Wolo ɖenɖe tɔm wɛɛ yɔ

Wolo tɔm ñʋŋ ɖeɖe

1921—Pɩlabɩ pɩnzɩ mɩnʋʋ

1921—Pɩlabɩ pɩnzɩ mɩnʋʋ

1ER JANVIER 1921 tɛ Feŋuu Tilimiye pɔzɩ kɩ-kalɩyaa tɔm tʋnɛ: “Tʋmɩyɛ nɖɩ ɖɩkaɣ labʋ pɩnaɣ kanɛ?” Pʋwayɩ lɛ ɖɩyɔɔdɩ Izaayii 61:1, 2 taa tɔm nɛ ɖɩtɔzɩ-wɛ se pa-tʋmɩyɛ lɛ se posusi tɔm kɩbandʋ. Masɩ nzɩ sɩyɔɔdʋʋ se: “Yehowa ta-m num se monsusi tɔm kɩbandʋ ɛyaa hɛɛɛ tɩnaa . . . , se monsusi Yehowa camɩyɛ lakasɩ pɩnaɣ nɛ ɖɛ-Ɛsɔ kɩmɩyɛ kpaʋ kɩyakʋ. [nwt]”

TƆM SUSUYAA MBA PƐWƐ ABALƖTƲ YƆ

Pɩsa nɛ Bibl kpɛlɩkɩyaa la pa-tʋmɩyɛ lɛ, pɩpɔzʋʋ se pɛwɛɛ abalɩtʋ. Pɩɩpɔzaa se posusi “tɔm kɩbandʋ hɛɛɛ tɩnaa” nɛ pɛtɛ posusi “kɩmɩyɛ kpaʋ kɩyakʋ” kañatʋ tɩnaa.

Koobu John Henry Hoskin kaawɛ Kanadaa ɛjaɖɛ taa. Esusi tɔm nɛ abalɩtʋ paa pakaɖɩnɩ-ɩ yɔ. Pɩnaɣ 1921 taa ɛɛkatɩ Méthodiste cooci taa tɔm susuyu nɔɔyʋ. Koobu Hoskin paɣzɩ kɛdaɣ nɛ tɔm tʋnɛ: “Pɩpɔzʋʋ se ɖɩla kɛdaɣ kɩbaŋa pɩlɩɩnɩ Bibl yɔɔ, nɛ paa ɖɩɩnɩɣnɩ ɖama tɔm natʋyʋ yɔɔ yɔ, ɖɩpɩzɩɣ ɖɩla kɛdaɣ laŋhɛzɩyɛ taa nɛ ɖiwolo pɩ-yɔɔ nɛ ɖɩkɛ taabalaa.” Ɛlɛ pɩtɩla mbʋ. Koobu Hoskin kɛdaa se: “Ðɩpaɣzɩ kɛdaɣ nɛ pɩla cɛcɛsɩ pazɩ lɛ, Méthodiste tʋ ɛnʋ ɛma pɔɔyʋʋ ɖoŋ nɛ mamaɣzaɣ se ñɩnʋʋ ŋgʋ kɩwɛ pɔɔyʋʋ yɔɔ yɔ kɩyɔkʋʋ.”

Méthodiste tʋ ɛnʋ ɛyɔɔdɩnɩ nɔɔ kʋkʋyaɣ se: “Ɛbɛ yɔɔ ŋŋwoki ɛyaa mba patɩkɛ Krɩstʋ mba yɔ pɔ-cɔlɔ se ŋyɔɔdɩnɩ-wɛ?” Koobu Hoskin ticosi-i natʋyʋ, ɛlɛ ɛɖɛɣaɣ lɛ, ɛyɔɔdɩ ɛ-laŋɩyɛ taa se: ‘Mamaɣzɩɣ se pa-taa kʋɖʋm maawɛɛ nɛ mɔyɔɔdʋʋna!’

Méthodiste tʋ ɛnʋ, tɛʋ fema nɛ ewolo ɛwɩlɩɣ tɔm ɛ-tɛ cooci taa lɛ ɛyɔɔdɩ cɛtɩm tɔm koobu Hoskin yɔɔ. Koobu Hoskin yɔɔdaa se: “Eheyi ɛ-tɛ cooci taa mba se mɛnkɛ cɛtɩyʋ sɔsɔ weyi ɛ-wayɩ fɛyɩ yɔ tɛtʋ ndʋ tɩ-taa nɛ pɩwɛɛ se pakʋ-m.” Ɛlɛ tɔm ndʋ tɩtɩɖɩɣ-ɩ nʋmɔʋ, ewobi pɩ-yɔɔ nɛ esusi ɛyaa sakɩyɛ tɔm. Ɛyɔɔdaa se: “Manɩ leleŋ siŋŋ tɔm susuu taa peeɖe. Halɩ nabɛyɛ yɔɔdaɣ se: ‘Manawa se ŋkɛ Ɛsɔ tɛ ɛyʋ!’ nɛ peheyaɣ-m se mba pɩzɩɣ nɛ pasɩnɩ-m nɛ nabʋyʋ ɛtaatɛɖɩ-m.”

TƖ YƆƆ KPƐLƖKƲƲ NƐ HƆƲ TAA KPƐLƖKƲƲ

Pɩsa nɛ pasɩnɩ mba Ɛsɔ tɔm kɛdɩnɩ-wɛ yɔ nɛ pɛɖɛɛnɩ ɛsɩndaa lɛ, Bibl kpɛlɩkɩyaa lɩzaɣ Bibl kpɛlɩkʋʋ ɖʋtʋ natʋyʋ L’âge d’or takayaɣ taa. * Pɩɩkɛnɩ Bibl kpɛlɩkʋʋ ɖʋtʋ ndʋ tɩ-taa pɔpɔzɩ tɔm ndʋ titukuuni piya yɔ. Nɛ lʋlɩyaa pɩzaɣ se palabɩnɩ tɔm pɔzʋʋ mbʋ tʋmɩyɛ nɛ pa nɛ pe-piya pala kɛdaɣ. Pɩɩwɛɛ se lʋlɩyaa ɩpɔzɩ pe-piya tɔm pɔzʋʋ mbʋ nɛ pasɩnɩ-sɩ nɛ sihiɣ tɔm cosuu Bibl taa. Tɔm pɔzʋʋ nabʋyʋ sɩɣaɣnɩ-sɩ se sɩtɩlɩ Bibl taa toovenim tɔm ndʋ tɩwɛ kɛlɛʋ yɔ. Pɩ-taa nabʋyʋ yɔ: “Takayɩsɩ ɛzɩma wɛ Bibl taa?” Tɔm pɔzʋʋ lɛɛbʋ ñasɩɣaɣnɩ piya se sɩkɔɔ sɩpɩsɩ tɔm susuyaa mba pɛwɛ abalɩtʋ yɔ. Pɩ-taa nabʋyʋ yɔ: “Ɛzɩ pɩpɔzʋʋ se paa Krɩstʋ tʋ weyi lɛ, ɛɖaŋ se pakaɣ-ɩ nazʋʋ hɔɔlʋʋ nakʋyʋ taa?”

Bibl yɔɔ tɔm pɔzʋʋ nabʋyʋ nɛ pɩ-tɔm cosuu ɖɔɖɔ kaawɛɛ. Pʋbʋ sɩɣaɣnɩ mba paawɛnɩ Bibl yɔɔ sɩmtʋ nɛ pɩkɩlɩ yɔ. Tɔm cosuu mbʋ papɩzaɣ se pana-pʋ Études des Écritures takayaɣ volume 1 taa. Ðʋtʋ ndʋ, tɩɩsɩnɩ ɖa-takayɩsɩ kalɩyaa kudokiŋ sakɩyɛ. Ɛlɛ posusi 21 décembre 1921 tɛ L’âge d’or takayaɣ taa se ɖʋtʋ ndʋ tɩ-naalɛ tɩsɩɣ tɩnaɣ. Ɛbɛ yɔɔ pɩlɛɣzɩ tuda mbʋ?

TAKAYAƔ KƖFALAƔ NAKƐYƐ!

La Harpe de Dieu takayaɣ

Carte ŋgʋ kɩ-yɔɔ pama hɔɔlɩŋ weyi pɩwɛɛ se pakalɩ yɔ

Carte waa mba pɔ-yɔɔ pama tɔm pɔzʋʋ yɔ

Koobiya mba pɛɖɛɣaɣ nɔɔ yɔ, panɩ pɩ-taa se pɩpɔzʋʋ se pɔcɔlɩ Bibl taa tɔm, tɔm ñʋʋ tɔm ñʋʋ nɛ ɛyaa kpɛlɩkɩ-ɩ kʋɖʋm kʋɖʋm. Pɩsa nɛ patalɩ kaɖʋwa ŋga lɛ, palɩzɩ La Harpe de Dieu takayaɣ novembre 1921 taa. Mba Ɛsɔ tɔm kɛdɩnɩ-wɛ nɛ petisi nɛ pamʋ takayaɣ ŋga yɔ pɔsɔzaɣ-wɛ mba patɩŋaɣnɩ La Harpe de Dieu takayaɣ yɔɔ nɛ pɛkpɛlɩkɩɣ Bibl yɔ pɔ-yɔɔ. Tɩ-yɔɔ kpɛlɩkʋʋ mbʋ, pɩsɩɣaɣnɩ ɛyaa se patɩlɩ “ɖʋtʋ ndʋ Ɛsɔ laba se ɛha ɛyaa wezuu maatɛŋ” yɔ pɩ-yɔɔ tɔm. Ɛzɩma kpɛlɩkʋʋ mbʋ pɩɖɔŋaɣ?

Alɩwaatʋ ndʋ nɔɔyʋ mʋʋ takayaɣ ŋga yɔ, pɛcɛlɩɣ-ɩ carte cikpeluu nakʋyʋ nɛ kɩ-yɔɔ lɛ peheyiɣ-i takayaɣ hɔɔlɩŋ weyi pɩwɛɛ se ɛkalɩ yɔ. Kpɩtaʋ kʋɖʋmʋʋ ɖɛɣ lɛ, pɛcɛlɩɣ-ɩ carte lɛɛkʋ, nɛ kʋkʋ yɔɔ lɛ, pama tɔm ndʋ paaheyi-i se ɛkalɩ yɔ tɩ-yɔɔ tɔm pɔzʋʋ. Nɛ carte ŋgʋ kɩ-tɩnaɣ yɔɔ lɛ pamaɣ hɔɔlʋʋ ŋgʋ pɩpɔzʋʋ se ɛkalɩ kpɩtaʋ ŋgʋ kɩtɩŋɩɣ pʋwayɩ yɔ.

Paa kpɩtaʋ ŋgʋ ɛgbɛyɛ nɖɩ ɖɩñɔtɩnɩ kpɛlɩkɩyʋ yɔ ɖitiyiɣni-i carte kɩfalʋʋ nakʋyʋ, nɛ ɖɩwɛɣ nɛ ɖɩlakɩ mbʋ kpɩtaŋ 12. Ðoŋ ɖoŋ lɛ, ɛgbɛyɛ taa ñɩma mba pakpadɩyaa yɔ yaa mba paapɩzɩɣ se palɩɩ pa-ɖɩsɩ yɔ mba tiyiɣnini carte waa mba. Kɩɖaʋ nakʋyʋ yɔ, Anna Katherine Gardner lɩnɩ Millvale Pɛnɩsilivaanii Etaazuunii ɛjaɖɛ taa. Ɛyɔɔdaa se: “Alɩwaatʋ ndʋ palɩzɩ La Harpe de Dieu takayaɣ yɔ, piyeba nɛ mɔn-kɔɔ Thayle wɛɛnɩ tʋmɩyɛ nɛ pɩkɩlɩ. Etiyaɣni carte waa mba pɔ-yɔɔ nɛ tɔm pɔzʋʋ yɔ paa kpɩtaʋ ŋgʋ mbʋ pʋyɔɔ yɔ ɛtaapɩzɩɣ ɖɔm.” Alɩwaatʋ ndʋ kpɛlɩkɩyʋ tɛŋaɣ takayaɣ ŋga yɔ, ɛgbɛyɛ taa tʋ nɔɔyʋ wokaɣ ɛ-cɔlɔ se ɛsɩnɩ-ɩ nɛ ɛkpɛlɩkɩ Bibl taa tɔm nɛ pɩkɩlɩ.

Thayle Gardner wɛ kaakalasɩ cɛɛcɛ taa

TƲMƖYƐ NÐƖ ÐƖƖWƐNƖ ƐSƖNDAA YƆ

Pɩnaɣ tɛma lɛ, koobu Joseph Franklin Rutherford ma agbaa tɩŋa takayaɣ nakɛyɛ. Ɛmawa se: “Aseɣɖe nɖɩ ɖɩlɩzɩ Kewiyaɣ yɔɔ pɩnaɣ kanɛ yɔ ɖɩyɛlaa, nɛ ɖɩsɩnɩ ɛyaa sakɩyɛ nɛ pɩkɩlɩ pɩnzɩ nzɩ sɩɖɛwa yɔ sɩ-taa.” Pʋwayɩ lɛ ɛsɔzɩ se: “Tʋmɩyɛ sakɩyɛ tasɩ kazʋʋ. Iseɣti ɛyaa lalaa nɛ pɔkɔɔ pala tʋmɩyɛ kɩbanɖɛ ɖɩnɛ.” Pɩnaɣaɣ kpayɩ kpayɩ se Bibl kpɛlɩkɩyaa ɖɔm lɔŋ tasʋʋ mbʋ pɩ-yɔɔ. Pɩnaɣ 1922 taa, posusi Kewiyaɣ tɔm nɛ abalɩtʋ pɩkɩlɩ pɩnzɩ nzɩ sɩɖɛwa yɔ sɩ-taa.

^ par. 9 Pɛlɛɣzɩ L’âge d’or takayaɣ hɩɖɛ pɩnaɣ 1937 nɛ kapɩsɩ Consolation, nɛ pɩnaɣ 1946 lɛ kapɩsɩ Réveillez-vous!