KAJALAƔ Krɩstʋ mba kaawɛ abalɩtʋ siŋŋ. Kpaɣnɩ kajalaɣ pɩnzɩ mɩnʋʋ nɛ puwolo pɩnzɩ mɩnʋʋ naadozo ñɩŋgʋ taa, Roma mba sɩɩnaa layaa kaanazɩ-wɛ siŋŋ nɛ pakʋ pa-taa sakɩyɛ mbʋ pʋyɔɔ yɔ, paakizaa se paasɛɣ Roma wiyaʋ sɔsɔ. Nabʋyʋ taa, pamaɣ altaaru nakʋyʋ aleɣya ɖɩlaɖɛ naɖɩyɛ taa, nɛ peheyi Krɩstʋ mba se pɩsa nɛ peyebi-wɛ lɛ, pɩwɛɛ se pɔsɔ miŋ tɩlaaɖɩ nakʋyʋ  nɛ pɩwɩlɩ se petisaa se wiyaʋ sɔsɔ kɛ ɛsɔ. Ɛlɛ pa-taa nabɛyɛ cabɩ yem tisina nɛ pala mbʋ. Pa-taa sakɩyɛ yɔɔdaa se mbʋ ɛzɩ paalɔ pe-tisuu lɛ, pɩkɩlɩɣ ɖeu se pasɩ.

Mbʋ ɖɔɖɔ Krɩstʋ ñɩma mba pɛkɛ Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa yɔ, palakɩ ɖa-alɩwaatʋ tʋnɛ tɩ-taa; paaɖʋʋ pɔ-nɔɔ politiki tɔm taa. Kɩɖaʋ nakʋyʋ yɔ: Paa Naaziiwaa kaanazɩ-wɛ pɩdɩɩfɛyɩ yɔ, paaɖɔkɩ kpam. Pʋcɔ nɛ Caama you naalɛ ñɩŋgʋ paɣzɩɣ nɛ you ŋgʋ kɩ-alɩwaatʋ taa, Caama ɛjaɖɛ taa Aseɣɖe Tɩnaa ɛzɩ 25 mɩnʋʋ yɔɔ mbʋ yɔ, lesi pe-weziŋ, kɔzɩ kɔzɩ nazɩm salakanaa taa, mbʋ pʋyɔɔ yɔ, pekizaa se paaɖʋ nɔɔ politiki tɔm taa nɛ paayɔɔdʋʋ ɖɔɖɔ se “Heil Hitler.” Pakpa piya nɛ ɖoŋ nɛ poposi-sɩ nɛ sɩ-lʋlɩyaa mba pɛkɛ Aseɣɖe Tɩnaa yɔ. Paa paanazɩ piya nzɩ siŋŋ yɔ, sɩɩɖɔkɩ si-tisuu kpam nɛ sikizi se cɛtɩm wɩlɩtʋ ndʋ lalaa ñɩkaɣ sɩ-yɔɔ se sitisi yɔ, tɩtaawɛɛnɩ ɖoŋ sɩ-yɔɔ.

Toovenim taa lɛ, paanazɩɣ Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa ɖoŋ ɖoŋ mbʋ sɔnɔ. Ɛlɛ alɩwaatʋ ndʋ piya evelisi nzɩ sɩkɛ Aseɣɖe Tɩnaa yɔ, sɩ-ɛhʋyɛ ɛɛhaɣ-sɩ nʋmɔʋ se sɩla sɩ-ɛjaɖɛ taa sɔnzɩ nasɩyɩ, ɛzɩ kɩɖaʋ kɛdɛɛka sɛʋ mbʋ yɔ, pɩpɩzɩɣ nɛ pɩkɔnɩ-sɩ kaɖɛ.

Pawɩlɩ Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa piya se sitaakizini lalaa se pataasɛɛ kɩɖaʋ kɛdɛɛka. Paa weyi pɩwɛɛ se ɛsɛtɩ ɛ-tɩ tɔm hɔɔlʋʋ ŋgʋ kɩ-taa. Ɛlɛ Aseɣɖe Tɩnaa maɣmaɣ ɖɔkʋʋ kpam hɔɔlʋʋ kʋnɛ kɩ-taa: Paasɛɣ ɛjaɖɛ naɖɩyɛ kɩɖaʋ kɛdɛɛka. Pɩɩwɩlɩɣ se pɛfɛyɩnɩ ñamtʋ. Pañaŋ ɛjaɖɛ nɖɩ ɖɩ-taa pɛwɛɛ yɔ ɖɩ-tɛ kɩɖaʋ kɛdɛɛka, nɛ pawɩlɩɣ ñamtʋ ndʋ pɩtɩŋnɩ ɛzɩma pɔɖɔŋ ɛjaɖɛ paɣtʋ yɔɔ yɔ pɩ-yɔɔ. Paaɖʋ pɔ-nɔsɩ komina kaɖɩnʋʋ  lakasɩ nasɩyɩ taa. Toovenim taa lɛ, Aseɣɖe Tɩnaa tisaa se kominawaa kɛ “ɖʋtʋ ndʋ Ɛsɔ ɖʋwa yɔ” mbʋ pʋyɔɔ yɔ, ɛnʋ hanɩ nʋmɔʋ nɛ pɛwɛɛ. Pʋyɔɔ pamaɣzɩɣ se Ɛsɔ paɣtʋ pañaŋ alɩwaatʋ ndʋ pɛhɛyɩɣ lambuu nɛ pañaŋ “ñʋndɩnaa sɔsaa” mba yɔ. (Roma mba 13:1-7) Pɩlabɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ Krɩstʋ tɔm tʋnɛ, ndʋ ɛyaa sakɩyɛ sɩm camɩyɛ yɔ: “Ɩcɛlɩ Sezaarɩ mbʋ pɩkɛ Sezaarɩ pʋyʋ yɔ, nɛ Ɛsɔ mbʋ pɩkɛ Ɛsɔ pʋyʋ yɔ.”—Maatiyee 22:21, Katooliki mba tɛ Verbum Bible.

Ɛlɛ nɔɔyʋ pɩzɩɣ nɛ ɛpɔzɩ se: ‘Ye mbʋ, ɛbɛ yɔɔ Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa ɩɩsɛɣ kɩɖaʋ kɛdɛɛka se patɩŋnɩ pɩ-yɔɔ nɛ pawɩlɩ se pañaŋ-kɛ?’ Mbʋ pʋyɔɔ yɔ, pamaɣzɩɣ se kɛdɛɛka sɛʋ wɛ ɖɔɖɔ ɛzɩ Ɛsɔ sɛtʋ, ŋgʋ Ɛsɔ ɖeke pɩwɛɛ se paha sɛtʋ ndʋ. Pɛ-ɛhʋyɛ ɛɛhaɣ-wɛ nʋmɔʋ se pɛsɛɛ nɔɔyʋ yaa nabʋyʋ nɛ pɩtasɩnɩ Ɛsɔ. (Maatiyee 4:10; Tʋma Labʋ 5:29) Pʋyɔɔ pa-taa lakɩ leleŋ alɩwaatʋ ndʋ wɩlɩyaa nɩɣ pɔ-tɔm taa nɛ paañɩkɩɣ Aseɣɖe Tɩnaa piya yɔɔ se sɩla mbʋ pɩkaɖɩɣnɩ si-tisuu yɔ.

Pɩɩlakɩ-ɖʋ piti se pɩtɩkɛ Aseɣɖe Tɩnaa ɖeke maɣzɩɣna se kɩɖaʋ kɛdɛɛka sɛʋ wɛ ɖɔɖɔ ɛzɩ Ɛsɔ sɛtʋ yɔ, ɛzɩ tɔm ndʋ tɩkɔŋ yɔ, tɩwɩlʋʋ yɔ:

“Kiɖe tɛɛ lɛ, palakaɣnaɣ kɩɖaʋ kɛdɛɛka tʋmɩyɛ Ɛsɔ sɛtʋ nʋmɔʋ taa. . . . Pɩwɛ ɛzɩ paa ɛzɩmtaa lɛ, patɩŋaɣnaɣ Ɛsɔ sɛtʋ yɔɔ nɛ peyeki se kɩɖaʋ kɛdɛɛka ɛkɛ pʋyʋ kiɖeɖeu ɛyaa ɛsɩndaa.” (Ðañɩɣnɩ tɔm pee yɔɔ.)—Encyclopædia Britannica.

“Ɛzɩ kaamaŋgaɣ yɔ, kɩɖaʋ kɛdɛɛka wɛ kele kele. . . . Paɣtʋ nɛ paɣtʋ kila wena atukuuni wɛtʋ ndʋ pɩwɛɛ se ɛyaa ɩwɛɛnɩ ñamtʋ ndʋ pahaɣ ɛjaɖɛ yɔ tɩ-taa, palabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm pee ɖoŋ ñɩna ɛzɩ, ‘pɩwɛɛ se paña kɩɖaʋ kɛdɛɛka’, ‘pɩwɛɛ se paɖʋ hɩɖɛ kɩɖaʋ kɛdɛɛka’, ‘pɩwɛɛ se pɛsɛɛ kɩɖaʋ kɛdɛɛka.’”(Ðañɩɣnɩ tɔm pee yɔɔ.)—The Encyclopedia Americana.

“Krɩstʋ ñɩma kaakizaa se paalaɣ kɩlaŋ Roma ñʋʋdʋ sɔsɔtʋ, nɛ pɩlabɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ ɖeyi ɖeyi nɛ ɛzɩma ɖikiziɣ sɔnɔ se ɖɩɩsɛɣ kɩɖaʋ kɛdɛɛka yaa ɖɩɩyɔɔdʋʋ tɔm ndʋ tɩwɩlɩɣ se ɖɩsaŋ-kɛ ɛzɩ Ɛsɔ yɔ.”—Ceux qui vont mourir (1958, Aŋglɛɛ taa), hɔɔlʋʋ 135; Daniel Mannix manɩ-kɛ.

Pɩtasɩ lɛ, paa Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa ɩɩsɛɣ kɩɖaʋ kɛdɛɛka yɔ, pañaŋ paa komina ŋgʋ lɛ nɛ kɩ-ñʋndɩnaa. Ɛlɛ paakaɣ tisuu nɛ pɛsɛɛ yaa poluŋ sɩʋ kpeliɣa yaa kɩlɛmʋʋ ŋgʋ kɩsɩŋnɩ ɛjaɖɛ yɔ kɩ-tɛɛ. Pamaɣzɩɣ se pɩwɛɛ se pala ɖeyi ɖeyi ɛzɩ Bibl alɩwaatʋ taa Ebree evebiya naadozo nzɩ sikizaa se siiluŋuu sɩʋ kpeliɣa sɔsɔɔ ŋga Babilɔɔnɩ wiyaʋ Nabukodonozɔɔrɩ kaasiɣ Duura fɛɛʋ taa yɔ kɛ-tɛɛ yɔ. (Danɩyɛɛlɩ ñʋʋ 3) Pʋyɔɔ  lɛ, paa lalaa ɩsɛɣ yaa pɔyɔɔdʋʋ tɔm ndʋ tɩwɩlɩɣ se pasaŋ kɩɖaʋ kɛdɛɛka yɔ, Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa piya ɖɔŋ Bibl taa tɔm ndʋ tɩsɩnɩ-sɩ nɛ sɩfalɩsɩ sɩ-ɛhʋyɛ camɩyɛ yɔ tɩ-yɔɔ. Sisuŋ tamɩyɛ nɛ sɩwɩlɩɣ se sɩwɛnɩ ñamtʋ ɛlɛ sɩɩlakɩ lakasɩ nzɩ. Lɩmaɣza ana a-yɔɔ ɖɔɖɔ Aseɣɖe Tɩna piya iiteɣ kɩɖaʋ kɛdɛɛka hendu yaa sɩɩmakɩ tɩ-tɛ minziiki alɩwaatʋ ndʋ lalaa kaalakɩ mbʋ yɔ.

Ða-alɩwaatʋ taa, ajɛɛ sakɩyɛ ñaŋ waɖɛ nɖɩ lʋlɩyaa wɛna se pawɩlɩ pe-piya Ɛsɔ sɛtʋ tɔm ndʋ tɩ-yɔɔ petisiɣ yɔ. Ɛsɔ sɛtʋ agbaa tɩŋa ñaŋ waɖɛ nɖɩ, nɛ ɖiɖiɣni tʋmɩyɛ labʋ Katooliki cooci taa halɩ nɛ sɔnɔ ɛzɩ canon paɣtʋ pɔzʋʋ yɔ. Paɣtʋ ndʋ tɩyɔɔdʋʋ se: “Lʋlɩyaa lʋlʋʋ piya nɛ pɩtɛ lɛ, pɩkɛnɩ-wɛ kɩjɛyʋʋ kpem se pafalɩsɩ-sɩ, nɛ pɛwɛnɩ waɖɛ se pala mbʋ. Pʋyɔɔ lʋlɩyaa ñakɩ pana se kajalaɣ taa lɛ, pawɩlɩ pe-piya Krɩstʋ mba wɩlɩtʋ ɛzɩ cooci paɣtʋ pɔzʋʋ yɔ.”—Canon 226.

Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa ɩɩpɔzʋʋ nabʋyʋ nɛ pɩtasɩnɩ se paha-wɛ waɖɛ nɛ pawɩlɩ pe-piya Krɩstʋ mba wɩlɩtʋ. Pɛkɛ lʋlɩyaa mba pamaɣzɩɣ pe-piya yɔɔ yɔ, nɛ pañakɩ pana se pawɩlɩ-sɩ Krɩstʋ mba wezuu kɩbaŋʋ caɣʋ. Pasɩɣnɩ-sɩ ɖɔɖɔ se sɩwɛɛnɩ sɔɔlɩm si-kooka taa mba yɔɔ nɛ sɩwɛɛnɩ ñamtʋ ɛyaa lalaa ñɩm yɔɔ. Pɔsɔɔlaa se pɔɖɔ lɔŋ weyi apostoloo pɔɔlɩ kaatasɩ Krɩstʋ ñɩma mba paawɛ Efɛɛzɩ yɔ ɩ-yɔɔ. Eheyi-wɛ se: “Piyele, mɩ ñɩma yɔ, ɩtaala mi-piya ñaŋ, ɛlɛ ɩsɩɣzɩɣ-sɩ lɔŋ, ɩñɔɔzɩ-sɩ nɛ ɩkalɩ-sɩ nɛ maɣzɩm mbʋ pɩlɩɣnɩ Kɩbaɣlʋ cɔlɔ yɔ.”—Efɛɛzɩ mba 6: 4, Katooliki mba tɛ Verbum Bible.

Hɔŋ nɩɩyɩ taa lɛ, lʋlɩyʋ kʋɖʋm ɖeke kɛnɩ Yehowa Aseɣɖe Tʋ. Wɛtʋ ndʋ tɩ-taa lɛ, peseɣtiɣ lʋlɩyʋ weyi ɛkɛ Yehowa Aseɣɖe Tʋ yɔ se eɖiɣzina se lʋlɩyʋ weyi ɛtɩkɛ Aseɣɖe Tʋ yɔ ɛwɛnɩ waɖɛ se ɛwɩlɩ piya mbʋ pɩ-yɔɔ etisiɣ yɔ. Piya  nzɩ sɩ-lʋlɩyaa fɛyɩ Ɛsɔ sɛtʋ ɛgbɛyɛ kʋɖʋmɖɩyɛ taa yɔ, nabʋyʋ taa pɩpɩzɩɣ pɩwɛnɩ ɖoŋ pazɩ sɩ-yɔɔ yaa pɩɩwɛɣna. a Pɩwɩlɩɣ se piya pɩwɛɛ se sɩlɩzɩ Ɛsɔ sɛtʋ ɛgbɛyɛ nɖɩ ɖɩ-taa sɩkaɣ wɛʋ yɔ. Toovenim taa lɛ, pɩtɩkɛ piya tɩŋa lɩzɩɣna se sɩɖɔŋ Ɛsɔ sɛtʋ ɛgbɛyɛ nɖɩ ɖɩ-taa sɩ-lʋlɩyaa wɛɛ yɔ ɖɩ-paɣtʋ yɔɔ paa pɛkɛ Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa yaa patɩkɛ yɔ.

Pɩwɛɛ se ɩtɩlɩ ɖɔɖɔ se Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa iileyiɣni mbʋ Krɩstʋ tʋ nɔɔyʋ ɛhʋyɛ ɛɛhaɣ-ɩ nʋmɔʋ se ɛla yɔ. (Roma mba ñʋʋ 14) Palabɩ kediɣzaɣ sɔsɔɔ nakɛyɛ pɩnaɣ 1989 taa Etaazuunii nɛ ka-taa lɛ, paɖʋ paɣtʋ ndʋ tɩkandɩyɩɣ piya wala yɔɔ yɔ. Piya wɛnɩ “waɖɛ se sɩyɔɔdɩ ndʋ sɩmaɣzɩɣ, sɩla mbʋ sɩ-ɛhʋyɛ haɣ-sɩ waɖɛ se sɩla yɔ nɛ sɩwɛnɩ waɖɛ se sɩlɩzɩ Ɛsɔ sɛtʋ ndʋ sɩsɔɔlaa yɔ,” nɛ sɩwɛnɩ waɖɛ se sɩyɔɔdɩ sɩ-lɩmaɣza faaa nɛ siyele nɛ palabɩnɩ-yɛ tʋmɩyɛ hɔɔlɩŋ yaa lɩmaɣza wena pakpakɩɣ nɛ atukuuni-sɩ yɔ.

Piya naalɛ ɩɩpɩzɩɣ nɛ sɩwɛɛnɩ maɣzɩm kʋɖʋmʋm. Pʋyɔɔ lɛ pɩwɛɛ se ɩtɩlɩ se lɩmaɣza wena Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa piya nɛ sukuli piya lɛɛsɩ kpakɩɣ nɛ atukuuni sukuli tʋma naayɛ yaa tʋma lɛɛna yɔ apɩzɩɣ nɛ awɛɛ ndɩ ndɩ hɔɔlɩŋ nɩɩyɩ taa. Ðɩtaɣ liu ɖɔɖɔ se ɩkaɣ ñam paɣtʋ ndʋ tɩhaɣ ɛyʋ waɖɛ se ɛla mbʋ ɛ-ɛhʋyɛ haɣ-ɩ nʋmɔʋ se ɛla yɔ.