1-3. (a) Ɛbɛ yɔɔ apostoloo Pɔɔlɩ kaawobi Kɔrɛntɩ? (b) Nɛ tɩlasɩ nzɩ ɛkataa?

 ÐƖWƐ pɩnaɣ 50 ɖɩdɛnɖɛ. Apostoloo Pɔɔlɩ wɛ Kɔrɛntɩ. Kɔrɛntɩ kaakɛ tɛtʋ ndʋ tɩwɛ ñɩm nɛ ɛyaa kɔŋaɣ tɩ-taa nɛ palakɩ tadɩyɛ yɔ. Grɛɛkɩ mba, Roma mba nɛ Yuuda mba sakɩyɛ kaawɛ peeɖe. a Ɛlɛ Pɔɔlɩ tiwolo peeɖe se ɛla tadɩyɛ yaa se ɛñɩnɩ tʋmɩyɛ. Lɩmaɣzɩyɛ kɩcɛyɩyɛ naɖɩyɛ yɔɔ eewobi peeɖe; ewoba se ɛlɩzɩ aseɣɖe Ɛsɔ Kewiyaɣ yɔɔ. Paa mbʋ yɔ pɩɩpɔzɩ-ɩ ɖɩzʋyɛ, nɛ ɛɛtɛm ɛ-taa se ɛɛkaɣ kɛnʋʋ lalaa sʋʋtʋ. Ɛtaasɔɔlɩ se ɛyaa ɩmaɣzɩ se pɩkɛnɩ ɛyaa kɩjɛyʋʋ se paha-ɩ liidiye mbʋ pʋyɔɔ yɔ ɛwɩlɩɣ Ɛsɔ Tɔm. Ɛbɛ ɛkaɣ labʋ?

² Pɔɔlɩ sɩm kizinzikiŋ labʋ. Kizinzikiŋ labʋ tʋmɩyɛ taawɛɛ kɛlɛʋ, ɛlɛ ɛñɩnaɣ se ɛla tʋmɩyɛ nɛ e-nesi nɛ ɛpɩzɩ ɛcɔnɩ ɛ-kɩcɛyɩm ɖeɖe. Ɛzɩ ɛkaɣ hiɣu tʋmɩyɛ tɛtʋ ndʋ tɩ-taa? Ɛkaɣ hiɣu lone kɩbanɖɛ naɖɩyɛ nɛ ɛcaɣ ɖɩ-taa? Paa ɛpɩzaɣ se ɛnɩɣzɩ tɩlasɩ nzɩ sɩ-yɔɔ yɔ, ɛtɩsɔɔ lɩmaɣzɩyɛ sɔsɔyɛ nɖɩ ɖɩ-yɔɔ eewobi peeɖe yɔ: Tɔm kɩbandʋ susuu tʋmɩyɛ.

³ Pɩtɛmnaa se Pɔɔlɩ caɣ Kɔrɛntɩ alɩwaatʋ natʋyʋ, nɛ ɛ-tɔm susuu lʋlɩ pee sakɩyɛ. Ɛzɩma ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩmaɣzɩnɩ-ɩ nɛ ɖɩlɩzɩ aseɣɖe Ɛsɔ Kewiyaɣ yɔɔ tete ɖe-egeetiye taa?

4, 5. (a) Alɩwaatʋ ndʋ Pɔɔlɩ kaawɛ Kɔrɛntɩ yɔ, le ɛɛcaɣaa? (b) Nɛ nesi tɛɛ tʋmɩyɛ nɖɩ ɛlakaɣ? (c) Pɩtɩla, ɛzɩma pɩɖɔma nɛ Pɔɔlɩ kpɛlɩkɩ kizinzikiŋ labʋ?

⁴ Pɔɔlɩ talɩ Kɔrɛntɩ nɛ pɩla alɩwaatʋ natʋyʋ lɛ, ɛkatɩ Akiila nɛ ɛ-halʋ Prisiili yaa Prisɩka. Akiila kaakɛ Yuuda tʋ nɛ ɛ nɛ ɛ-halʋ paasɔɔlɩ agɔma mʋʋ kpem. Akiila nɛ ɛ-halʋ paawoba nɛ pacaɣ Kɔrɛntɩ mbʋ pʋyɔɔ yɔ Wiyaʋ Kloodi kaaɖʋ «Yuuda mba tɩŋa paɣtʋ se palɩɩ Roma taa.» (Tʋma 18:1, 2) Pɩtasɩna se Akiila nɛ Prisiili pamʋ Pɔɔlɩ pa-ɖɩɣa taa lɛ, petisaa ɖɔɖɔ se pa nɛ ɩ pɛkpɛndɩ nɛ pala tʋmɩyɛ. Bibl tɔŋ se: «Ɛ nɛ wɛ [pʋ-tɔbʋʋ se Pɔɔlɩ, Akiila nɛ Prisiili] palakaɣ tʋmɩyɛ kʋɖʋmɖɩyɛ; pʋyɔɔ lɛ, ɛcaɣ pa-ɖɩɣa taa nɛ ɛ nɛ wɛ palakɩ tʋmɩyɛ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ paakɛ kizinzikiŋ laɖaa.»  (Tʋma 18:3) Pɛ-tɛ Pɔɔlɩ kaacaɣ alɩwaatʋ ndʋ payɩ ɛlabɩ ɛ-Ɛsɔ sɛtʋ tʋmɩyɛ Kɔrɛntɩ yɔ. Pʋtɔma yɔ, alɩwaatʋ ndʋ ɛɛwɛ pɛ-tɛ yɔ ɛma ɛ-takayɩsɩ nzɩ sɩwɛ Bibl taa yɔ sɩ-taa nasɩyɩ. b

⁵ Pɩlabɩ ɛzɩma nɛ Pɔɔlɩ weyi ɛɛlabɩ sukuli ‘Gamaalɩyɛɛlɩ cɔlɔ’ yɔ, ɛpɩsɩɣ kizinzikiŋ laɖʋ? (Tʋma 22:3) Pɩwɛ ɛzɩ pɩtaacɛyɩɣ kajalaɣ pɩnzɩ mɩnʋʋ taa Yuuda mba se pɛkpɛlɩkɩ pe-piya nesi tɛɛ tʋma paa sɩlabɩ sukuli sɔsɔʋ yɔ. Ðɩnawa se Pɔɔlɩ lɩnɩ Siliisii tɛtʋ ndʋ payaɣ se Taarɩsɩ yɔ tɩ-taa, ŋgʋ egeetiye nɖɩ ɖɩ-hɩɖɛ kaasɛwa kpem se ɖɩlakɩ pɩsaŋ weyi pakpakɩɣ-ɩ nɛ palakɩnɩ kizinzikiŋ nɛ payaɣ-ɩ se silisiyɔm yɔ. Ye mbʋ, pɩtʋʋ fɛyɩ se Pɔɔlɩ kaakpɛlɩkɩ kizinzikiŋ labʋ e-evebitu taa. Ɛbɛ kizinzikiŋ labʋ pɔzaɣ? Nabʋyʋ taa palʋwaɣ pɩsaŋ ɛnɩ kʋlʋʋ yaa pakpakɩɣ pɩsaŋ ɛnɩ nɛ pɛsɛtɩ-ɩ ɛzɩ pɩpɔzʋʋ yɔ nɛ pɛñɛyɩ-ɩ nɛ palabɩnɩ kizinzikiŋ. Tʋmɩyɛ wondu kaawɛ ñakayʋʋ; pʋyɔɔ lɛ, tʋmɩyɛ nɖɩ ɖɩtaawɛɛ yɔɔ yɔɔ.

6, 7. (a) Suwe Pɔɔlɩ maɣzaɣ kizinzikiŋ labʋ yɔɔ? (b) Nɛ ɛbɛ wɩlɩɣ se Akiila nɛ Prisiili paawɛnɩ lɩmaɣza kʋɖʋma ana? (c) Sɔnɔ, ɛzɩma Krɩstʋ mba maɣzɩɣnɩ Pɔɔlɩ, Akiila nɛ Prisiili?

⁶ Pɩtɩkɛ kizinzikiŋ labʋ tɔm kaakɩlɩnɩ cɛyʋʋ Pɔɔlɩ ɛsɩndaa. Ɛlakaɣ tʋmɩyɛ nɖɩ se pɩsɩnɩ-ɩ nɛ ɛcɔnɩ ɛ-kɩcɛyɩm ɖeɖe. Ɛ-kaɖʋwa kaakɛnaa se esusi «tɔm kɩbandʋ falaa» yaa esusi-tʋ nɛ ɛyaa ɩtaahɛyɩ-ɩ nabʋyʋ ti-susuu yɔɔ. (2 Kɔr. 11:7) Lɩmaɣza wena Akiila nɛ Prisiili paawɛnɩ pa-tʋmɩyɛ yɔɔ? Paakɛ Krɩstʋ mba, pʋyɔɔ lɛ ɖɩɩpɩtɩɣ se lɩmaɣza kʋɖʋma pa nɛ Pɔɔlɩ paawɛnɩ pa-tʋmɩyɛ yɔɔ. Halɩ Pɔɔlɩ kʋyɩ Kɔrɛntɩ pɩnaɣ 52 taa lɛ, Akiila nɛ Prisiili paayebi pa-tʋmɩyɛ nɛ patɩŋ ɛ-wayɩ Efɛɛzɩ. Ɛgbɛyɛ naɖɩyɛ kpeɣlaɣ pa-ɖɩɣa taa Efɛɛzɩ peeɖe. (1 Kɔr. 16:19) Pʋwayɩ papɩsɩ  Roma nɛ pʋwayɩ ɖɔɖɔ lɛ paɖaɣnɩ pɩsʋʋ Efɛɛzɩ. Koobiya kpekpeka tɩnaa mba, pasɩ Kewiyaɣ kajalaɣ lone taa nɛ pamaɣzaɣ lalaa kɩcɛyɩm yɔɔ nɛ pɩkɩlɩɣ pa-ñɩmbʋ yɔɔ. Piyeba nɛ «ajɛɛ taa agbaa tɩŋa» wɛɛnɩ ɛsɩmɩyɛ mbʋ paalaba yɔ pɩ-yɔɔ.—Roma 16:3-5; 2 Tim. 4:19.

⁷ Sɔnɔ, Krɩstʋ mba maɣzɩɣnɩ Pɔɔlɩ, Akiila nɛ Prisiili. Koobiya mba pɛwɛ kpekpeka yɔ palakɩ tʋmɩyɛ nɛ po-ɖoŋ tɩŋa se pataakɛ «sʋʋtʋ» ɛyaa lalaa. (1 Tes. 2:9) Nʋmɔʋ lɩzɩyaa sakɩyɛ haɣ kɩɖaʋ kɩbaŋʋ nɛ palakɩ tʋmɩyɛ kɩyakɩŋ nɩɩyɩ kpɩtaʋ taa yaa fenasɩ nasɩyɩ pɩnaɣ taa se papɩzɩ nɛ pɔcɔnɩ pa-kɩcɛyɩm ɖeɖe, ɛlɛ nʋmɔʋ lɩzʋʋ tʋmɩyɛ tɔm kɩlɩnɩ cɛyʋʋ pɛ-ɛsɩndaa. Ɛzɩ Akiila nɛ Prisiili yɔ, koobiya sakɩyɛ mʋʋ egeetiye yɔɔ cɔnɩyaa pɛ-tɛ. Mba payɩ pɔsɔɔlɩ «ɛgɔndʋ mʋʋ» yɔ, peɖiɣzinaa se ɛgɔndʋ mʋʋ kpazɩɣ ɛyʋ ɖoŋ kpem.—Roma 12:13.

8, 9. (a) Yuuda mba kaɖaɣnɩ Pɔɔlɩ lɛ ɛbɛ ɛlaba? (b) Nɛ le ewoba nɛ esusi tɔm?

⁸ Silaasɩ nɛ Timootee palɩnɩ Masedonii nɛ pɛkpɛndɩnɩ kʋjɔŋ nɩɩyɩ nɛ powolo Pɔɔlɩ cɔlɔ lɛ, pɩtɛzɩ naʋ kpayɩ kpayɩ se ɛ-kɩcɛyɩm ɖeɖe cɔnʋʋ yɔɔ ɛlakaɣ kizinzikiŋ tʋmɩyɛ. (2 Kɔr. 11:9) Patɩɩtalaa lɛ, «Pɔɔlɩ ɛsɩyɛ paɣzɩ sɛʋ nɛ tɔm wɩlʋʋ siŋŋ [«pɩha-ɩ waɖɛ nɛ esusuu Laŋhɛzɩyɛ Tɔm alɩwaatʋ kpeekpe,» Alliance Biblique du Togo].» (Tʋma 18:5) Ɛlɛ paa Pɔɔlɩ ɛsɩyɛ kaasɛnɩ tɔm wɩlʋʋ tʋmɩyɛ yɔ, Yuuda mba tiyebi-i kaɖɩnʋʋ. Pekizaa se paawelisiɣ tɔm ndʋ esusi-wɛ se Krɩstʋ pɩzɩɣna nɛ ɛya pa-ñʋʋ yɔ, peeɖe Pɔɔlɩ wɩlɩ-wɛ se pekizuu tɔm ndʋ yɔ pa-sʋʋtʋ pɩkɛnaa. Pʋyɔɔ ekpizi e-tokonaa yɔɔ nɛ eheyi mba pakaɖaɣnɩ-ɩ yɔ se: «Mɩ-calɩm ɛwɛɛ mɩ-maɣmaɣ mɩ-ñʋŋ taa. Ma lɛ, mɛwɛ cɩɖɩ cɩɖɩ. Pɩkpaɣʋnɩ lɛɛlɛɛyɔ yɔ, mowoki ajɛɛ taa mba cɔlɔ.»—Tʋma 18:6; Ezek. 3:18, 19.

⁹ Lɛɛlɛɛyɔ, le ɛkaɣ susuu tɔm? Abalʋ weyi payaɣ se Titiyuusi Yustuusi yɔ, ɛmʋ Pɔɔlɩ ɛ-ɖɩɣa taa. Pʋtɔma yɔ abalʋ ɛnʋ ɛɛkɛ sɩɩnaa layʋ weyi ɛpɩsɩ Yuuda tʋ yɔ, nɛ ɛ-ɖɩɣa kaawɛ sinaagɔɔgɩ cɔlɔ. Peeɖe Pɔɔlɩ yebi tɔm susuu sinaagɔɔgɩ taa nɛ esusuu tɔm Yustuusi ɖɩɣa taa. (Tʋma 18:7) Alɩwaatʋ ndʋ payɩ ɛɛwɛ Kɔrɛntɩ yɔ, Akiila nɛ Prisiili pa-ɖɩɣa taa ɛsʋwaɣ; ɛlɛ Yustuusi ɖɩɣa taa esusaɣ tɔm.

10. Ɛbɛ wɩlɩɣ se pɩtɩkɛ ajɛɛ taa mba ɖeke Pɔɔlɩ kaatɛm ɛ-taa se esusuu tɔm?

¹⁰ Pɔɔlɩ yɔɔdʋʋ se ɛkaɣ wobu ajɛɛ taa mba cɔlɔ yɔ, ɛzɩ pɩwɩlɩɣ se ɛɛtasɩɣ kemnuu Yuuda mba nɛ sɩɩnaa layaa mba papɩsɩ Yuuda mba yɔ paa ññɩɩ, pɩkpɛndɩnɩ mba pɔsɔɔlaa se pewelisini-i yɔ? Aayɩ, pɩlakɩ kaɖɛ se Pɔɔlɩ ɛla mbʋ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ Tʋma Labʋ takayaɣ heyiɣ-ɖʋ se «sinaagɔɔgɩ yɔɔ cɔnɩyʋ Krispuusi tisi Kɩbaɣlʋ yɔɔ, ɛ nɛ ɛ-ɖɩɣa taa mba tɩŋa.» Toovenim taa lɛ, Yuuda ñɩma mba pekpeɣlaɣ sinaagɔɔgɩ ŋgʋ kɩ-taa yɔ, pa-taa nabɛyɛ ɖɔɖɔ pɩsɩ Krɩstʋ mba, mbʋ pʋyɔɔ yɔ Bibl yɔɔdʋʋ se «Kɔrɛntɩ ñɩma sakɩyɛ mba paawelisi tɔm kɩbandʋ yɔ, papaɣzɩ wɛnʋʋ tisuu nɛ pamɩyɩsɩ-wɛ lɩm.» (Tʋma 18:8) Titiyuusi Yustuusi ɖɩɣa pɩsɩ lone nɖɩ ɖɩ-taa Krɩstʋ ɛgbɛyɛ kɩfaɖɛ nɖɩ ɖɩñɔ Kɔrɛntɩ yɔ ɖikpeɣlaɣ yɔ. Ðoŋ ɖoŋ lɛ Luka kaakɛdɩɣ tɔm natʋyʋ lɛ, ɛpaɣzɩɣnɩ ɛzɩma tɩpaɣzaa yɔ nɛ ɛtɛzɩnɩ ɛzɩma tɩtɛmnaa yɔ. Ye mbʋ ɛlabɩ cɩnɛ ɖɔɖɔ yɔ, pɩwɩlɩɣ se Pɔɔlɩ kpizi e-tokonaa yɔɔ pʋcɔ nɛ Yuuda mba yaa sɩɩnaa layaa mba paapɩsɩ pa-tɩ Yuuda mba yɔ, papɩsɩɣ Krɩstʋ mba. Pɩwɩlɩɣ se Pɔɔlɩ lakaɣ lɛɣzɩtʋ nɛ esusuu tɔm mba payɩ paasɔɔlaa se pewelisini-i yɔ.

11. Sɔnɔ, Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa kaasusuu tɔm mba payaɣ pa-tɩ se Krɩstʋ mba yɔ lɛ, ɛzɩma pamaɣzɩɣnɩ apostoloo Pɔɔlɩ?

¹¹ Sɔnɔ ɛyaa sakɩyɛ wɛ coocinaa mba payaɣ pa-tɩ se Krɩstʋ mba yɔ pa-taa ajɛɛ sakɩyɛ taa. Coocinaa mba pɛwɛnɩ ɖoŋ ɛyaa mba pe-wezuu caɣʋ yɔɔ pɩnzɩ sakɩyɛ. Ɛjaɖɛ kpeekpe yɔɔ coocinaa mba, pɛ-Ɛsɔtɔm tiyiyaa ñaɣ pana kpem nɛ pɔhɔ ɛyaa sakɩyɛ nɛ powoki po-coocinaa taa. Ɛyaa mba payaɣ pa-tɩ se Krɩstʋ mba yɔ, ɖoŋ ɖoŋ lɛ sɔnzɩ nzɩ palakɩ po-coocinaa taa yɔ, sɩ-tɔm cɛyɩ pɛ-ɛsɩndaa nɛ pɩkɩlɩ pa nɛ Ɛsɔ pa-taabalɩyɛ.  Nɛ mbʋ ɖɔɖɔ pɩɩwɛ Yuuda ñɩma mba paawɛ Kɔrɛntɩ tɛtʋ taa, kajalaɣ pɩnzɩ mɩnʋʋ taa yɔ pɔ-hɔɔlʋʋ taa. Ɛlɛ ɛzɩ Pɔɔlɩ kaasɩnʋʋ Yuuda mba nɛ panɩɩ Masɩ taa yɔ, ɖa ɖɔɖɔ ɖɩsɔɔlɩ kpem se ɖɩsɩnɩ ɛyaa sɔnɔ nɛ panɩɩ tɔm ndʋ pakalɩɣ Bibl taa yɔ tɩ-taa. Paa pakaɖɩɣnɩ-ɖʋ yaa po-coocinaa ñʋndɩnaa ɩnazɩɣ-ɖʋ yɔ, ɖɩɩlɔʋ lidaʋ. Ɛyaa mba «pɛwɛnɩ kpekpeka Ɛsɔ yɔɔ, ɛlɛ katɩla nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ toovenim sɩmtʋ» yɔ, pa-taa sakɩyɛ sɔɔlaa se patɩlɩ toovenim Ɛsɔ yɔɔ, nɛ pɩpɔzʋʋ se ɖɩñɩnɩ-wɛ nɛ ɖɩna-wɛ.—Roma 10:2.

12. Tɔm kɩbandʋ ndʋ Yesu heyi Pɔɔlɩ natʋ natʋyʋ taa?

¹² Ye Pɔɔlɩ ɛɛpɔzaɣ ɛ-tɩ se ɛzɩ pɩwɛɛ se ewolo ɛ-tɔm susuu yɔɔ Kɔrɛntɩ yaa ɛtɛzɩ yebu yɔ, pɩtʋʋ fɛyɩ se eyebi ɛ-tɩ tɔm ndʋ pɔzʋʋ ɖoo wena Kɩbaɣlʋ Yesu lɩ ɛ-yɔɔ natʋ natʋyʋ taa nɛ eheyi-i tɔm tʋnɛ yɔ: «Sɔɔndʋ ɛtaakpa-ŋ, ɛlɛ wɛɛ yɔɔdʋʋ yɔɔ nɛ taasu; mbʋ pʋyɔɔ yɔ mɛwɛ ñɔ-cɔlɔ nɛ nɔɔyʋ ɛɛkaɣ nesi kpazʋʋ ñɔ-yɔɔ se ɛlabɩ-ŋ kɩdɛkɛdɩm; mbʋ pʋyɔɔ yɔ mɛwɛnɩ ɛyaa sakɩyɛ tɛtʋ tʋnɛ tɩ-taa.» (Tʋma 18:9, 10) Paa pɩɩla ɛzɩma yɔ natʋ ndʋ tɩkpazɩ Pɔɔlɩ ɖoŋ pɩdɩɩfɛyɩ. Kɩbaɣlʋ maɣmaɣ labɩ Pɔɔlɩ tamaɣ se ɛkaɣ ɛ-yɔɔ kandɩyʋʋ nɛ e-koyindinaa ɩtaalabɩ-ɩ kɩdɛkɛdɩm nabʋyʋ nɛ eheyi-i ɖɔɖɔ se ɛyaa sakɩyɛ wɛ tɛtʋ ndʋ tɩ-taa nɛ pɩpɔzʋʋ se esusi-wɛ tɔm. Pɔɔlɩ na natʋ ndʋ lɛ, ɛzɩma ɛlaba? Masɩ yɔɔdʋʋ se «ɛcaɣ peeɖe pɩnaɣ kʋɖʋmaɣ nɛ fenasɩ 6, nɛ ɛwɩlɩɣ-wɛ Ɛsɔ tɔm.»—Tʋma 18:11.

13. (a) Pɔɔlɩ ñɔtaɣnɩ tɔm ɖɩhʋyɛ lɛ, pɩtɩla ɛbɛ yɔɔ ɛmaɣzaɣ? (b) Ɛlɛ ɛbɛ yɔɔ ɛɛwɛnɩ lidaʋ se paakaɣ-ɩ kʋʋ ɛzɩ pakʋʋ Etiyɛɛnɩ yɔ?

¹³ Pɔɔlɩ caɣ Kɔrɛntɩ pɩnaɣ kʋɖʋmaɣ mbʋ yɔ lɛ, nabʋyʋ la nɛ ɛ-taa tɛzɩ tɛm se Kɩbaɣlʋ kaawɛ ɛ-cɔlɔ. «Yuuda mba kpɛndɩ nɔɔ nɛ pakʋyɩ Pɔɔlɩ yɔɔ nɛ powoni-i tɔm ɖɩhʋyɛ» yaa bɛma. (Tʋma 18:12) Nabɛyɛ maɣzɩɣ se tɔm ɖɩhʋyɛ nɖɩ ɖɩɩkʋyɩ pazɩ nɛ ɖɩɩwɛ tayɩ nɛ ɖɩɩñɔtɩnɩ Kɔrɛntɩ kɩyakʋ hɛkʋ taa. Maarɩbɩɖɩ pɛɛ kʋhʋlʋmɛɛ nɛ pʋlɔɔ ñɩna pamanɩ-ɖɩ, nɛ palɩzɩ kɩlɛmɩŋ kɩbaŋ pɛɛ ana a-yɔɔ. Kadaɣ ŋga kaawɛ tɔm ɖɩhʋyɛ nɖɩ ɖɩ-ɛsɩndaa yɔ, kaawalɩ kpem nɛ samaɣ sɔsɔɔ pɩzaɣ se kekpeɣli peeɖe. Caanaʋ taa tɔm taa tazɩyaa nabɛyɛ maɣzɩɣ se tɔm ɖɩhʋyɛ nɖɩ ɖɩɩñɔtɩnɩ  sinaagɔɔgɩ kpam; nɛ ye pɩkɛ toovenim yɔ, pɩwɩlɩɣ se ɖɩɩñɔtɩnɩ Yustuusi ɖɩɣa. Pɔɔlɩ ñɔtaɣnɩ tɔm ɖɩhʋyɛ nɖɩ lɛ, pɩtɩla ɛɛwɛɛ nɛ ɛmaɣzɩɣ Etiyɛɛnɩ weyi ɛɛkɛ Krɩstʋ tʋ kajalaɣ tʋ weyi paayaɣ-ɩ kaaŋ e-tisuu yɔɔ nɛ ɛsɩ yɔ ɛ-yɔɔ. Alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa lɛ payaɣaɣ Pɔɔlɩ se Sɔɔlɩ, nɛ «pɩɩkɛdɩnɩ-ɩ se pakʋ Etiyɛɛnɩ.» (Tʋma 8:1) Ɛzɩ pakaɣ-ɩ kʋʋ ɛzɩ paakʋʋ Etiyɛɛnɩ yɔ? Aayɩ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ Kɩbaɣlʋ labɩ-ɩ tamaɣ se: «Nɔɔyʋ ɛɛkpazɩɣ ñɔ-yɔɔ nesi se ɛlakɩ-ŋ kɩdɛkɛdɩm.»—Tʋma 18:10, Takayaɣ Kiɖeɖea.

14, 15. (a) Tɔm ndʋ Yuuda mba yɔɔdɩ Pɔɔlɩ yɔɔ? (b) Nɛ ɛbɛ yɔɔ Galiyɔɔ heyi-wɛ se tɔm tɛma? (c) Ɛbɛ talɩ Sɔsɩtɛɛnɩ? (d) Nɛ pɩtɩla ɛbɛ pɩtɛmnɩ-ɩ?

¹⁴ Powoni Pɔɔlɩ tɔm ɖɩhʋyɛ lɛ, ɛbɛ pɩtɛmnaa? Galiyɔɔ kaakɛnɩ tɔm hʋyʋ. Ɛnʋ kaakɛnɩ Akayii egeetiye yɔɔ cɔnɩyʋ nɛ e-neu kaakɛnɩ Roma ɛjaɖɛ yɔɔ lɔŋsɩnɖʋ weyi payaɣ se Seneka yɔ. Yuuda mba kʋyɩ Pɔɔlɩ yɔɔ nɛ pɔyɔɔdʋʋ se: «Abalʋ ɛnɛ, ɛwɛɛ nɛ ɛwɩlɩɣ ɛyaa se pɛsɛɛ Ɛsɔ sɛʋ mbʋ yɔ, pɩɩlakɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ paɣtʋ.» (Tʋma 18:13) Yuuda mba caɣ yɔɔdʋʋ se Pɔɔlɩ wɛʋ nɛ ɛwɩlɩɣ tɔm Yuuda mba nabɛyɛ se papɩsɩ Krɩstʋ mba yɔ ɛwɛɛ nɛ ɛmaɣnɩ paɣtʋ yɔɔ. Ɛlɛ Galiyɔɔ kaanawa se Pɔɔlɩ ‘taawɛɛkɩ nabʋyʋ’ nɛ ɛtaala «kɩdɛkɛdɩm sɔsɔm nabʋyʋ.» (Tʋma 18:14) Galiyɔɔ taañɩnɩɣ se ɛɖʋ ɛ-nɔɔ Yuuda mba nɔɔhɔnɖɛ taa. Pʋyɔɔ lɛ, pʋcɔ nɛ Pɔɔlɩ kuli ɛ-nɔɔ se ɛlʋkɩ ɛ-tɩ yɔɔ lɛ, Galiyɔɔ heyi-wɛ se tɔm tɛma. Peeɖe Yuuda mba hɔ pɩsaa nɛ papɩyɩ pa-pana Sɔsɩtɛɛnɩ yɔɔ. Pɩtɩla yɔ ɛnʋ kaapɩsɩnɩ sinaagɔɔgɩ yɔɔ cɔnɩyʋ Krispuusi lone taa. Nɛ pakpa «Sɔsɩtɛɛnɩ nɛ papaɣzɩ-ɩ mabʋ tɔm ɖɩhʋyɛ ɛsɩndaa.»—Tʋma 18:17.

¹⁵ Ɛbɛ yɔɔ Galiyɔɔ tɩkpa samaɣ se kataama Sɔsɩtɛɛnɩ? Pɩtɩla Galiyɔɔ maɣzaɣ se Sɔsɩtɛɛnɩ kaaɖɛnɩ samaɣ nɔɔ nɛ kakʋyɩ Pɔɔlɩ yɔɔ, nɛ pʋyɔɔ lɛ ɛmaɣzaɣ se mbʋ Sɔsɩtɛɛnɩ ɖuwa yɔ, mbʋ ɛkʋma. Paa pɩtɩɩkɛ suwe yɔ, mbʋ pɩlaba yɔ, pɩtɩla pɩlʋlɩ pee kɩbana naayɛ. Kajalaɣ takayaɣ ŋga Pɔɔlɩ ma Kɔrɛntɩ ɛgbɛyɛ pɩnzɩ sakɩyɛ wayɩ yɔ ka-taa, ɛyɔɔdɩ koobu Sɔsɩtɛɛnɩ nɔɔyʋ tɔm. (1 Kɔr. 1:1, 2) Ɛzɩ Sɔsɩtɛɛnɩ kʋɖʋm ɛnʋ paamabɩ Kɔrɛntɩ? Ye pɩkɛ kʋɖʋm ɛnʋ yɔ, pɩtɩla kaɖɛ nɖɩ ɖɩtalɩ-ɩ yɔ, ɖiyeba nɛ ɛkpaɣ lɩmaɣzɩyɛ se ɛpɩsɩɣ Krɩstʋ tʋ.

16. Tɔm ndʋ Kɩbaɣlʋ yɔɔdaa se «wɛɛ yɔɔdʋʋ yɔɔ nɛ taasu; mbʋ pʋyɔɔ yɔ mɛwɛ ñɔ-cɔlɔ» yɔ, ɖoŋ weyi tɩwɛnɩ ɖɛ-Ɛsɔ sɛtʋ tʋmɩyɛ yɔɔ sɔnɔ?

¹⁶ Ðɩtɔzɩ se Yuuda mba kizaa se paawelisiɣ tɔm ndʋ Pɔɔlɩ susaɣ-wɛ yɔ fayɩɩɩ pʋcɔ nɛ Kɩbaɣlʋ Yesu heyi-i se: «Sɔɔndʋ ɛtaakpa-ŋ, ɛlɛ wɛɛ yɔɔdʋʋ yɔɔ nɛ taasu; mbʋ pʋyɔɔ yɔ mɛwɛ ñɔ-cɔlɔ.» (Tʋma 18:9, 10) Pɩwɛɣ ɖeu se ɖɩtɔzʋʋ tɔm ndʋ tɩ-yɔɔ kɔzɩ kɔzɩ alɩwaatʋ ndʋ ɛyaa kiziɣ se paawelisiɣ ɖɔ-tɔm yɔ. Ðɩtaasɔɔ kaaʋ se Yehowa naɣ laŋa taa nɛ ɛhɔŋ laŋa kɩbana tɩnaa nɛ ewokini ɛ-cɔlɔ. (1 Sam. 16:7; Yoh. 6:44) Piseɣtiɣ-ɖʋ se ɖiwolo pɩ-yɔɔ nɛ ɖisusi tɔm. Paa pɩnaɣ ŋga pamɩyɩsɩɣ ɛyaa kudokiŋ mɩnɩŋ sakɩyɛ lɩm, pʋ-tɔbʋʋ se ɛyaa mɩnɩŋ sakɩyɛ paa evemiye nɖɩ. Paɣtʋ ndʋ Yesu ɖʋwa se «iwolo nɛ ɩla ajɛɛ tɩŋa taa ɛyaa nɛ papɩsɩ tɔmkpɛlɩkɩyaa» yɔ, ɛyaa mba pɔɖɔŋ tɩ-yɔɔ yɔ ɛlabɩ-wɛ tamaɣ se: «Mɛwɛ mɩ-cɔlɔ kɩyakɩŋ tɩŋa nɛ pɩkɔɔ pɩtalɩ ɛjaɖɛ tɛm alɩwaatʋ taa.»—Mat. 28:19, 20.

17, 18. Pɔɔlɩ kaawɛ mɛlɛ taa nɛ ɛɖɛɣ Efɛɛzɩ lɛ, tɔm ndʋ yɔɔ ɛpɩzaɣ se ɛmaɣzɩ?

¹⁷ Ðɩɩsɩŋ se lɩmaɣzɩyɛ nɖɩ Galiyɔɔ kpaɣaa yɔ nɖɩ yebina nɛ ɛgbɛyɛ kɩfaɖɛ nɖɩ ɖɩñɔ Kɔrɛntɩ yɔ ɖihiɣ laŋhɛzɩyɛ yaa pɩtɩkɛ nɖɩ. Ɛlɛ Pɔɔlɩ «tasɩ caɣʋ kɩyakɩŋ sakɩyɛ» peeɖe pʋcɔ nɛ ɛkʋyɩ Kɔrɛntɩ koobiya cɔlɔ nɛ ɛɖɛɛ. Lakɩŋ yaa Ðomaɣ fenaɣ taa mbʋ yɔ pɩnaɣ 52 taa lɛ, ɛlabɩ ɖʋtʋ se ewoki Sankree mɛlɛnaa ɖɩzɩŋɩyɛ nɛ ɛsʋʋ mɛlɛ nɛ ewolo Siirii; Sankree kaawɛ Kɔrɛntɩ wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa nɛ kiiposini Kɔrɛntɩ nɛ kilomɛtanaa 11 mbʋ yɔ. Ɛlɛ pʋcɔ nɛ Pɔɔlɩ kʋyʋʋ Sankree lɛ, ɛhʋm ɛ-ñɔsɩ «mbʋ pʋyɔɔ yɔ eeɖuu ɖuutu natʋyʋ.» c (Tʋma 18:18) Pʋwayɩ lɛ, ɛkpaɣ Akiila nɛ Prisiili nɛ pasʋʋ mɛlɛ nɛ pɛtɛzɩ Ejee Teŋgu nɛ powolo Efɛɛzɩ tɛtʋ taa Aazii Cikpeluu taa.

¹⁸ Pɔɔlɩ kʋyaɣ Sankree lɛ, pʋtɔma yɔ ɛmaɣzaɣ mbʋ pɩɩlabɩ Kɔrɛntɩ yɔ pɩ-yɔɔ. Ɛtɔzaɣ tɔm kɩbandʋ sakɩyɛ yɔɔ nɛ pɩtʋʋ fɛyɩ se pɩɩha-ɩ taa leleŋ. Ɛsɔ sɛtʋ tʋmɩyɛ nɖɩ ɛɛlabɩ fenasɩ 18 peeɖe yɔ ɖɩɩlʋlɩ pee kɩbana. Ɛgbɛyɛ kajalaɣ ñɩnɖɛ kaañɔ Kɔrɛntɩ tɛtʋ taa nɛ ɖɩ-taa koobiya lakaɣ kediɣzisi Yustuusi ɖɩɣa taa. Mba paapɩsɩ koobiya yɔ pa-taa nabɛyɛ lɛ Yustuusi, Krispuusi nɛ ɛ-ɖɩɣa taa mba. Pɔɔlɩ kaasɔɔlɩ koobiya kɩfama mba, mbʋ pʋyɔɔ yɔ ɛnʋ kaasɩnɩnɩ-wɛ nɛ papɩsɩ Krɩstʋ mba. Ɛkaɣ-wɛ maʋ takayaɣ pʋwayɩ nɛ ɛtɔ se pɛkɛ samtʋ takayaɣ ŋga pama-kɛ ɛnʋ laŋɩyɛ yɔɔ yɔ. Ða ɖɔɖɔ ɖɩsɔɔlɩ ɛyaa mba ɖɩsɩnɩ-wɛ nɛ papaɣzɩ Yehowa sɛʋ yɔ pɩdɩɩfɛyɩ. Pɩkɛnɩ-ɖʋ taa leleŋ se ɖɩna koobiya mba, pɛwɛ ɛzɩ «samtʋ takayɩsɩ» yɔ.—2 Kɔr. 3:1-3.

19, 20. (a) Pɔɔlɩ talɩ Efɛɛzɩ kpaagbaa lɛ, ɛbɛ ɛlaba? (b) Ɛzɩma ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩmaɣzɩnɩ-ɩ fezuu taa kaɖʋsɩ nzɩ ɖɩɖʋʋ ɖa-tɩ yɔ sɩ-hɔɔlʋʋ taa?

¹⁹ Pɔɔlɩ ñɩtaa nɛ ɛtalɩ Efɛɛzɩ lɛ, ɛpaɣzɩ tɔm susuu. Ɛsʋ «sinaagɔɔgɩ taa nɛ ɛcɔlɩ Yuuda mba lɩmaɣza.» (Tʋma 18:19) Alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa, Pɔɔlɩ taacaɣ Efɛɛzɩ nɛ pileɖi. Paa paaheyi-i se ɛtasɩ caɣʋ yɔ «etitisi.» Ɛsɛɣaɣ Efɛɛzɩ koobiya se ɛɖɛɛ lɛ, eheyi-wɛ se: «Ye Yehowa ɛsɔɔlaa yɔ, mankaɣ ɖaɣnʋʋ pɩsʋʋ mɩ-cɔlɔ.» (Tʋma 18:20, 21) Ndɛŋgbɛzaɣ fɛyɩ se Pɔɔlɩ kaanawa se ɛyaa sakɩyɛ tasɩ kazʋʋ Efɛɛzɩ tɛtʋ taa se esusi-wɛ tɔm. Pʋyɔɔ ɛlabɩ ɖʋtʋ se ɛkaɣ pɩsʋʋ, ɛlɛ ɛkpaɣ lɩmaɣzɩyɛ se ɛɖʋzʋʋ ɛ-ɖʋtʋ Yehowa nesi taa. Ðɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩmaɣzɩnɩ Pɔɔlɩ kɩɖaʋ. Ye ɖɩɖʋ ɖa-tɩ fezuu taa kaɖʋsɩ yɔ, pɩpɔzʋʋ se ɖɩkpɛzɩ nɩŋgbanzɩ nasɩyɩ nɛ ɖɩtalɩ ɖa-kaɖʋsɩ nzɩ. Paa mbʋ yɔ, pɩwɛɛ se ɖiyele paa ɛzɩmtaa nɛ Yehowa ɖiyi-ɖʋ nɛ ɖɩñaɣ pana nɛ ɖɩla mbʋ pɩlakɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ ɛ-sɔɔlɩm yɔ.—Yak. 4:15.

²⁰ Pɔɔlɩ yebi Akiila nɛ Prisiili Efɛɛzɩ lɛ, ɛsʋʋ mɛlɛ nɛ ewolo Sezaaree. Pɩwɛ ɛzɩ ɛkpa Yeruzalɛm se ɛsɛɛ peeɖe koobiya yɔ. (Tʋma 18:22) Pʋwayɩ lɛ, ewolo ɛ-ɖɩɣa taa Antɩyɔɔsɩ, Siirii tɛtʋ taa. Ɛɛtɛm ɛ-Ɛsɔtɔm tiyiyu nʋmɔʋ naalɛ ñɩŋgʋ, nɛ kɩɩɖɔm camɩyɛ. Ɛbɛ ɖaŋɩ-ɩ ɛ-Ɛsɔtɔm tiyiyu nʋmɔʋ kɛdɛzaɣ ñɩŋgʋ ŋgʋ ɛkaɣ ɖɔm yɔ kɩ-taa?