Yehowa kpazɩ tɔm susuyaa kpekpeka tɩnaa mba ɖoŋ. Pɩnaɣ ŋga ka-taa, Ɛsɔtɔm tayɩyaa yaa nʋmɔʋ lɩzɩyaa kaakpɛndɩ 225, ɛlɛ pohuwaa nɛ patalɩ 350. Nɛ tɔm susuyaa mba paacɛzɩ 8 000 yɔ, petiyini pɔ-tɔm susuu akɔnta ɖa-tʋmɩyɛ ɖɩlaɖɛ sɔsɔɖɛ kajalaɣ ɖeɖe. Yehowa wazɩ-wɛ siŋŋ.

21 mars 1920 wiye lɛ, Joseph Rutherford weyi ɛɖɛɣaɣ Bibl kpɛlɩkɩyaa nɔɔ alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa yɔ, ɛyɔɔdɩ samaɣ taa tɔm natʋyʋ. Tɩ-ñʋʋ yɔ: “Ɛyaa mba pɛwɛ wezuu lɛɛlɛɛyɔ yɔ, pa-taa miiliyɔɔwaa sakɩyɛ ɩɩkaɣ sɩbʋ nɛ pana.” Bibl kpɛlɩkɩyaa kaalabɩ mbʋ payɩ papɩzɩɣ yɔ se payaa ɛyaa mba pɔsɔɔlaa yɔ nɛ pɔkɔɔ pewelisi tɔm yɔɔdʋʋ mbʋ. Palabɩ haya Niyuu Yɔrɩkɩ tɛtʋ taa aleɣya ɖɩlaɖɛ sɔsɔɖɛ naɖɩyɛ, nɛ patayɩ yaʋ takayɩsɩ ɛzɩ 320 000 mbʋ yɔ.

Ɛyaa sakɩyɛ kɔma, nɛ Bibl kpɛlɩkɩyaa taamaɣzɩ se pɔɖɔʋ nɛ pɩtalɩ mbʋ. Ɛyaa 5 000 ɖeke pɩzaɣna se pacaɣ kuduyuu ŋgʋ palabɩ haya yɔ kɩ-taa, pʋyɔɔ lɛ, ɛyaa 7 000 taapɩzɩ nɛ pasʋʋ. Feŋuu Tilimiye yɔɔdɩ kediɣzaɣ ŋga kɔ-tɔm se: “Kediɣzaɣ kanɛ kɛkɛ kediɣzisi nzɩ ɛjaɖɛ kpeekpe yɔɔ Bibl Kpɛlɩkɩyaa lakɩ nɛ sɩɖɔŋ camɩyɛ yɔ sɩ-taa lɛɛka.”

Bibl kpɛlɩkɩyaa susaɣ tɔm nɛ pɔyɔɔdʋʋ se “ɛyaa mba pɛwɛ wezuu lɛɛlɛɛyɔ yɔ, pa-taa miiliyɔɔwaa sakɩyɛ ɩɩkaɣ sɩbʋ nɛ pana;” nɛ piiyeba nɛ pasɩm-wɛ camɩyɛ. Alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa lɛ, pataatɩlɩ se pɩwɛɛ se peyele nɛ Kewiyaɣ tɔm yɛlɩ nɛ pɩkpaɖɩ mbʋ. Ɛlɛ, paawɛ kpekpeka siŋŋ. Ida Olmstead paɣzɩ kediɣzisi wobu pɩnaɣ 1902 taa, ɛyɔɔdaa se: “Ðɩnawa se wazasɩ sɔsɔsɩ ɖaŋ ɛyaa nɛ ɛsɩndaa, nɛ ɖɩñaɣ pana siŋŋ se ɖiheyi tɔm kɩbandʋ ndʋ mba ɖɩkatɩɣ tɔm susuu taa yɔ.”

Pɩsa nɛ fezuu taa tɔɔnaɣ talɩ ɛyaa lɛ, Betɛɛlɩ koobiya paɣzɩ lɩzʋʋ takayɩsɩ nasɩyɩ pa-maɣmaɣ. Payabɩ menziiniwaa mba pɩpɔzʋʋ yɔ, nɛ pasɩɩ-wɛ kuduyuu ŋgʋ paalabɩ haya 35 Myrtle Avenue, Brooklyn, Niyuu Yɔrɩkɩ tɛtʋ taa yɔ kɩ-taa. Peeɖe kaañɔtɩnɩ Betɛɛlɩ.

Leo Pelle nɛ Walter Kessler powoba se pala tʋmɩyɛ Betɛɛlɩ janvier 1920 taa. Walter yɔɔdaa se: “Ðɩtalaa lɛ, koobu weyi ɛcɔŋnaɣ takayɩsɩ lɩzʋʋ tʋmɩyɛ yɔɔ yɔ, ɛcɔnɩ-ɖʋ nɛ ɛyɔɔdɩ se ‘pɩkazɩ ñɩɣyʋʋ kʋɖʋmʋʋ nɛ hɔɔlʋʋ se wɩsɩ taa tɔɔnaɣ tɔɔʋ alɩwaatʋ ɛtalɩ.’ Eheyi-ɖʋ se ɖɩkpaɣ takayɩsɩ kartɔŋnaa nabɛyɛ nɛ ɖitini tataa kuduyuu taa.”

Leo tɔzɩ mbʋ pɩlabɩ tɛʋ kifemuu yɔ pʋ-yɔɔ. Ɛyɔɔdaa se: “Paaɖʋ-ɖʋ tʋmɩyɛ se ɖɩhɩzɩ kuduyuu  kɩtɩnʋʋ kajalaɣ ñɩŋgʋ ŋgʋ kɩwɛ 35 Myrtle Avenue taa yɔ ki-kolonzi yɔɔ. Pɩɩkɛ kʋzɔɔtʋ tʋmɩyɛ nɛ wiɖiyi mantɩlabɩ-ɖɩ nɛ mana. Ɛlɛ, pɩɩkɛ Kɩbaɣlʋ tʋmɩyɛ nɛ pɩɩcɛyaa se palabɩ-ɖɩ.”

Kpɩtaŋ pazɩ taa lɛ, ɛyaa kpekpeka tɩnaa mba paaha pa-tɩ faaa yɔ, papaɣzɩ lɩzʋʋ Feŋuu Tilimiye takayɩsɩ. Patɩŋnɩ menziini ŋgʋ palɩzɩɣnɩ takayɩsɩ nɛ kɩɩwɛ kuduyuu kɩtɩnʋʋ naalɛ ñɩŋgʋ taa yɔ kɩ-yɔɔ nɛ palɩzɩ 1^er février 1920 tɛ Feŋuu Tilimiye takayɩsɩ 60 000. Alɩwaatʋ kʋɖʋmtʋ ndʋ tɩ-taa lɛ, koobiya kaasɩ menziini lɛɛkʋ ŋgʋ palɩzɩɣnɩ takayɩsɩ yɔ tataa kuduyuu taa, nɛ paakʋm-kʋ hɩɖɛ se you mɛlɛ. Paapaɣzɩ lɩzʋʋ ɖɔɖɔ L’âge d’or takayɩsɩ, nɛ 14 avril 1920 ñɩŋga papaɣzɩnaa. Pɩtʋʋ fɛyɩ se Yehowa wazɩ tʋmlaɖaa kpekpeka tɩnaa mba pa-pana ñaɣʋ.

Yehowa sɛyaa siɣsiɣ ñɩma taa kaawɛ leleŋ se paɖaɣnɩ paɣzʋʋ pa-tʋma labʋ nɛ taabalɩyɛ ɖaɣnɩ wɛʋ pɛ-hɛkʋ taa. Ɛlɛ Bibl kpɛlɩkɩyaa nabɛyɛ kaalɩ ɛgbɛyɛ taa, mbʋ pʋyɔɔ yɔ ñam ñam lakasɩ kaalabɩ kpaɣnɩ pɩnaɣ 1917 nɛ piwolo pɩnaɣ 1919. Ɛbɛ papɩzaɣ se pala nɛ pasɩnɩ-wɛ?

Tɔm ñʋʋ nakʋyʋ kaawɛ 1^er avril 1920 tɛ Feŋuu Tilimiye (Aŋglɛɛ) taa nɛ kɩtɔŋ se: “Ðɩwɛɛ laŋhɛzɩyɛ taa.” Kiseɣti-wɛ nɛ sɔɔlɩm nɛ kɩyɔɔdɩ se: “Ða-taa tɛma se mba payɩ pɔsɔɔlaa se paña Yehowa yɔ, pakaɣ sɔʋ kɩwɛɛkɩm mbʋ palaba nɛ pɩɖɛɛ yɔ pɩ-yɔɔ nɛ pɛkpɛndɩ Ɛsɔ samaɣ yɔɔ nɛ pala ɛ-tʋmɩyɛ.”

Ɛyaa sakɩyɛ tisaa nɛ pala mbʋ. Abalʋ nɔɔyʋ nɛ ɛ-halʋ pɔyɔɔdaa se: “Ðɩɩnawa se ɖɩtɩla camɩyɛ mbʋ pʋyɔɔ yɔ pɩnaɣ ŋga kɛɖɛwa yɔ, nɛ halɩ pɩcɛzɩ mbʋ, ɖiiyebi tɔm susuu. Ðɩtaɣ liu se ɖɩɩkaɣ tasʋʋ labʋ mbʋ kpa.” Tʋmlaɖaa panɛ paɖaɣnɩ wɛʋ kpekpeka nɛ tʋmɩyɛ sakɩyɛ wɛnɩ ɛsɩndaa se pakaɣ labʋ.

Bibl kpɛlɩkɩyaa paɣzɩ ŋgee tɔm susuu nabʋyʋ 21 juin 1920 nɛ patayɩɣ “ZG” takayaɣ; Le mystère accompli takayaɣ cikpelaɣ payaɣ mbʋ ɖɔɖɔ. * Paalɩzɩ “ZG” takayɩsɩ sakɩyɛ, ɛlɛ patɩpɩzɩ nɛ patayɩ-sɩ mbʋ pʋyɔɔ yɔ pɩnaɣ 1918 taa paaɖɩɣ nʋmɔʋ se pataatayɩ-sɩ.

 Paaseɣti nʋmɔʋ lɩzɩyaa nɛ tɔm susuyaa tɩŋa se paɖʋ nesi takayɩsɩ tayʋʋ tʋmɩyɛ nɖɩ. Paaseɣti-wɛ se: “Ɛyaa mba payɩ pamɩyɩsɩ-wɛ lɩm nɛ pɛwɛɛ paa ɛgbɛyɛ nɖɩ lɛ ɖɩ-taa nɛ papɩzɩɣ se paɖʋ tʋmɩyɛ nɖɩ nesi yɔ, pɩwɛɛ se pala mbʋ faaa. Pɩwɛɛ se ɖa-taa paa weyi ɛwɛɛnɩ kaɖʋwa kanɛ: ‘Tʋmɩyɛ nɖɩ ɖi-ɖeke malakɩ’ pʋ-tɔbʋʋ se mantayɩɣ “ZG” takayaɣ.” Edmund Hooper yɔɔdaa se ŋgee tɔm susuu mbʋ pɩ-taa ɛyaa sakɩyɛ labɩ kajalaɣ ɖeɖe mbʋ payaɣ sɔnɔ se kpaɣ ɖɩɣa nɛ ŋwolo ɖɩɣa tɔm susuu yɔ. Ɛtasɩ yɔɔdʋʋ se: “Ðɩpaɣzɩ nɩʋ pɩ-taa camɩyɛ se pɩpɔzʋʋ se ɖɩla tʋmɩyɛ ɖɩnɛ nɛ piwolo poliŋ nɛ pɩcɛzɩ ɖenɖe ɖɩmaɣzaɣ yɔ.”

Caama you kajalaɣ ñɩŋgʋ alɩwaatʋ taa lɛ, pɩɩwɛ kaɖɛ se ɛgbɛyɛ ɛyɔɔdʋʋnɩ Bibl kpɛlɩkɩyaa mba paawɛ ajɛɛ lɛɛna taa yɔ. Pʋyɔɔ lɛ koobu Rutherford kaasɔɔlaa se eseɣti koobiya mba nɛ pala tɔm susuu ɖʋtʋ kɩfatʋ. Piyeba nɛ 12 août 1920 wiye lɛ, ɛ nɛ koobiya naanza lalaa pakʋyɩ nɛ pɔɖɔ nʋmɔʋ kɩɖaɣlʋʋ nɛ powolo Aŋgletɛɛrɩ nɛ ajɛɛ sakɩyɛ lɛɛna taa.

Rutherford wobi Aŋgletɛɛrɩ lɛ, Bibl kpɛlɩkɩyaa la kigbeɣliŋ sɔsɔŋ 3 nɛ samaɣ taa tɔm yɔɔdʋʋ kediɣzisi 12. Ɛyaa ɛzɩ 50 000 mbʋ yɔ kaawobini sɩ-taa. Feŋuu tilimiye yɔɔdɩ kediɣzisi nzɩ sɩ-tɔm se: “Sɩkpazɩ Bibl kpɛlɩkɩyaa ɖoŋ. Sɔɔlɩm yeba nɛ nɔɔ kʋɖʋmaɣ ɖaɣnɩ wɛʋ pɛ-hɛkʋ taa nɛ pɩkpaɖɩ nɛ pɛkpɛndɩ nɛ palakɩ tʋmɩyɛ.” Rutherford nɛ koobiya mba patalɩ Paarii lɛ, koobu Rutherford ɖaɣnɩ tazʋʋ tɔm ñʋʋ kʋnɛ kɩ-taa: “Ɛyaa mba pɛwɛ wezuu lɛɛlɛɛyɔ yɔ, pa-taa miiliyɔɔwaa sakɩyɛ ɩɩkaɣ sɩbʋ nɛ pana.” Ɛpaɣzɩ tɔm ndʋ yɔɔdʋʋ lɛ, ɛyaa kaatɛm suu kediɣzaɣ kuduyuu tɛɛ. Ɛyaa nasidozo pɔzɩ se pasɩnɩ-wɛ nɛ panɩɩ tɔm taa nɛ pɩkpaɖɩ.

Kpɩtaŋ weyi ɩtɩŋ pʋwayɩ yɔ ɩ-taa, koobiya nabɛyɛ woba nɛ pekilimi Atɛɛnɩ, Kɛɛrɩ nɛ Yeruzalɛm. Pɩsa nɛ pasɩnɩ lona ana a-taa ñɩma mba paasɔɔlaa se patɩlɩ nɛ pɩkpaɖɩ yɔ lɛ, koobu Rutherford tʋlɩ takayɩsɩ ɖɩzɩyɛ naɖɩyɛ Ramallah tɛtʋ taa; tɩñɔtɩnɩ Yeruzalɛm. Pʋwayɩ lɛ, ɛpɩsɩ Erɔɔpɩ nɛ ɛtʋlɩ tʋmɩyɛ ɖɩlaɖɛ naɖɩyɛ Erɔɔpɩ hɛkʋ taa nɛ ɛla ɖʋtʋ se papaɣzɩ lɩzʋʋ takayɩsɩ ɖɩ-taa.

Bibl kpɛlɩkɩyaa lɩzɩ L’âge d’or takayaɣ 27 ñɩŋga septembre 1920. Takayaɣ ŋga kaawɛ ŋgee nɛ kokuli ɛzɩma panazɩ Bibl kpɛlɩkɩyaa pɩnaɣ 1918 taa yɔ pɩ-yɔɔ. You mɛlɛ ŋgʋ kɩ-tɔm ɖɩyɔɔdaa nɛ pɩɖɛɛ yɔ, kɩlabɩ tʋmɩyɛ wɩsɩ nɛ ɖoo nɛ kɩpɩzɩ kɩlɩzɩ fenaɣ fenaɣ takayaɣ ŋga nɛ pɩcɛzɩ miiliyɔɔwaa naanza yɔɔ.

Ɛyaa mba pakalɩ takayaɣ ŋga yɔ, pana mbʋ  pɩɩtalɩ Emma Martin yɔ. Koobu halɩñɩnʋ Martin kaakɛ nʋmɔʋ lɩzɩyʋ San Bernardino tɛtʋ taa Kalifɔrnii ɛjaɖɛ taa. Ɛ nɛ koobiya abalɩñɩma naadozo Edward Hamm, Edward Julius Sonnenburg nɛ Stevens paakpeɣli 17 mars 1918 wiye se pala Bibl kpɛlɩkɩyaa kediɣzaɣ nakɛyɛ pazɩ.

Abalʋ nɔɔyʋ kaawobi kediɣzaɣ ŋga, ɛlɛ etaawolo se ɛkpɛlɩkɩ Bibl taa tɔm na. Abalʋ ɛnʋ ɛyɔɔdɩ pʋwayɩ se: “Lɔyaawaa mba pakaɖɩɣnɩ koobiya mba yɔ, mba tiyini-m kediɣzaɣ ŋga ka-taa. Mowobi peeɖe se pɩsa nɛ mehiɣ mbʋ pɩwɩlɩɣ se pɛwɛnɩ toovenim se pakaɖɩnɩ koobiya mba yɔ.” Ehiɣ mbʋ ɛñɩnaɣ yɔ; Le mystère accompli takayaɣ. Kɩyakɩŋ pazɩ wayɩ lɛ, pakpa koobu Martin nɛ koobiya abalɩñɩma mba pa-naadozo. Pakpa-wɛ se pamanɩ paɣtʋ yɔɔ nɛ patayɩɣ takayaɣ ŋga pekizini-wɛ se pataatayɩ yɔ.

Pakʋ Emma nɛ ɛ-taabalaa pɔ-tɔm nɛ peheyi-wɛ se paɖʋʋ-wɛ salaka pɩnzɩ naadozo. Pɔpɔzɩ tam sakɩyɛ se paɖaɣnɩ pɔ-tɔm hʋʋ ɛlɛ kpɛɖɛ, nɛ 17 mai 1920 wiye lɛ paɖʋ-wɛ salaka. Ɛlɛ pitileɖi lɛ tɔm ñɔɔzɩ.

20 juin 1920 wiye lɛ, koobu Rutherford yɔɔdɩ mbʋ pɩtalɩ-wɛ yɔ pɩ-tɔm kigbeɣluu sɔsɔʋ ŋgʋ palabɩ San Francisco tɛtʋ taa yɔ kɩ-taa. Mba paawobi kigbeɣluu ŋgʋ yɔ, pa-taa tɩla leleŋ nɛ mbʋ pɩtalɩ koobiya mba yɔ, nɛ pama tɔm nɛ petiyini Etaazuunii ɛjaɖɛ ñʋʋdʋ. Pamawa se: “Paɣtʋ ndʋ paɖʋwa pɩlɩɩnɩ cɔŋʋʋ yɔɔ yɔ tɩ-yɔɔ lɛ, ɖɩmaɣzɩɣ se imuli Martin kimuluu nɛ ɩɖʋ-ɩ salaka. Ɛzɩma sɔɔjanaa labɩnɩ po-ɖoŋ tʋmɩyɛ nɛ pakpa koobu halɩñɩnʋ Martin, nɛ pɛcɛtɩnɩ ɛ-taa pʋwayɩ nɛ paɖʋ-ɩ salaka yɔ, ɖɩmaɣzɩɣ se pɩtɩtʋʋzɩ.”

Tɛʋ kifemuu kpaagbaa lɛ, ɛjaɖɛ ñʋʋdʋ Woodrow Wilson pasɩ mbʋ paɖʋwa se palakɩ koobu halɩñɩnʋ Martin nɛ koobiya abalɩñɩma Hamm, Sonnenburg nɛ Stevens yɔ. Paamuli-wɛ nɛ paɖʋ-wɛ salaka, lɛɛlɛɛyɔ lɛ palɩzɩ-wɛ.

Pɩnaɣ 1920 tɛŋaɣ lɛ, wɛtʋ ndɩ ndɩ yeba nɛ Bibl kpɛlɩkɩyaa taa la leleŋ. Tʋmɩyɛ nɖɩ palakaɣ ɖa-tʋmɩyɛ ɖɩlaɖɛ sɔsɔɖɛ taa yɔ ɖɩɖɛnɩ ɛsɩndaa, nɛ Bibl kpɛlɩkɩyaa susini kpekpeka se Ɛsɔ Kewiyaɣ kaɣnɩ yebu nɛ ɛyaa kʋñɔmɩŋ sɩɩ tɩnaɣ. (Mat. 24:14) Pɩnaɣ ŋga katɩŋ pʋwayɩ yɔ, pʋ-tɔbʋʋ se 1921 taa paɖaɣnɩ susuu Kewiyaɣ toovenim tɔm nɛ pɩkpaɖɩ.