, mba payaɣaɣ mbʋ. Pʋwayɩ lɛ, pɩwɛ ɛzɩ mɛlɛnaa sɔsaa mba pɔɖɔŋ nʋmɔʋ kɩɖaɣlʋʋ yɔ mba payaɣaɣ mbʋ. Salomɔɔ nɛ Yozafaatɩ paakpaɣ mɛlɛnaa mba pɔ-ɖɔndɩnaa nɛ palabɩnɩ tadɩyɛ.—1Aw 9:26; 10:22; 22:48.

• Tarɩtaarɩ.

  Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa lɛ, poluzi Noowa alɩwaatʋ taa Ɛsɔ tiyiyaa kaañamtʋ tɩnaa nɛ pɛwɛɛ wɛtʋ ndʋ tɩ-taa yɔ ndʋ payaɣ se Tarɩtaarɩ; nɛ wɛtʋ ndʋ tɩnɩɣzɩnɩ salaka taa wɛʋ. Ye palabɩnɩ tʋmɩyɛ lakaɣ (verbe) tartaroo («Tarɩtaarɩ taa pɛɖʋʋ») 2 Pɩyɛɛrɩ 2:4 taa yɔ, pɩɩwɩlɩɣ se pɛpɛɖɩ Ɛsɔ «tiyiyaa mba palabɩ kɩwɛɛkɩm yɔ» Tarɩtaarɩ ŋgʋ pɔyɔɔdʋʋ kɩ-tɔm sɩɩnaa layaa mʋya taa yɔ kɩ-taa (pʋ-tɔbʋʋ se tɛtɛɛ salaka nɛ cɩkpɛndʋʋ lone nɖɩ ɖɩ-taa ɛsɔnaa cikpema wɛɛ yɔ). Ɛlɛ pɩwɩlɩɣ se Ɛsɔ luzi-wɛ nɛ ɛmʋ wala wena paawɛna yɔ nɛ ɛɖɔɔnɩ-wɛ ɛsɔdaa nɛ pɛwɛɛ cɩkpɛndʋʋ sɔsɔʋ taa pa-maɣzɩm taa se pataanɩɩ Ɛsɔ tamasɩ kɩbanzɩ taa. Cɩkpɛndʋʋ wɩlɩɣ ɖɔɖɔ mbʋ pɩkaɣ-wɛ talʋʋ cee wayɩ yɔ, nɛ Masɩ wɩlɩɣ se pakaɣ-wɛ ɖɩzʋʋ pa nɛ pa-ñʋʋdʋ Sataŋ Eleeu tam tam. Ye mbʋ, Tarɩtaarɩ wɩlɩɣ ɛzɩma poluzi Ɛsɔ tiyiyaa kaañamtʋ tɩnaa mba siŋŋ yɔ. Tarɩtaarɩ wɛ ndɩ nɛ «pɔʋ sɔsɔʋ» ŋgʋ pɔyɔɔdɩ kɩ-tɔm Natʋ 20:1-3 taa yɔ.

• Tebɛɛtɩ.

  Yuuda mba lɩnɩ Babilɔɔnɩ yomiye taa nɛ papɩsɩ lɛ, hɩɖɛ nɖɩ payaɣaɣ pɛ-Ɛsɔ sɛtʋ taa fenaɣ 10 ñɩŋga, nɛ fenasɩ nzɩ ɛyaa tɩŋa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ ɛjaɖɛ taa yɔ sɩ-taa 4 ñɩŋga. Kapaɣzaɣ Saŋayɩŋ fenaɣ hɛkʋ taa nɛ kɛtɛŋ Kɔlaɣ fenaɣ hɛkʋ taa. Payaɣaɣ fenaɣ ŋga se fenaɣ 10 ñɩŋga. (Ɛst 2:16)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B15.

• Templo.

  Templo kɛ Izrayɛɛlɩ mba Ɛsɔ sɛtʋ kuduyuu ŋgʋ paama Yeruzalɛm nɛ pɛlɛɣzɩnɩ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ lone taa yɔ. Salomɔɔ kaamanɩ kajalaɣ templo ŋgʋ Babilɔɔnɩ mba kɔma nɛ pɔyɔkɩ pʋwayɩ yɔ. Zorobabɛɛlɩ kaamanɩ templo naalɛ ñɩŋgʋ alɩwaatʋ ndʋ Izrayɛɛlɩ mba lɩnɩ Babilɔɔnɩ yomiye taa nɛ papɩsɩ yɔ, nɛ Eroodi Sɔsɔ ɖaɣnɩ-kʋ maʋ pʋwayɩ. Masɩ taa lɛ, ɖoŋ ɖoŋ payaɣ-kʋ se «Yehowa ɖɩɣa.» (Ɛsd 1:3; 6:14, 15; 1Kr 29:1; 2Kr 2:4; Mat 24:1)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B8 nɛ B11.

• Terafim.

  Terafim kɛ hɔʋ ɛsɔnaa yaa sɩʋ kpelisi nzɩ sɩ-yɔɔ patɩŋaɣna nɛ pɔpɔzʋʋ piye yɔ. (Eze 21:21) Palakaɣ terafimwaa nabɛyɛ nɛ panɩɣzɩɣnɩ ɛyʋ nɛ patalɩɣ ɛyʋ paɣlɩka, ɛlɛ lalaa kaawɛ ññɩɩ nɛ pɩkɩlɩ. (Kiɖ 31:34; 1Sa 19:13, 16) Mbʋ pɩ-yɔɔ tɛtɛɛ wondu ñɩnɩyaa lɩ Mezoopotamii taa yɔ, pɩwɩlɩɣ se caanaʋ taa lɛ ye ɛyʋ ɛɛwɛnɩ terafimwaa yɔ ɛwɛnɩ ɖoŋ nɩɩyɩ hɔʋ ñɩm yɔɔ. (Pɩtɩla lɩmaɣzɩyɛ nɖɩ ɖɩ-yɔɔ Rasɛɛlɩ kaakpaɣ ɛ-caa terafimwaa.) Pɩkɛ toovenim se tɔm hʋyaa nɛ awiya alɩwaatʋ taa, Izrayɛɛlɩ mba sɛɣaɣ terafimwaa; ɛlɛ Izrayɛɛlɩ ɛjaɖɛ taa lɛ, paa ɛyʋ ɛɛwɛnɩ terafimwaa yɔ, pɩtɩwɩlɩ se ɛwɛnɩ ɖoŋ nɩɩyɩ hɔʋ ñɩm yɔɔ. Terafimwaa kaawɛ wondu ndʋ wiyaʋ siɣsiɣ tʋ Yoziyaasɩ kaaɖɩzɩ-tʋ yɔ tɩ-taa.—Tɔh 17:5; 2Aw 23:24; Oze 3:4.

• Tɛtʋ ɖoŋ ñɩndʋ.

  Ebree tɔm loyaɣ ŋga pɛɖɛzaa se tɛtʋ ɖoŋ ñɩndʋ yɔ, kɔ-tɔbʋʋ kpem lɛ se lone nɖɩ ɛyʋ ɛɛpɩzɩɣ nɛ ɛsʋʋ ɖɩ-taa yɔ. Wondu naadozo ndʋ pɩpɔzʋʋ se tɛtʋ ɖoŋ ñɩndʋ ɛwɛɛna yɔ ndʋ yɔ: (1) kolonzi nzɩ sɩɖɩkɩ koyindu nʋmɔʋ se ɛtaasʋʋ tɩ-taa yɔ, (2) you wondu ndʋ sɔɔjanaa pɩzɩɣ nɛ palabɩnɩ tʋmɩyɛ nɛ pakaɖɩnɩ mba pɔkɔŋ se poyooni-wɛ yɔ, nɛ (3) lɩm mbʋ pɩpɩzɩɣ nɛ pɩtalɩ samaɣ yɔ.—Kɩg 13:28; Yoz 14:12.

• Tɛtʋ kɛzʋʋ; Yomiye taa wobu.

  Tɔm pee ana awɩlɩɣ ɛzɩma palɩzɩɣ nɔɔyʋ ɛ-ɛjaɖɛ yaa ɛ-ɖɩɣa taa yɔ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, mba pawakɩ lalaa you taa yɔ, mba kɛzɩɣnɩ mba pawaba yɔ tɛtʋ. Ebree tɔm piye nɖɩ pɛɖɛzaa se tɛtʋ kɛzʋʋ yaa yomiye taa wobu yɔ, ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ «ɖɛʋ.» Yomiye taa wobu sɔsɔm mbʋ pɩtalɩ Izrayɛɛlɩ mba pe-wezuu caɣʋ taa yɔ, pɩkpɛndɩ 2. Asiirii mba kaawoni cejewe 10 kewiyaɣ ŋga kaawɛ hayo kiŋ yɔ yomiye taa, nɛ pʋwayɩ lɛ Babilɔɔnɩ mba woni cejewe 2 kewiyaɣ ŋga kaawɛ hadɛ kiŋ yɔ yomiye taa. Mba pɩkazɩ yomiye taa wobu mbʋ pɩ-naalɛ pɩ-taa yɔ, papɩsɩ pɛ-ɛjaɖɛ taa Pɛrɩsɩ wiyaʋ Siiruusi kewiyitu tɔɔʋ alɩwaatʋ taa.—2Aw 17:6; 24:16; Ɛsd 6:21.

• Tɛtʋ taa kpaʋ hendu.

  Tɔm loyaɣ ŋga kɛkɛnɩ Keɣsi 120-134 yɔɔ kajalaɣ tɔm. Ɛyaa wɛnɩ lɩmaɣza ndɩ ndɩ tɔm loyaɣ ŋga kɔ-tɔbʋʋ nɩʋ yɔɔ. Paa mbʋ yɔ ɛyaa sakɩyɛ maɣzɩɣ se alɩwaatʋ ndʋ Izrayɛɛlɩ mba ‘kpaɣaɣ’  Yeruzalɛm (Yeruzalɛm kaawɛ Yuuda pʋŋ ñʋʋ taa) se pɔtɔɔ kazandʋ sɔsɔtʋ naadozo ndʋ pɔtɔkaɣ pɩnaɣ taa yɔ, keɣsi 15 nzɩ sɩ-taa tɔm peteɣaɣni hendu nɛ taa leleŋ.

• Tɛtʋ taa ñʋndɩnaa.

  Tɛtʋ ndɩ ndɩ ndʋ tɩɩwɛ Roma mba nesi tɛɛ yɔ tɩ-taa lɛ, tɛtʋ taa ñʋndɩnaa kaakɛ mba pɔcɔŋnɩ komina tʋma yɔɔ yɔ. Tʋma wena palakaɣ yɔ a-taa naayɛ yɔ: Pɩɩwɛɛ se peyele nɛ ɖiɣ ɖiɣ caɣʋ wɛɛ, pɔcɔnɩ liidiye yɔɔ, pahʋʋnɩ tɔm mba pamaɣnɩ paɣtʋ yɔɔ yɔ, nɛ paha nɔɔ nɛ pɔhɔ ɛyaa nɩŋgbaŋʋʋ.—Tʋm 16:20.

• Tilimiye.

  (1) Ðɩkɛ mbʋ pesiɣaa nɛ pɩsɩŋ yiɣ yiɣ nɛ pɩpɩzɩɣ nɛ pɩɖɔkɩ nabʋyʋ yɔ. Pesikaɣ tilima naayɛ se pɔtɔzɩnɩ lakasɩ nasɩyɩ yɔɔ yaa caanaʋ taa tɔm natʋyʋ yɔɔ. Paalabɩnɩ tʋmɩyɛ tilima templo maʋ taa nɛ wiyaʋ ɖɩɣa ŋga Salomɔɔ kaamawa yɔ ka-taa. Sɩɩnaa layaa sikaɣ tilima kiɖeɖena nɛ patɩŋɩɣnɩ a-yɔɔ nɛ pɛsɛɣ cɛtɩm ɛsɔnaa, nɛ nabʋyʋ taa Izrayɛɛlɩ mba lakaɣ pa-lakasɩ nzɩ ɖɔɖɔ. (Tɔh 16:29; 1Aw 7:21; 14:23; cɔnɩ HOKUU.) (2) Ðɩkɛ kuduyuu (yaa kuduyuu hɔɔlʋʋ nakʋyʋ) ŋgʋ kɩkʋyɩ siŋŋ nɛ kɩkɩlɩ kuduyuŋ lɛɛŋ weyi ɩcɔ-kʋ nɛ ɩta yɔ. Nabʋyʋ taa, feŋiyaa cakaɣ tilima yɔɔ nɛ pɩsɩɣnɩ-wɛ nɛ panaɣ camɩyɛ nɛ pefeŋiɣ pe-viiñi hayɩm yɔɔ se mɩlaa ɩtaakɔɔ nɛ pamɩlɩ yaa kpɩna ɩtaakɔɔ nɛ awɛɛkɩ viiñi. Sɔɔjanaa cakaɣ ɖɔɖɔ tilima yɔɔ nɛ pefeŋiɣ. Tilima wena pamaɣaɣ-yɛ lakʋ taa yaa kañɩmbusuu taa yɔ, aakɛnɩ lona wena a-taa ɛyʋ pɩzaɣ se ɛcɔzɩ yɔ.

• Tilimiye kiɖeɖeye.

  Ðɩɩkɛnɩ tilimiye nɖɩ pesiki-ɖɩ yiɣ yiɣ yɔ; nɛ ɖoŋ ɖoŋ lɛ, pɛɛ pamaɣaɣnɩ-ɖɩ. Pamaɣaɣ-ɖɩ nɛ ɖɩnɩɣzɩɣnɩ Baalɩ kʋzʋʋ piliŋa yaa cɛtɩm ɛsɔ nɔɔyʋ kʋzʋʋ piliŋa.—Ejl 23:24.

• Tisirii.

  —Cɔnɩ ETANIM nɛ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B15.

• Tisuu yebu.

  Grɛɛkɩ taa lɛ, pɩkɛ tɔm piye apostasiya nɛ palɩzɩ-ɖɩ nɛ lakaɣ nakɛyɛ taa nɛ ye pɛɖɛzɩ-kɛ piye piye yɔ, kɔ-tɔbʋʋ lɛ «posinuu.» Hɩɖɛ nɖɩ palɩzɩnɩ lakaɣ ŋga ka-taa yɔ, ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ «yebu, kizuu, yaa ñʋʋ taa ɖoŋ.» Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa lɛ, palabɩnɩ tʋmɩyɛ «tisuu yebu» kɔzɩ kɔzɩ mba peyeki toovenim Ɛsɔ sɛtʋ yɔ pɔ-hɔɔlʋʋ taa.—Adu 11:9; Tʋm 21:21; 2Te 2:3.

• Tɩ haʋ yʋsaɣ kiɖeɖeɣa.

  Kɛkɛ wonuu ŋgʋ kɩwɛ tayɩ nɛ palabɩ-kʋ nɛ sika kele kele ñɩŋga nɛ kɩñɩlɩsɩɣ yɔ; pama kɩ-yɔɔ Ebree taa se «Yehowa tɩnɩ kele kele wɛtʋ.» Kɩɩwɛ cɔjɔ kɩlɩm kiɖe taa ŋgee ñʋʋ kitemuu yɔɔ. (Ejl 39:30)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B5.

• Tɩlaaɖɩ kʋhʋlʋmʋʋ.

  Kɩkɛ ŋgee tɩlaaɖɩ kiɖeɖeu ŋgʋ palakaɣnɩ tʋmɩyɛ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛɛ nɛ pʋwayɩ templo taa yɔ kɩ-hɔɔlʋʋ nakʋyʋ. Kɩkɛ tɩŋ nɛ cɔka wena payaɣ se Boswellia yɔ pa-cɩyɩm mbʋ pelema nɛ pɩwɩlɩ yɔ. Pɔsɔkɩ-kʋ miŋ lɛ, kɩñɛyɩɣ sɔzɩŋ camɩyɛ. Pɛkpɛndaɣ-kʋ ɖɔɖɔ tɔɔnaɣ pee kɩlaŋ yɔɔ, nɛ pasɩɣaɣ-kʋ kpɔnɔnaa mba pasɩɣ Ɛsɔ ɛsɩndaa Lone Kiɖeɖeye taa yɔ pa-canzɩ tɩŋa yɔɔ.—Ejl 30:34-36; Lev 2:1; 24:7; Mat 2:11.

• Tɩmbalʋʋ.

  Pʋ-tɔbʋʋ ɖɔɖɔ lɛ «tanaŋ tɛɛ tɩɩŋa.» Kɛkɛ kɛdɛzaɣ tɩɩŋa ŋga kalɩɣ wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa pʋcɔ nɛ wɩsɩ lɩɣ yɔ, nɛ kawɩlɩɣ se evemiye kɩfaɖɛ paɣzaa.—Nat 22:16; 2Pɩ 1:19.

• Tɩʋ.

  Tɩʋ kɛ ɛyʋ weyi ɛtɔŋ se ɛwɛnɩ ɖoŋ se ɛyɔɔdɩ mbʋ pɩkaɣ labʋ cee wayɩ yɔ. Paya nabɛyɛ Bibl taa se pɛkɛ tɩyaa; pa-taa nabɛyɛ yɔ: Cɔjɔnaa mba pɛkɛ maajiki laɖaa yɔ, mba payaɣ feziŋ kɩdɛkɛdɩŋ yɔ, mba patɩŋɩɣnɩ tɩɩnzɩ yɔɔ nɛ patɩyɩɣ yɔ, nɛ lalaa.—Lev 19:31; Wp 18:11; Tʋm 16:16.

• Tɩ-yɔɔ wɛʋ pɩnaɣ.

  Kpaɣnɩ alɩwaatʋ ndʋ Izrayɛɛlɩ mba sʋ Lidaʋ Tɛtʋ taa yɔ, paa pɩnaɣ 50 ñɩŋga ŋga lɛ kɛkɛ Tɩ-yɔɔ wɛʋ pɩnaɣ. Pɩɩwɛɛ se peyele tɛtʋ nɛ tɩhɛzɩ pɩnaɣ ŋga, nɛ pɩɩwɛɛ ɖɔɖɔ se peyele Ebree ñɩma mba pɛkɛ yomaa yɔ nɛ pɛwɛɛ pa-tɩ yɔɔ. Tɛtʋ ndʋ tɩɩkɛ nɔɔyʋ ñɩm nɛ pɛpɛdɩ-tʋ yɔ, papɩsɩɣnɩ-ɩ tʋ. Papɩzɩɣ nɛ pɔtɔ se Tɩ-yɔɔ wɛʋ pɩnaɣ kaakɛ kazandʋ pɩnaɣ pilim, tɩ-yɔɔ wɛʋ pɩnaɣ ŋga keyeki se Izrayɛɛlɩ ɛjaɖɛ ɛɖaɣnɩ wɛʋ ɛzɩ ɖɩɩwɛʋ alɩwaatʋ ndʋ Ɛsɔ lɩzɩ-ɖɩ kiɖe tɛɛ yɔ.—Lev 25:10.

• Tɔm ɖɩhʋyɛ.

  Sakɩyɛ taa lɛ, ɖɩkɛ tɔm ɖɩyɔɔdɩyɛ nɖɩ pama awayɩ nɛ ɖɩkʋyɩ yɔ, nɛ tendemee yɔɔ ɛyʋ ɖɔŋ nɛ ɛkpa; tɔm hʋyaa cakɩ ɖɩ-taa nɛ pɔyɔɔdʋʋnɩ ɛyaa samaɣ nɛ peheyiɣ-kɛ tɔm ndʋ pɛsɛtaa yɔ. Tɔm pee «Ɛsɔ tɔm ɖɩhʋyɛ» nɛ «Krɩstʋ tɔm ɖɩhʋyɛ» sɩŋnɩ ɖʋtʋ ndʋ Yehowa laba se ɛhʋʋnɩ ɛyaa tɔm yɔ.—Rom 14:10; 2Kɔ 5:10; Yoh 19:13.

• Tɔm Hʋʋ Kɩyakʋ.

  Kɩkɛ kɩyakʋ nakʋyʋ, yaa alɩwaatʋ natʋyʋ, ndʋ tɩ-taa Ɛsɔ pɔzʋʋ ɛyaa tindima naayɛ, ajɛɛ, yaa ɛyaa akɔnta yɔ. Pɩpɩzɩɣ nɛ pɩkɛ alɩwaatʋ ndʋ pakʋʋ ɛyaa mba pakʋ pɔ-tɔm se pamʋnɩ sɩm yɔ, yaa tɔm hʋʋ pɩzɩɣ nɛ pɩha ɛyaa nabɛyɛ waɖɛ se paya pa-ñʋŋ nɛ pehiɣ wezuu maatɛŋ. Yesu Krɩstʋ nɛ ɛ-apostoloowaa pɔyɔɔdɩ cee wayɩ «Tɔm Hʋʋ Kɩyakʋ» nakʋyʋ tɔm, ŋgʋ kɩɩkaɣ tukunuu ɛsadɩnaa ɖeke ɛlɛ kitukuuni ɖɔɖɔ mba pasɩba yɔ.—Mat 12:36.

•  Tɔm hʋyaa.

  Pɛkɛ abalaa mba Yehowa kaalɩzaa se paya ɛ-samaɣ ñʋʋ pʋcɔ nɛ awiya paɣzɩ kewiyitu tɔɔʋ Izrayɛɛlɩ yɔɔ yɔ.—Tɔh 2:16.

• Tɔm hʋyaa tɛɛ ñɩma.

  Babilɔɔnɩ kewiyaɣ tɛɛ lɛ, tɔm hʋyaa tɛɛ ñɩma kaakɛ tɛtʋ taa tʋmlaɖaa mba paawɛ ageeta naayɛ taa yɔ; paasɩm paɣtʋ, ɛlɛ po-ɖoŋ kaawɛnɩ kamaɣ tɔm hʋʋ taa.—Dan 3:2.

• Tɔm kɩbandʋ.

  Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa lɛ, pɩkɛ Ɛsɔ Kewiyaɣ yɔɔ tɔm kɩbandʋ nɛ ñʋʋ yabʋ mbʋ Yesu Krɩstʋ yɔɔ tisuu kɔŋna yɔ pɩ-yɔɔ tɔm kɩbandʋ.—Luk 4:18, 43; Tʋm 5:42; Nat 14:6.

• Tɔnɛ kokoɖe.

  Ðɩkɛ kokoɖe nɖɩ palabɩnɩ kpɩnɛ tɔnɛ yɔ; pɩpɩzɩɣ nɛ pɩkɛ pʋnʋ yaa heu tɔnɛ mbʋ yɔ, nɛ paɖʋwaɣ ɖɩ-taa vɛɛ yaa lɩm mbʋ yɔ. Tɔna kokola kɩfana wɛ tɛyɩŋ nɛ apɩzɩɣ nɛ awalɩsɩ a-tɩ, ɛlɛ tɔna kokola kɩbɩna ñɛfɛyɩ tɛyɩŋ. Pʋyɔɔ paɖʋwaɣ vɛɛ tɔna kokola kɩfana taa, mbʋ pʋyɔɔ yɔ alɩwaatʋ ndʋ vɛɛ wɛɣ nɛ kɩpɩɣ yɔ, kɩlakɩ nɛ tɔna kokola huu nɛ kɩbɩna pɩzaɣ se aya.—Yoz 9:4; Mat 9:17.

• Tɔnɛ takayaɣ.

  Heu, pʋnʋ, yaa neɣye tɔnɛ pɔñɔɔzaɣ nɛ pamaɣ tɔm ɖɩ-yɔɔ. Tɔna takayɩsɩ leɖaɣ nɛ pɩkɩlɩɣ papiruusi, pakpakaɣ-sɩ nɛ palakɩnɩ takayɩsɩ kikpiyisi nzɩ sɩ-taa pamaɣaɣ Bibl taa tɔm yɔ. Tɔna takayɩsɩ nzɩ Pɔɔlɩ kaaheyi Timootee se ɛkpɛndɩna yɔ, sɩkɛɣnɩ Ebree Masɩ hɔɔlɩŋ nɩɩyɩ. Takayɩsɩ kikpiyisi nzɩ sɩ-yɔɔ palɩ Teŋgu Kɩsɩbʋʋ taa yɔ, sɩ-taa nasɩyɩ kɛ tɔna takayɩsɩ.—2Ti 4:13.

• Tɔɔnasɩ kʋdɔŋ.

  Ɩkɛ kʋdɔmɩŋ weyi payɩ kpɛŋgbɛsɩ nasɩyɩ yeki nɛ ɩkpaɣ tɔɔnasɩ yɔ. Nabɛyɛ maɣzɩɣ se tɔɔnasɩ kʋdɔŋ ŋgʋ kɩ-tɔm pɔyɔɔdɩ Bibl taa yɔ, ŋgʋ lɛ kalɩkɔdaɣ kɩkpɛɛdaɣ (Puccinia graminis).—1Aw 8:37.

• Tɔɔnaɣ mabʋ; Taɣ ŋga ka-taa pamakɩ tɔɔnaɣ yɔ.

  Ðaʋ pɔɖɔkaɣ nɛ pamakɩnɩ tɔɔnaɣ, ɛlɛ ye tɔɔnaɣ ɛɖɔwa yɔ palakɩnɩ tʋmɩyɛ wondu ŋgee ñɩndʋ ɛzɩ kɛɛkɛɛnaa mba kpɩna hɔŋ yɔ mbʋ yɔ. Papɩyaɣ tɔɔnaɣ taɣ ŋga ka-taa pacaɣ-kɛ mabʋ yɔ nɛ kɛɛkɛɛnaa mba kpɩna hɔŋ yɔ pɔɖɔŋ kɔ-yɔɔ. Tasɩ nzɩ sɩ-taa pamakaɣ tɔɔnaɣ yɔ sɩɩwalaa nɛ sɩwɛɛ kulukulu, nɛ ɖoŋ ɖoŋ lɛ sɩwɛɣ lona wena akʋyaa nɛ helim makɩ a-taa yɔ.—Lev 26:5; Iza 41:15; Mat 3:12.

• Tʋmɩyɛ kiɖeɖeye.

  Ðɩkɛ tʋmɩyɛ nɖɩ ɖɩlakɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ sɛtʋ ndʋ ɛyʋ cɛlɩɣ Ɛsɔ yɔ.—Rom 12:1; Nat 7:15.

U

• Uriim nɛ Tuumiim.

  Pɩɩkɛ wondu ndʋ cɔjɔ kɩlɩm lakaɣnɩ tʋmɩyɛ se ɛtɩlɩ tɔm ndʋ Yehowa maɣzɩɣ ɛjaɖɛ taa tɔm kɩcɛyɩtʋ natʋyʋ yɔɔ yɔ. Ɛlakaɣnɩ-tʋ tʋmɩyɛ ɛzɩ piye tɔʋ ɖɔɖɔ yɔ. Paɖʋwaɣ Uriim nɛ Tuumiim cɔjɔ kɩlɩm laŋɩyɛ taa kabʋa taa alɩwaatʋ ndʋ ɛsʋwaɣ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛɛ yɔ. Pɩwɛ ɛzɩ kpaɣnɩ alɩwaatʋ ndʋ Babilɔɔnɩ mba yɔkɩ Yeruzalɛm yɔ peyebi Uriim nɛ Tuumiim tʋmɩyɛ labɩnʋʋ yɔ.—Ejl 28:30; Neh 7:65.

V

• Viiñi ɖɩfɛyɩyɛ.

  Ðoŋ ɖoŋ lɛ, viiñi ɖɩfɛyɩyɛ kɛ pɔŋ naalɛ, nɛ pohuyaɣ-ɩ kaaʋ nakʋyʋ (ehosiye) taa; pɔʋ kʋɖʋmʋʋ wɛɣ lone nɖɩ ɖɩkʋyaa yɔ ɖɩ-taa nɛ pɔʋ lɛɛkʋ wɛɛ hadɛ nɛ pohuyi lɔɔʋ cikpeluu nakʋyʋ nɛ patamsɩnɩ pɔŋ ɛnɩ ɩ-naalɛ. Pɛfɛyɩɣ viiñi pee pɔʋ ŋgʋ kɩwɛ lone kʋkʋyɩyɛ taa yɔ kɩ-taa lɛ, a-lɩm kpeŋ nɛ pitiki pɩ-tɛɛ ñɩŋgʋ taa. Palabɩnɩ tɔm loyaɣ ŋga tʋmɩyɛ nɛ pɩwɩlɩ Ɛsɔ tɔm hʋʋ.—Iza 5:2; Nat 19:15.

W

• Weyi ɛnɩɣ natʋ taa yɔ.

  Ɛkɛ ɛyʋ weyi Ɛsɔ ha-ɩ ɖoŋ se ɛtɩlɩ ɛ-sɔɔlɩm yɔ, weyi Ɛsɔ kuli ɛ-ɛsa se ɛna mbʋ ɛyʋ yem ɛɛpɩzɩɣ nɛ ɛna yɔ, nɛ ɛnɩɩ mbʋ ɛyʋ yem ɛɛpɩzɩɣ nɛ ɛnɩɩ pɩ-taa yɔ pɩ-tɔbʋʋ. Ebree tɔm piye nɖɩ pɛɖɛzaa se «weyi ɛnɩɣ natʋ taa yɔ,» palɩzɩ-ɖɩ nɛ tɔm piye naɖɩyɛ taa nɛ ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ se «naʋ.» Alɩwaatʋ ndʋ ɛyaa kataɣ tɩlasɩ yɔ, powokaɣ weyi ɛnɩɣ natʋ taa yɔ ɛ-cɔlɔ nɛ pɔpɔzʋʋ-ɩ lɔŋ tasʋʋ.—1Sa 9:9.

• Weyi ɛtɩyɩɣnɩ tɩɩnzɩ yɔ.

  Ɛkɛ ɛyʋ weyi ɛkpɛlɩkɩɣ ɛzɩma wɩsɩ, fenaɣ, nɛ tɩɩnzɩ pɔɖɔŋ yɔ pɩ-tɔm yɔ se pɩsa nɛ ɛyɔɔdɩ mbʋ pɩkaɣ labʋ cee wayɩ yɔ pɩ-tɔm.—Dan 2:27; Mat 2:1.

• Wezuu tɩʋ.

  Kɩɩkɛnɩ tɩʋ ŋgʋ kɩɩwɛ Edɛɛnɩ kaɖaɣ taa yɔ. Bibl tɩyɔɔdɩ se tɩʋ ŋgʋ ki-pee haɣ wezuu; ɛlɛ kɩkɛnɩ yʋsaɣ ŋga kawɩlɩɣ se pɩtʋʋ fɛyɩ se Ɛsɔ haɣ wezuu maatɛŋ ɛyaa mba ɛhaɣ-wɛ waɖɛ se pɔtɔɔ ki-pee yɔ.—Kiɖ 2:9; 3:22.

• Wɛɛ ɖɔʋ kɩlaʋ.

  Kɩɩkɛ kɩlaʋ ŋgʋ ɛyʋ nɔɔyʋ laɣ ɛ-maɣmaɣ ɛ-kɩwɛɛkɩm yɔɔ yɔ. Kɩwɛ ndɩ pazɩ nɛ kɩwɛɛkɩm yɔɔ kɩlaŋ lɛɛŋ, palaɣ-kʋ se pɩsɩnɩ kɩwɛɛkɩm laɖʋ weyi ekpiɖaa yɔ nɛ ɛɖɔ ɛgbɛyɛ ɖʋʋ paɣtʋ natʋyʋ yɔɔ yaa ɛɖaɣnɩ wɛnʋʋ ɛgbɛyɛ ɖʋʋ wala wena eelesi ɛ-kɩwɛɛkɩm yɔɔ yɔ a-taa naayɛ; pɩsɩɣnɩ-ɩ ɖɔɖɔ nɛ ehiɣ kpaɣʋ nɛ kpeɣu.—Lev 7:37; 19:22; Iza 53:10.

• Wɛʋ alɩwaatʋ.

  Palabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm loyaɣ kanɛ Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa hɔɔlɩŋ nɩɩyɩ taa se pawɩlɩ alɩwaatʋ ndʋ Yesu Krɩstʋ paɣzɩɣ kewiyitu tɔɔʋ yɔ. E-kewiyitu ndʋ, tɩpaɣzɩ alɩwaatʋ ndʋ ɛpɩsɩ Mesiya Kewiyaɣ Wiyaʋ ɛsɔdaa ɛjaɖɛ ɖɩnɛ ɖɩ-kɛdɛzaɣ kɩyakɩŋ taa yɔ.  Krɩstʋ wɛʋ alɩwaatʋ ɛɛwɩlɩɣ se ɛkɔŋ nɛ ɛcaŋ ɛpɩsɩ; ɛlɛ ɛwɛɣ alɩwaatʋ natʋyʋ.—Mat 24:3.

• Wiyaʋ yɔɔ Kandɩyaa.

  Pɛkɛnɩ Roma mba sɔɔjanaa tindimiye nɖɩ paɖʋwa se ɖɩkandɩyɩ Roma mba wiyaʋ yɔɔ yɔ. Sɔɔjanaa mba, pɔkɔm nɛ papɩsɩ tindimiye nɖɩ ɖɩwɛ ɖoŋ politiki hɔɔlʋʋ taa yɔ, nɖɩ ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩtɩnɩ wiyaʋ nɔɔyʋ yɔɔ yaa ɖɩkʋsɩ-ɩ kewiyaɣ kpelaɣ yɔɔ yɔ.—Flp 1:13.

• Wondu ndʋ paɖɩzɩɣnɩ miŋ yɔ.

  Tɩkɛ wondu ndʋ palakaɣnɩ tʋmɩyɛ Ɛsɔ sɛtʋ kɩɖanɖʋʋ tɛɛ nɛ pʋwayɩ lɛ templo taa yɔ; sika yaa ñɩɣyʋʋ kɩsɛɛmʋʋ polukaɣni-tʋ. Pʋtɔma yɔ tɩɩwɛ ɛzɩ kpɩtɩyɩsɩ nzɩ pɛsɛtaɣnɩ kanɖʋnaa nimee se miŋ ɩɖɩ yɔ.—2Aw 25:14.

• Wondu ndʋ palazaa yɔ.

  Tɩkɛnɩ ɖɩɣa wondu, yaa kpɩna, yaa wondu lɛɛtʋ ndʋ tɩmʋ ñɩm nɛ pamʋʋ-tʋ koyindu weyi pawabɩ-ɩ you taa yɔ ɛ-cɔlɔ yɔ.—Yoz 7:21; 2Aw 21:14; 2Kr 20:25.

• Wonuu ŋgʋ palʋʋnɩ pɩsaŋ yɔ.

  Ðaŋ weyi ɩ-yɔɔ palʋʋ pɩsatʋ yɔ yaa ɖaŋ weyi pakpakɩɣ pɩsatʋ nɛ palʋʋ pɩsaŋ ɩ-yɔɔ yɔ, ɛnɩ payaɣ mbʋ.—Iza 19:9.

Y

• Yakɔɔb.

  Ɛkɛ Izaakɩ nɛ Rebeka pa-pɩyalʋ lɛlʋ. Ɛsɔ ha-ɩ hɩɖɛ pʋwayɩ se Izrayɛɛlɩ, nɛ ɛpɩsɩ Izrayɛɛlɩ samaɣ cɔzɔ (samaɣ ŋga payawa ɖɔɖɔ se Izrayɛɛlɩ mba, nɛ pʋwayɩ lɛ Yuuda mba). Ɛɛwɛnɩ pɩyalaa 12, mba pa nɛ pa-lʋlʋʋ taa mba papɩsɩ Izrayɛɛlɩ ɛjaɖɛ cejewe 12 yɔ. Powobi pɩ-yɔɔ nɛ payaɣ Izrayɛɛlɩ ɛjaɖɛ yaa Izrayɛɛlɩ samaɣ se Yakɔɔb.—Kiɖ 32:28; Mat 22:32.

• Yedutuunɩ.

  Palabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm piye nɖɩ Keɣsi 39, 62 nɛ 77 tɛ kajalaɣ tɔm taa; tɔm piye nɖɩ paasɩŋ se ɖɩ-tɔbʋʋ lɛ suwe ɖeyi ɖeyi. Kajalaɣ tɔm ndʋ, pɩtɩla tɩwɩlɩɣ ɛzɩma pɩwɛɛ se pama keɣsi nzɩ yɔ; pɩtɩla ɛzɩma pɩwɛɛ se petee keɣsi nzɩ yɔ pɩ-tɔm tɩyɔɔdʋʋ yaa cɩmʋʋ wonuu nakʋyʋ tɔm tɩyɔɔdʋʋ. Payaɣaɣ Leevi tʋ cɩmʋʋ maɖʋ nɔɔyʋ se Yedutuunɩ, pʋyɔɔ lɛ pʋtɔma yɔ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nakɛyɛ wɛ Leevi tʋ ɛnʋ yaa ɛ-pɩyalaa nɛ ɛzɩma paya keɣsi mabʋ mbʋ yaa cɩmʋʋ wonuu ŋgʋ yɔ pɛ-hɛkʋ taa.

• Yehowa.

  Mbʋ pɛɖɛzɩɣ Ebree abalɩmasɩ 4 nzɩ pamaɣnɩ Ɛsɔ hɩɖɛ yɔ Kabɩyɛ taa; pama hɩɖɛ nɖɩ Bibl kʋnɛ kɩ-taa nɛ pɩcɛzɩ tam 7 000.—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ A4 nɛ A5.

• You wondu.

  Tɩkɛ wondu ndʋ sɔɔjanaa suwaɣ se pakandɩyɩ pa-tɩ yɔɔ yɔ. Ndʋ yɔ: Ñɩɣtʋ hulaɣ, ñɩɣyʋʋ toko, tambaɖɛ, ñɩɣyʋʋ ŋgʋ kihuuzuu nɩŋgbanzɩ yɔɔ yɔ nɛ kpayʋʋ.—1Sa 31:9; Efɛ 6:13-17.

• Yuuda.

  Mbʋ paya Yakɔɔb pɩyalʋ 4 ñɩnʋ weyi ɛ-halʋ Leeya lʋlɩ-ɩ yɔ. Alɩwaatʋ ndʋ Yakɔɔb wɩzɩ sɩbʋ yɔ, ɛyɔɔdɩ natʋ tɔm natʋyʋ se wiyaʋ sɔsɔ nɔɔyʋ kaɣ lɩnʋʋ Yuuda lʋlʋʋ taa nɛ ɛkaɣ tɔɔʋ kewiyitu nɛ pileɖi kpem. Alɩwaatʋ ndʋ palʋlɩ Yesu tɛtʋ yɔɔ yɔ, Yuuda lʋlʋʋ taa ɛlɩnaa. Mbʋ ɖɔɖɔ paya Yuuda cejewiye nɛ pʋwayɩ Yuuda kewiyaɣ. Paya Yuuda ɖɔɖɔ se hadɛ kiŋ kewiyaɣ, nɛ Yuuda nɛ Bɛnjamɛɛ cejewe wena alɩnɩ Izrayɛɛlɩ cejewe taa yɔ, ana pɛkpɛndaa nɛ payaa mbʋ, nɛ cɔjɔnaa nɛ Leevi mba kaawɛ kɩ-taa. Yuuda kaawɛ Izrayɛɛlɩ ɛjaɖɛ hadɛ kiŋ, nɛ peeɖe Yeruzalɛm nɛ templo paawɛɛ.—Kiɖ 29:35; 49:10; 1Aw 4:20; Ebr 7:14.

• Yuuda tʋ.

  Izrayɛɛlɩ cejewe 10 kewiyaɣ tɔlaa nɛ pɩtɛ lɛ, mbʋ payaɣaɣ ɛyʋ weyi ɛlɩnɩ Yuuda cejewiye taa yɔ. (2Aw 16:6) Babilɔɔnɩ yomiye taa wobu wayɩ, mbʋ payaɣaɣ Izrayɛɛlɩ ñɩma mba palɩnɩ cejewe ndɩ ndɩ taa nɛ papɩsɩ Izrayɛɛlɩ yɔ. (Ɛsd 4:12) Pʋwayɩ lɛ, payaa Izrayɛɛlɩ mba mbʋ ɛjaɖɛ kpeekpe yɔɔ se paɖʋ tʋkaɣ pa nɛ sɩɩnaa layaa ajɛɛ pɛ-hɛkʋ taa. (Ɛst 3:6) Apostoloo Pɔɔlɩ labɩnɩ hɩɖɛ nɖɩ ɖɔɖɔ tʋmɩyɛ alɩwaatʋ ndʋ ɛwɩlaɣ se Krɩstʋ ɛgbɛyɛ taa lɛ pɩtɩkɛ ɛjaɖɛ nɖɩ ɖɩ-taa ɛyʋ lɩnaa yɔ ɖɩ-tɔm cɛyɩna yɔ.—Rom 2:28, 29; Gal 3:28.

• Yʋsaɣ.

  Yʋsaɣ kɛ wonuu, lakasɩ, wɛtʋ, yaa mbʋ pɩɩlakɩ ɖoŋ ɖoŋ nɛ pɩwɩlɩɣ se nabʋyʋ ɖiɣni labʋ yaa nabʋyʋ kaɣ labʋ yɔ.—Kiɖ 9:12, 13; 2Aw 20:9; Mat 24:3; Nat 1:1.

Z

• Zeesi.

  Ɛkɛ Grɛɛkɩ ñɩma mba pɛsɛɣaɣ ɛsɔnaa sakɩyɛ yɔ pɛ-ɛsɔ kɩlɩm. Lisɩtrɩ tɛtʋ taa, ɛyaa maɣzaɣ se Barnaabaasɩ kɛnɩ Zeesi. Pana tɔm kɩmamatʋ kɩbɩndʋ natʋyʋ Lisɩtrɩ cɔlɔ nɛ tɩyɔɔdʋʋ «Zeesi cɔjɔnaa» nɛ «wɩsɩ tɛ ɛsɔ Zeesi» pɔ-tɔm. Mɛlɛ ŋgʋ Pɔɔlɩ kaasʋ lɩm hɛkʋ taa tɛtʋ ndʋ payaɣ se Malɩtɩ yɔ tɩ-taa yɔ, palɩzɩ kɩ-yɔɔ «Zeesi Pɩyalaa» kɩlɛmɩŋ, pʋ-tɔbʋʋ se ɖomaa Kastɔɔrɩ nɛ Polukɩsɩ.—Tʋm 14:12; 28:11.

• Ziiv.

  Kiɖe tɛɛ lɛ, hɩɖɛ nɖɩ payaɣaɣ Yuuda mba Ɛsɔ sɛtʋ taa fenaɣ 2 ñɩŋga, nɛ fenasɩ nzɩ ɛyaa tɩŋa lakaɣnɩ tʋmɩyɛ ɛjaɖɛ taa yɔ sɩ-taa 8 ñɩŋga. Kapaɣzaɣ Ðomaɣ fenaɣ hɛkʋ taa nɛ kɛtɛŋ Agoza fenaɣ hɛkʋ taa. Ɛlɛ paya-kɛ se Iyaarɩ Yuuda mba tɛ Talɩmud taa nɛ takayɩsɩ nzɩ pama alɩwaatʋ ndʋ palɩnɩ Babilɔɔnɩ yomiye taa nɛ pɔkɔɔ yɔ sɩ-taa. (1Aw 6:37)—Cɔnɩ Tɔm kɩsɔzɩtʋ B15.