Alɩwaatʋ ndʋ Izrayɛɛlɩ piya kaacaɣ kañɩmbusuu taa pɩnzɩ 40 yɔ, maana sɩkɩlaɣ tɔɔʋ. (Ejl. 16:35) Yehowa kaaha-sɩ ɖɔɖɔ pɩtɛɣsɩ tam nabʋlɛ. (Ejl. 16:​12, 13; Kɩg. 11:31) Paa mbʋ yɔ, Izrayɛɛlɩ piya kaawɛnɩ tɔɔnasɩ lɛɛsɩ nɛ sɩtɔkɩ.

Kɩɖaʋ nakʋyʋ yɔ: Alɩwaatʋ natʋyʋ, Yehowa ɖiyaɣ ɛ-samaɣ nɛ ewokini-kɛ «ɖɩhɛzɩyɛ» taa ɖenɖe lɩm nɛ tɔɔnaɣ kaawɛɛ yɔ. (Kɩg. 10:33) Ðɩhɛzɩyɛ lona ana a-taa naɖɩyɛ lɛ Elim, «ɖenɖe lɩm hila 12 nɛ paŋ 70 kaawɛɛ yɔ.» Pɩtʋʋ fɛyɩ se pɩkɛɣnɩ paŋ weyi ɩlʋlʋʋ daatɩ pee yɔ. (Ejl. 15:27) Takayaɣ nakɛyɛ (Plants of the Bible) yɔɔdaa se paŋ weyi ɩlʋlʋʋ daatɩ pee yɔ, «ɩɩwɛ lona sakɩyɛ taa, . . . nɛ i-pee ɛyaa miiliyɔɔwaa sakɩyɛ kɩlaɣ tɔɔʋ kañɩmbusuu taa. Ɩhaɣaɣ ɛyaa num nɛ kuzotuu.»

Pɩtɩla Izrayɛɛlɩ piya kaasɩŋ ɖɔɖɔ lɩm hiɖe sɔsɔyɛ nɖɩ payaɣ sɔnɔ se Feiran yɔ ɖɩ-cɔlɔ. Hiɖe nɖɩ, ɖɩɩkɛ Feiran lemeɣa hɔɔlʋʋ nakʋyʋ. a Takayaɣ nakɛyɛ (Discovering the World of the Bible) yɔɔdaa se lemeɣa ŋga «ka-ɖaɣlɩkɩŋ kɛ kilomɛtanaa 130, nɛ kɛkɛ Sinayii lemisi nzɩ sɩkɩlɩ ɖaɣlʋʋ, sɩkɩlɩ kajʋka nɛ sɩ-hɩla kaakɩlɩ sɛʋ yɔ sɩ-taa nakɛyɛ.» Takayaɣ ŋga katasɩ yɔɔdʋʋ se: «Kpaɣnɩ ɖenɖe lemeɣa ŋga kɛkpɛndɩɣ teŋgu yɔɔ yɔ nɛ pɩtalɩ Feiran hiɖe, pɩlakɩ ɛzɩ kilomɛtanaa 45 mbʋ yɔ. Nɛ hiɖe nɖɩ ɖɩ-ɖaɣlɩkɩŋ maɣnɩ kilomɛtanaa 4 nɛ hɔɔlʋʋ mbʋ yɔ; ɖɩɩwɛ kajʋka nɛ paŋ kaawɛ peeɖe kpem. Hiɖe nɖɩ ɖɩ-kʋkʋyɩŋ maɣnɩ ɛzɩ mɛtanaa 610 mbʋ yɔ kpaɣnɩ ɖenɖe teŋgu lɩm kpawa nɛ pɩsɩɩna yɔ. Pakpaɣ lone nɖɩ ɖɩ-taa hiɖe nɖɩ ɖɩɩwɛɛ yɔ nɛ pamaɣzɩnɩ Edɛɛnɩ. Kpaɣnɩ ɖooo caanaʋ taa, ɛyaa woki peeɖe kpem, mbʋ pʋyɔɔ yɔ, paŋ weyi ɩlʋlʋʋ daatɩ pee yɔ ɩɖɔ peeɖe kpem.»

Alɩwaatʋ ndʋ Izrayɛɛlɩ piya lɩnɩ Ejipiti yɔ, sɩɩɖɔkɩ kpɔnɔ mʋtʋ, ñanzɩ nzɩ sɩ-taa ponuutuu mʋlʋm yɔ, nɛ pɩtɩla tɔɔnasɩ pee nɛ num. Pɩkɛ toovenim se wondu ndʋ titaaleɖi. Samaɣ kaakpaɣ ɖɔɖɔ «heŋ nɛ naŋ, kpɩna kaaɖɔ pɩdɩɩfɛyɩ.» (Ejl. 12:​34-39) Ɛlɛ kañɩmbusuu taa wɛtʋ taawɛɛ ɖeu, pʋyɔɔ lɛ pɩtɩla kpɩna sakɩyɛ kaasɩba. Pɩtɩla ɖɔɖɔ yɔ Izrayɛɛlɩ piya kaatɔɔ kpɩna ana a-taa naayɛ; pɩtɩla paakpaɣ lɛɛna nɛ palaanɩ kɩlaŋ, halɩ pala naayɛ cɛtɩm ɛsɔnaa. b (Tʋma 7:​39-43) Pɩtasɩ lɛ, Izrayɛɛlɩ piya kaaɖɔ heŋ nɛ naŋ. Tɔm ndʋ Ɛsɔ  kaaheyi ɛ-samaɣ alɩwaatʋ ndʋ katɩñamɩ-ɩ yɔ, ndʋ yebina nɛ ɖiɖiɣzini tɔm ndʋ; eheyi-kɛ se: «Mɩ-pɩyalaa kaɣ pɩsʋʋ ninɖiɣyaa kañɩmbusuu taa pɩnzɩ 40.» (Kɩg. 14:33) Ye mbʋ pɩtɩla, kpɩna ana ayekaɣ nɛ pehikiɣ naalɩm nɛ nabʋyʋ taa pakʋwaɣ naayɛ nɛ pɔtɔkɩ a-nandʋ, ɛlɛ pɩtʋʋ fɛyɩ se ataaɖɔɔ se ɛyaa miiliyɔɔwaa 3 mbʋ yɔ ɩtɔɔ pɩnzɩ 40. c

Le kpɩna lɩɣaɣ tɔɔnaɣ nɛ lɩm yɔɔ? d Alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa, pɩtɩla tɛʋ nɩɣaɣ kañɩmbusuu taa nɛ pɩkɩlɩ, nɛ ñɩtʋ kaawɛ peeɖe. Étude perspicace des Écritures, volume 1 yɔɔdaa se pɩlakɩ pɩnzɩ 3500 yɔ, «lɩm kaawɛ Arabii nɛ pɩkɩlɩ ɖa-alɩwaatʋ tʋnɛ tɩ-taa. Ðɩsɩm tɔm ndʋ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ lɔmɩŋ weyi ilimaa nɛ lɩm fɛyɩ ɩ-taa yɔ ɩwɛ peeɖe, pɩwɩlɩɣ se alɩwaatʋ natʋyʋ tɛʋ nɩɣaɣ peeɖe nɛ pɔsɩ kaawɛ lona ana a-taa.» Paa mbʋ yɔ, kañɩmbusuu kɛ lone nɖɩ ɖɩwɛ sɔɔndʋ nɛ ɛyaa fɛyɩ ɖɩ-taa yɔ. (Wp. 8:​14-16) Pɩtʋʋ fɛyɩ se ye Yehowa ɛtaala piti lakasɩ nɛ ɛha Izrayɛɛlɩ piya lɩm yɔ, sɩ nɛ sɩ-kpɩna paasɩba.—Ejl. 15:​22-25; 17:​1-6; Kɩg. 20:​2, 11.

Moyizi heyi Izrayɛɛlɩ piya se Yehowa calɩ-wɛ nɛ maana se eyele nɛ patɩlɩ «se pɩtɩkɛ tɔɔnaɣ ɖeke yekina se ɛyʋ ɛwɛɛ wezuu, ɛlɛ tɔm ndʋ payɩ tɩlɩɣnɩ Yehowa nɔɔ taa yɔ, ndʋ yekina nɛ ɛyʋ wɛɣ wezuu.»—Wp. 8:3.