1. Pɔɔlɩ nɛ ɛ-taabalaa pa-taa kaatɛm suwe? Nɛ ɛbɛ yɔɔ?

 ÐƖWƐ pɩnaɣ 59 taa mbʋ yɔ. Pɔɔlɩ, Luka nɛ Aristaarkɩ pasʋ tɔɔnaɣ pee mɛlɛ sɔsɔʋ nakʋyʋ Malɩtɩ lɩm hɛkʋ taa tɛtʋ taa nɛ pɛɖɛɣ Itaalii. Paalɩzɩ mɛlɛ ŋgʋ kɩ-ɛsɩndaa «Zeesi Pɩyalaa» kɩlɛmɩŋ. Pɔɔlɩ kpɛndɩ ɛkɛ salaka tʋ nɛ sɔɔjanaa feŋiɣ ɛ-yɔɔ. (Tʋma 27:2) Mɛlɛ sayaa maɣzaɣ se Grɛɛkɩ mba ɛsɔ Zeesi pɩyalaa, ɖomaa Kastɔɔrɩ nɛ Polukɩsɩ, pakandɩyɩɣnɩ pɔ-yɔɔ mɛlɛ taa. Ɛlɛ Pɔɔlɩ nɛ ɛ-taabalaa pataɣaɣ Yehowa liu, mbʋ pʋyɔɔ yɔ eeheyi Pɔɔlɩ se ɛkaɣ wobu Roma nɛ ɛlɩzɩ aseɣɖe Sezaarɩ ɛsɩndaa.—Tʋma 23:11; 27:24; 28:11.

2, 3. (a) Pɔɔlɩ sʋ mɛlɛ ŋgʋ yɔ, nʋmɔʋ ŋgʋ kɩtɩŋaa? (b) Nɛ asɩnɩ-ɩ ɛ-nʋmɔʋ ɖɔm taa?

² Mɛlɛ talɩ Sisili tɛtʋ sɔsɔtʋ ndʋ tɩ-hɩɖɛ kaasɛ ɛzɩ Atɛɛnɩ nɛ Roma yɔ nɛ payaɣ-tʋ se Siraakuusi yɔ tɩ-taa nɛ pɩla kɩyakɩŋ 3 lɛ, kɩkpaɣ nʋmɔʋ nɛ kiwolo Itaalii hadɛ kiŋ tɛtʋ ndʋ payaɣ se Regiyɔm yɔ tɩ-taa. Regiyɔm kaaposini Itaalii mɛlɛnaa ɖɩzɩŋɩyɛ nɖɩ payaɣ se Putewolii yɔ nɛ kilomɛtanaa 320. (Putewolii ñɔtɩnɩ ɖenɖe payaɣ sɔnɔ se Naapɩlɩ yɔ.) Ɛlɛ mɛlɛ kʋyɩ Regiyɔm lɛ, hadɛ kiŋ helim nabʋyʋ sɩnɩ-kʋ nɛ kɩtalɩ Putewolii kɩyakɩŋ 2 taa ɖeke.—Tʋma 28:12, 13.

³ Pɔɔlɩ wɩzɩ talʋʋ Roma, pɩkazɩ pazɩ lɛ pakaɣ-ɩ wonuu wiyaʋ sɔsɔ Neerɔɔ ɛsɩndaa. Pɔɔlɩ nʋmɔʋ ɖɔm tɩŋa taa lɛ, «laŋɩyɛ hɛzʋʋ kpeekpe tɛ Ɛsɔ» kaawɛ ɛ-cɔlɔ. (2 Kɔr. 1:3) Ɛzɩ ɖɩkɔŋʋʋ naʋ yɔ, Yehowa tiyele Pɔɔlɩ sɩnʋʋ kpa, nɛ Pɔɔlɩ ñatiyele tɔm susuu nɛ kpekpeka.

4, 5. (a) Pɔɔlɩ nɛ ɛ-taabalaa patalɩ Putewolii lɛ, ɛbɛ koobiya laba? (b) Nɛ pɩtɩla ɛbɛ yɔɔ paayebi Pɔɔlɩ nɛ ɛwɛɛ ɛ-tɩ yɔɔ mbʋ? (c) Ɛzɩma Krɩstʋ mba ɖɔnɛ kɩbanɖɛ pɩzɩɣ nɛ ɖɩwazɩ-wɛ salakanaa taa sɔnɔ?

⁴ Pɔɔlɩ nɛ ɛ-taabalaa patalɩ Putewolii lɛ, ‘pamaɣnɩ koobiya peeɖe nɛ paba tendi-wɛ se pacaɣ pɔ-cɔlɔ kɩyakɩŋ 7.’ (Tʋma 28:14) Putewolii koobiya ha-ɖʋ kɩɖaʋ kɩbaŋʋ agɔma mʋʋ hɔɔlʋʋ taa. Pɩtʋʋ fɛyɩ se paamʋʋ ɛgɔndʋ Pɔɔlɩ nɛ ɛ-taabalaa yɔ, piiyeba nɛ pehiɣ fezuu taa wazasɩ sakɩyɛ. Ɛlɛ pɩlabɩ ɛzɩma nɛ salaka tʋ weyi pefeŋiɣ ɛ-yɔɔ yɔ ɛwɛɛ ɛ-tɩ yɔɔ mbʋ? Pɩtɩla Pɔɔlɩ lakasɩ yeba nɛ Roma sɔɔjanaa mba pefeŋaɣ ɛ-yɔɔ yɔ pataɣ-ɩ liu.

 ⁵ Mbʋ ɖɔɖɔ sɔnɔ, Yehowa sɛyaa mba pɛwɛ salakanaa taa pe-tisuu yɔɔ yɔ, paha pa-taa nabɛyɛ ŋgee wala naayɛ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ pɛwɛ toovenim nɛ papɩzɩɣ nɛ pataa-wɛ liu. Kɩɖaʋ nakʋyʋ yɔ: Paaɖɩɣ Rumaanii ɛjaɖɛ taa mɩlʋ nɔɔyʋ se ɛlakɩ pɩnzɩ 75 salaka taa. Ɛpaɣzɩ Ɛsɔtɔm kpɛlɩkʋʋ lɛ, ɛla lɛɣzɩtʋ sɔsɔtʋ e-wezuu caɣʋ taa. Piyeba nɛ salaka ñʋndɩnaa ha-ɩ nʋmɔʋ se ɛlɩɣ tɛtʋ taa e-ɖeke nɛ ɛyakɩ wondu ndʋ pɩpɔzaɣ salaka taa yɔ. Ɛlɛ mbʋ pɩ-tɔm kɩlɩ cɛyʋʋ yɔɔ lɛ se ɖɔ-ɖɔnɛ kɩbanɖɛ yeki nɛ ɛyaa saŋ Yehowa.—1 Pɩy. 2:12.

6, 7. Ɛzɩma Roma koobiya wɩlaa se pɔsɔɔlɩ Pɔɔlɩ pɩdɩɩfɛyɩ?

⁶ Pɔɔlɩ nɛ ɛ-taabalaa pakʋyɩnɩ Putewolii lɛ, pakpaɣ Apiyuusi habɩyɛ nɖɩ ɖiwoki Roma yɔ, nɛ pɔɖɔ ɛzɩ kilomɛtanaa 50 mbʋ yɔ nɛ patalɩ Kapuu tɛtʋ taa. Paapɔ habɩyɛ nɖɩ ɖɩ-yɔɔ pɛɛ sɔsɔna wena awalɩ tayɩ tayɩ yɔ, nɛ nʋmɔɖɔnʋ pɩzaɣ se ɛna poliŋ taa Itaalii kɔfɩnaa mba paawɛ kajʋka kpem yɔ; nɛ hɔɔlɩŋ nɩɩyɩ taa lɛ, ɛpɩzaɣ se ɛna Mediiteraanee teŋgu. Habɩyɛ nɖɩ, ɖɩtɩŋaɣnɩ lone payaɣ fransɩɩ taa se marais Pontins yɔ, lɩm cakɩ ɖɩ-taa nɛ peeɖe Apiyuusi Kɩyakʋ kaawɛɛ. Lone nɖɩ ɖiposini Roma ɛzɩ kilomɛtanaa 60 mbʋ yɔ. Luka mawa se ‘Roma koobiya nɩ pa-taŋ lɛ,’ pa-taa nabɛyɛ wolo ɖooo Apiyuusi Kɩyakʋ taa nɛ pakatɩ-wɛ, lalaa ñaɖaŋ-wɛ nʋmɔɖɔnaa ɖɩhɛzɩyɛ nɖɩ ɖiiposini Roma ɛzɩ kilomɛtanaa 50 mbʋ yɔ nɛ payaɣ-ɖɩ se Agɔma Ðɩsɩ Naadozo yɔ ɖɩ-taa. Sɔɔlɩm kpem lɛ mbʋ yɔ.—Tʋma 28:15.

⁷ Apiyuusi Kɩyakʋ taakɛ lone nɖɩ ɖɩ-taa nʋmɔɖɔnaa mba pɩnɩ-wɛ yɔ papɩzaɣ se pɛhɛzɩ camɩyɛ yɔ. Takayɩsɩ mayʋ Horasɩ kɛdaa se «mɛlɛ sayaa nɛ agɔma ɖɩsɩ yɔɔ cɔnɩyaa mba pataamʋʋ ɛyaa camɩyɛ yɔ mba kaatɔyɩnɩ lone nɖɩ ɖɩ-taa.» Ɛmawa se «lɩm taawɛɛ ɖeu peeɖe.» Nɛ halɩ eekizaa se ɛɛtɔkɩ tɔɔnaɣ peeɖe. Paa peeɖe ɛtaawɛɛ ɖeu kɔyɔ, Roma koobiya mba, paaɖaŋ Pɔɔlɩ nɛ ɛ-taabalaa peeɖe nɛ taa leleŋ se pasɩɩ-wɛ nɛ pɛtɛzɩ talʋʋ Roma.

8. Pɔɔlɩ «losi» e-koobiya lɛ, ɛbɛ yɔɔ ɛsɛ Ɛsɔ se ɛlabaɣ lɛ?

 ⁸ Luka kɛdaa se «Pɔɔlɩ losi [e-koobiya] lɛ, ɛsɛɛ Ɛsɔ se ɛlabaɣ lɛ nɛ ɛkpa ɖoŋ.» (Tʋma 28:15) Pɩtɩla yɔ Pɔɔlɩ kaasɩm koobiya mba pa-taa nabɛyɛ, ɛtɩɩna-wɛ kɩnaʋ yem, nɛ pi-ɖeke pɩkpazɩ-ɩ ɖoŋ nɛ pɩhɛzɩ ɛ-laŋɩyɛ. Ɛbɛ yɔɔ Pɔɔlɩ sɛ Ɛsɔ se ɛlabaɣ lɛ? Mbʋ pʋyɔɔ yɔ ɛɛnawa se sɔɔlɩm mbʋ pawɩlɩ-ɩ yɔ, pɩkɛ fezuu piye hɔɔlʋʋ nakʋyʋ. (Gal. 5:22) Sɔnɔ ɖɔɖɔ fezuu kiɖeɖeu seɣtiɣ Krɩstʋ mba se palaa kɩlaŋ po-koobiya mba pɛwɛ kɩcɛyɩm taa yɔ pɔ-yɔɔ nɛ pɛhɛzɩ pa-laŋa.—1 Tes. 5:11, 14.

9. Ɛzɩma ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩmaɣzɩnɩ koobiya mba paakatɩ Pɔɔlɩ yɔ?

⁹ Kɩɖaʋ nakʋyʋ yɔ: Fezuu kiɖeɖeu seɣtiɣ koobiya nɛ pamʋʋ ɛgɔndʋ egeetiye yɔɔ cɔnɩyaa, Ɛsɔtɔm tiyiyaa nɛ alɩwaatʋ tɩŋa Ɛsɔ sɛtʋ tʋmlaɖaa lalaa. Alɩwaatʋ tɩŋa Ɛsɔ sɛtʋ tʋmlaɖaa mba, pa-taa sakɩyɛ la kɩlaŋ sɔsɔŋ se papɩzɩ nɛ pɛsɛɛ Yehowa alɩwaatʋ tɩŋa. Pɔzɩ ña-tɩ se: ‘Mañakɩ pana se manɖʋ nesi ŋgee kpɩtaʋ taa ɖʋtʋ nɛ pɩkɩlɩ? Manpɩzɩɣ nɛ mamʋ ɛgɔndʋ egeetiye yɔɔ cɔnɩyʋ na? Manpɩzɩɣ nɛ maha man-tɩ nɛ ma nɛ ɩ yaa ma nɛ ɛ-halʋ ɖisusi tɔm na?’ Ye ŋlabɩ mbʋ yɔ, ŋkaɣ hiɣu wazasɩ sakɩyɛ. Alɩwaatʋ ndʋ Pɔɔlɩ nɛ ɛ-taabalaa pɛkɛdɩ Roma koobiya pee kɩbana wena pɔ-tɔm susuu kaalʋlaa yɔ a-taa naayɛ tɔm yɔ, maɣzɩ nɛ ŋna ɛzɩma pɩɩkpazɩ-wɛ ɖoŋ yɔ.—Tʋma 15:3, 4.

10. (a) Wɛtʋ ndʋ taa Pɔɔlɩ kaawɛ Roma? (b) Ɛtalaa nɛ pitileɖi lɛ ɛbɛ ɛlaba?

¹⁰ Pɔɔlɩ nɛ ɛ-taabalaa patalɩ Roma lɛ, «paha Pɔɔlɩ nʋmɔʋ se ɛcaɣnɩ nɖeke ɛ nɛ sɔɔja weyi ɛɖaŋɩɣ ɛ-yɔɔ yɔ.» (Tʋma 28:16) Ðoŋ ɖoŋ lɛ, paɖʋwaɣ salaka tɩnaa kpasɩ nɛ pataŋ-sɩ nɛ sɔɔjanaa mba pefeŋaɣ pɔ-yɔɔ yɔ se salaka tɩnaa ɩtaapɩzɩ nɛ pese. Paa mbʋ yɔ, kpasɩ taaɖɩɣ Pɔɔlɩ nʋmɔʋ se etaasusi Kewiyaɣ tɔm nɛ kpekpeka. Pʋyɔɔ lɛ, ɛhɛzɩ kɩyakɩŋ 3 lɛ, ɛyaa Yuuda mba sɔsaa mba paawɛ Roma yɔ se ɛlɩzɩ ɛ-tɩ nɛ ɛwɩlɩ-wɛ nɛ ɛlɩzɩ-wɛ aseɣɖe.

11, 12. Pɔɔlɩ yɔɔdaɣnɩ Yuuda mba lɛ, ɛbɛ ɛlaba se piseɣti-wɛ nɛ pewelisini-i?

¹¹ Pɔɔlɩ heyi-wɛ se: «Koobiya, paa mantɩla nabʋyʋ nɛ pɩkaɖɩnɩ ɛyaa samaɣ yaa ɖɔ-cɔzɔnaa sɔnzɩ yɔ, pakpa-m ɖooo Yeruzalɛm nɛ paɖʋzɩ-m Roma mba nesi tɛɛ ɛzɩ salaka tʋ yɔ. Nɛ paba tazɩ tɔm taa lɛ, pɔsɔɔlɩ se peyebi-m mbʋ pʋyɔɔ yɔ mantɩla nabʋyʋ mbʋ piyeki se pakʋ-m yɔ. Ɛlɛ Yuuda mba kizaa lɛ, mɔnpɔzɩ se Sezaarɩ ɛɖaɣnɩ mɔn-tɔm hʋʋ; ɛlɛ pɩtɩkɛ se mɛwɛnɩ natʋyʋ se mankʋyɩnɩ mɛ-ɛjaɖɛ yɔɔ.»—Tʋma 28:17-19.

¹² Pɔɔlɩ yaʋ Yuuda ñɩma mba pewelisaɣni-i yɔ se «koobiya» yɔ, ɛñɩnaɣ se pana se ɛ nɛ wɛ pɛkɛ ɛyʋ kʋɖʋm nɛ piyele nɛ paa paawɛnɩ lɩmaɣza kɩdɛkɛda naayɛ ɛ-yɔɔ yɔ pɔlɔ-yɛ. (1 Kɔr. 9:20) Ðɔɖɔ lɛ, eyeba nɛ pɩtʋ kpayɩ se etiwolo Roma se ɛkʋyɩ Yuuda mba yɔɔ, ɛlɛ ɛñɩnaɣ se Sezaarɩ ɛɖaɣnɩ ɛ-tɔm hʋʋ. Ɛlɛ tɔm kɔyɔ se Yuuda ñɩma mba paawɛ Roma yɔ pataanɩɩ se  ɛɛpɔzaa se Sezaarɩ ɛɖaɣnɩ ɛ-tɔm hʋʋ. (Tʋma 28:21) Ɛbɛ yɔɔ Yuuda ñɩma mba paawɛ Roma yɔ pataanɩɩ natʋyʋ? Takayaɣ nakɛyɛ yɔɔdaa se: «Nikaɣ alɩwaatʋ tɛma lɛ, pɩtɩla mɛlɛ ŋgʋ Pɔɔlɩ kaasʋwa yɔ ŋgʋ lɛyɩnɩ talʋʋ Itaalii. Pʋyɔɔ lɛ, paa Yuuda ñɩma sɔsaa mba paawɛ Yeruzalɛm yɔ paatiyi ɛyaa nabɛyɛ se patanɩ tɔm ndʋ Roma yaa paatiyini takayaɣ nakɛyɛ yɔ, kataapɩzɩɣ se kɛlɛyɩ Pɔɔlɩ talʋʋ.»

13, 14. (a) Ɛzɩma Pɔɔlɩ paɣzɩnaa nɛ ɛpɩzɩ nɛ esusi Kewiyaɣ tɔm? (b) Nɛ ɛzɩma ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩmaɣzɩnɩ-ɩ?

¹³ Lɛɛlɛɛyɔ lɛ, Pɔɔlɩ yɔɔdɩ tɔm natʋyʋ nɛ pɔsɔɔlɩ se patɩlɩ nɛ pɩkɩlɩ. Ɛyɔɔdaa se: «Lɩmaɣzɩyɛ nɖɩ ɖɩ-yɔɔ mɔnpɔzaa se mana-mɩ nɛ mɔyɔɔdɩnɩ-mɩ; mbʋ pʋyɔɔ yɔ lidaʋ ŋgʋ Izrayɛɛlɩ wɛna yɔ, kɩ-yɔɔ paɖɩ-m kpasɩ sɩnɛ.» (Tʋma 28:20) Lidaʋ ŋgʋ, kitukuuni Mesiya nɛ e-Kewiyaɣ, nɛ kɩ-tɔm Krɩstʋ mba kaawɛɛ nɛ posusuu. Peeɖe Yuuda mba sɔsaa cosi-i se: «Ðɩmaɣzɩɣ se pɩmʋnaa se ɖiwelisini-ŋ nɛ ɖɩtɩlɩ ña-lɩmaɣza; mbʋ pʋyɔɔ yɔ toovenim taa lɛ, kɩjaʋ yɔɔ ɛgbɛyɛ nɖɩ, ɖɩsɩm mbʋ se pɔyɔɔdʋʋ ɖɩ-yɔɔ tɔm kɩdɛkɛdɩtʋ paa le.»—Tʋma 28:22.

¹⁴ Ɛzɩ Pɔɔlɩ kaalabʋ yɔ, alɩwaatʋ ndʋ ɖihikiɣ wala se ɖisusi tɔm kɩbandʋ yɔ, ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩpɔzɩ tɔm yaa ɖɩyɔɔdɩ tɔm ndʋ tiyeki se mba pewelisiɣni-ɖʋ yɔ pe-liu tɛɛ ɛkɔtɩ yɔ. Lɩmaɣza wena ɖɩnaɣ Ðe-wezuu caɣʋ nɛ ɖɛ-Ɛsɔ sɛtʋ tʋmɩyɛ nɛ Ka ñʋʋ nɛ tɔm kalʋʋ nɛ tɔm wɩlʋʋ takayɩsɩ taa yɔ, apɩzɩɣ nɛ asɩnɩ-ɖʋ hɔɔlʋʋ ŋgʋ kɩ-taa. Ŋwɛɛ nɛ ŋlakɩnɩ takayɩsɩ nzɩ tʋmɩyɛ camɩyɛ na?

15. Lɔŋ 4 weyi ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩkpɛlɩkɩ lɛɣtʋ ndʋ Pɔɔlɩ kaasusini tɔm yɔ tɩ-taa?

¹⁵ Kɩyakʋ ŋgʋ Yuuda mba nɛ Pɔɔlɩ paanɩnɩ ɖama se pakatɩ yɔ kɩtalaa lɛ, «pɔkɔɔ ɛ-cɔlɔ sakɩyɛ ɖenɖe ɛsʋʋ yɔ.» Nɛ Pɔɔlɩ lɩzɩ-wɛ Masɩ taa «kpaɣnɩ tanaŋ tɛɛ nɛ piwolo ɖanaɣ . . ., ɛlɩzɩ-wɛ aseɣɖe Ɛsɔ Kewiyaɣ yɔɔ tete se pɩsa nɛ ɛlɩzɩ-wɛ tɔm tɔbʋʋ, nɛ ɛtɩŋnɩ Moyizi Paɣtʋ nɛ Nayaa yɔɔ nɛ ɛwɩlɩɣ-wɛ se petisi Yesu yɔɔ.» (Tʋma 28:23) Ðɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩkpɛlɩkɩ lɔŋ 4 lɛɣtʋ ndʋ Pɔɔlɩ kaasusini tɔm yɔ tɩ-taa. Kajalaɣ lɛ, ɛɛkam ɛ-lɩmaɣza Ɛsɔ Kewiyaɣ yɔɔ. Nabʋlɛ lɛ, ɛzɩma ɛyɔɔdɩ tɔm yɔ, pɩpɩzaɣ se piyele nɛ ɛ-tɔm welisiyaa taa tɛmnɩ-tʋ. Nabudozo lɛ, ɛlabɩnɩ tʋmɩyɛ Masɩ. Nabʋnaza lɛ, ɛsɩ mba esusaɣ-wɛ tɔm yɔ pa-kɩcɛyɩm kajalaɣ ɖeɖe nɛ ɛlɩzɩ-wɛ aseɣɖe «kpaɣnɩ tanaŋ tɛɛ nɛ piwolo ɖanaɣ.» Pɩkɛnɩ-ɖʋ kɩɖaʋ kɩbaŋʋ kpem. Pee wena pɩlʋlaa? «Nabɛyɛ paɣzɩ tisuu tɔm ndʋ ɛyɔɔdaɣ yɔ tɩ-yɔɔ,» ɛlɛ lalaa ñetitisi. Luka kɛdaa se Pɔɔlɩ tɔm welisiyaa taanɩɩnɩ ɖama, nɛ pʋyɔɔ lɛ «papaɣzɩ ɖɛʋ.»—Tʋma 28:24, 25a.

16-18. (a) Ɛbɛ yɔɔ Yuuda ñɩma mba paawɛ Roma yɔ, pa-lakasɩ tɩɖɩɣzɩ Pɔɔlɩ? (b) Alɩwaatʋ ndʋ ɛyaa kiziɣ Kewiyaɣ tɔm yɔ, ɛbɛ pɩfɛyɩ se ɖɩla?

¹⁶ Pɔɔlɩ tɔm welisiyaa lakasɩ sɩnɛ sɩtaaɖɩɣzɩ-ɩ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ sɩɩlabɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ Bibl taa natʋ tɔm nɛ ɛɛtɛm katʋʋ wɛtʋ ndʋ nɛ pɩɖɛɛ. (Tʋma 13:42-47; 18:5, 6; 19:8, 9) Pʋyɔɔ eheyi mba paakizaa se paawelisiɣni-i nɛ pakpaɣ nʋmɔʋ nɛ pɛɖɛɣ yɔ se: «Fezuu kiɖeɖeu kaawɛnɩ toovenim se kɩtɩŋnɩ nayʋ Izaayii yɔɔ nɛ kiheyi mɩ-cɔzɔnaa tɔm tʋnɛ: “Wolo samaɣ kanɛ kɔ-cɔlɔ nɛ ŋtɔ se: ‘Toovenim taa lɛ, ɩkaɣ welisuu, ɛlɛ ɩɩkaɣ pʋ-tɔbʋʋ nɩʋ kaaʋ; nɛ toovenim taa lɛ, ɩkaɣ cɔnʋʋ, ɛlɛ ɩɩkaɣ naʋ kaaʋ. Mbʋ pʋyɔɔ yɔ, samaɣ kanɛ ka-laŋɩyɛ sʋ kpɩzɩŋ.’”» (Tʋma 28:25b-27) Kiɖe tɛɛ kʋnʋŋ taa tɔm piye nɖɩ pɛɖɛzaa se «sʋ kpɩzɩŋ» yɔ, ɖɩwɩlɩɣ se pɩkɛ laŋɩyɛ nɖɩ «ɖɩkpa ɖoŋ» yaa «ɖɩɖʋ num» nɛ ɖiiyeki se Ɛsɔ Kewiyaɣ tɔm ɛsʋʋ ɖɩ-taa yɔ. Pɩkɛ pʋtɔdɩyɛ tɔm kpem.

¹⁷ Pɔɔlɩ kɔwaɣ ɛ-tɔm ñʋʋ lɛ, eheyi Yuuda ñɩma mba pataatisi ɛ-tɔm yɔɔ yɔ se ‘pɩtʋʋ fɛyɩ se ajɛɛ kaɣ-tʋ welisuu.’ (Tʋma 28:28; Keɣ. 67:2; Iza. 11:10) Pɔɔlɩ taa kaatɛmnɩ tɔm ndʋ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ ɛɛtɛm Kewiyaɣ tɔm susuu ajɛɛ taa mba sakɩyɛ nɛ pamʋ-tʋ camɩyɛ.—Tʋma 13:48; 14:27.

¹⁸ Ɛzɩ Pɔɔlɩ yɔ, ye ɛyaa ikiziɣ Kewiyaɣ tɔm yɔ pɩtɩmʋna se pɩwɩzɩ-ɖʋ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ ɖɩnawa se mba pakaɣ kizuu wezuu nʋmɔʋ yɔ pɔɖɔwa nɛ pɩkɩlɩ mba pakaɣ-kʋ tɩŋʋʋ yɔ. (Mat. 7:13, 14) Ɛlɛ laŋa kɩbana tɩnaa kɔŋ toovenim Ɛsɔ sɛtʋ taa lɛ, ɖɩmʋʋ-wɛ nɛ laŋhʋlʋmɩyɛ.—Luka 15:7.

19. Alɩwaatʋ ndʋ Pɔɔlɩ kaakɛ salaka tʋ Roma yɔ, ɛbɛ ɛlaba?

¹⁹ Luka tɛzɩ ɛ-kɛdaɣ nɛ tɔm kɩbandʋ tʋnɛ: «[Pɔɔlɩ caɣ] peeɖe pɩnzɩ 2 pilim, ɖɩɣa ŋga ɛ-maɣmaɣ ɛlabɩ haya yɔ ka-taa, nɛ ɛmʋʋ mba payɩ pɔkɔŋaɣ  ɛ-cɔlɔ yɔ camɩyɛ; nɛ esusuu-wɛ Ɛsɔ Kewiyaɣ tɔm nɛ ɛwɩlɩɣ Kɩbaɣlʋ Yesu Krɩstʋ yɔɔ tɔm kaalɛyɩtʋ siŋŋ, nɛ nabʋyʋ tɩɖɩɣ-ɩ nʋmɔʋ.» (Tʋma 28:30, 31) Agɔma mʋʋ, tisuu nɛ tɔm susuu nɛ kpekpeka hɔɔlʋʋ taa lɛ, Pɔɔlɩ ha-ɖʋ kɩɖaʋ kɩbaŋʋ kpem.

20, 21. Pɔɔlɩ susi tɔm Roma lɛ, ɛyaa mba pɩwazaa yɔ pa-taa nabɛyɛ lɛ mba?

²⁰ Koloosi tɛtʋ taa yom weyi eese ɛ-tʋ cɔlɔ nɛ payaɣaɣ-ɩ se Onezim yɔ ɛɛwɛ ɛyaa mba Pɔɔlɩ mʋ-wɛ camɩyɛ yɔ pa-taa. Pɔɔlɩ kaasɩnɩ Onezim nɛ ɛpɩsɩ Krɩstʋ tʋ, nɛ pʋwayɩ Onezim pɩsɩ ɛyʋ «siɣsiɣ tʋ» nɛ Pɔɔlɩ koobu «kʋsɔɔlʋ.» Halɩ Pɔɔlɩ ya-ɩ se ‘ɛnʋ pɩɣa ŋga ɛpɩsɩ ka-caa yɔ.’ (Kol. 4:9; Filem. 10-12) Pɩtʋʋ fɛyɩ se Onezim kaakpazɩ Pɔɔlɩ ɖoŋ kpem. a

²¹ Kɩɖaʋ kɩbaŋʋ ŋgʋ Pɔɔlɩ kaahawa yɔ, kɩwazɩ ɛyaa lalaa ɖɔɖɔ. Ɛma takayaɣ Filiipi mba nɛ eheyi-wɛ se: «Mɛ-wɛtʋ kitaa nɛ tɩha waɖɛ se tɔm kɩbandʋ ewobini ɛsɩndaa, nɛ piyeba nɛ Wiyaʋ yɔɔ Kandɩyaa tɩŋa nɛ mba pɩkazaa yɔ pa-tɩŋa patɩlɩ kaɣlaa se Krɩstʋ yɔɔ paɖʋ-m salaka kpasɩ. Lɛɛlɛɛyɔ lɛ, man-salaka kpasɩ yeba nɛ koobiya sakɩyɛ mba pɛwɛ Kɩbaɣlʋ taa yɔ, pakpa ɖoŋ; nɛ pɛwɛɛ pɛtɛzɩɣ wɛʋ abalɩtʋ nɛ posusuu Ɛsɔ tɔm nɛ sɔɔndʋ ɛɛkpaɣ-wɛ.»—Filp. 1:12-14.

22. Pɔɔlɩ kaakɛ salaka tʋ Roma lɛ, ɛzɩma ɛlabɩnɩ alɩwaatʋ ndʋ tʋmɩyɛ camɩyɛ?

²² Alɩwaatʋ ndʋ Pɔɔlɩ kaakɛ salaka tʋ Roma yɔ, ɛlabɩnɩ-tʋ tʋmɩyɛ nɛ ɛma takayɩsɩ e-koobiya, nɛ sɔnɔ sɩwɛ Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa. b Takayɩsɩ nzɩ, sɩɩwazɩ kajalaɣ Krɩstʋ ñɩma mba ɛɛma-sɩ yɔ, nɛ siɖiɣni-ɖʋ wazʋʋ ɖɔɖɔ sɔnɔ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ Ɛsɔ lɔŋ tasʋʋ mbʋ pɩwɛ sɩ-taa yɔ pɩ-alɩwaatʋ tɩɖɛɛ.—2 Tim. 3:16, 17.

23, 24. Sɔnɔ, Krɩstʋ ñɩma mba paɖɩɣ-wɛ salaka ɖulum yɔ, ɛzɩma pamaɣzɩnɩ Pɔɔlɩ?

²³ Paa Tʋma Labʋ takayaɣ ɛtɩyɔɔdɩ alɩwaatʋ ndʋ peyebi Pɔɔlɩ yɔ tɩ-tɔm yɔ, ɛcaɣ salaka pɩnzɩ 4 mbʋ yɔ pʋcɔ peyebi-i. Pakpa-ɩ lɛ, ɛlabɩ pɩnzɩ 2 Sezaaree nɛ pʋwayɩ lɛ ɛla pɩnzɩ 2 ɖɔɖɔ Roma. c (Tʋma 23:35; 24:27) Paa mbʋ yɔ etiyele nɛ pitibi-i yɔɔɔ, ɛlɛ ewobi pɩ-yɔɔ nɛ ɛla mbʋ payɩ ɛpɩzaɣ yɔ ɛ-Ɛsɔ sɛtʋ tʋmɩyɛ taa. Mbʋ ɖɔɖɔ sɔnɔ, paa paɖɩɣ Yehowa sɛyaa sakɩyɛ salaka ɖulum pe-tisuu yɔɔ yɔ, patilesi taa leleŋ weyi pɛwɛna yɔ nɛ patiyele tɔm susuu. Kɩɖaʋ nakʋyʋ yɔ: Pakpa Ɛsɩpaañɩ koobu weyi payaɣ se Adolfo yɔ nɛ paɖʋ salaka se pʋyɔɔ ekizaa se eewoki sɔɔjatʋ. Sɔɔja nɔɔyʋ heyi-i se: «Ñɔ-tɔm ɖɩɣzɩɣ-ɖʋ kpem. Ðɩlakɩ pɩtɩŋa se wezuu ɛlɩ-ŋ sɔŋ, ɛlɛ alɩwaatʋ ndʋ ɖɩkɩlɩɣ-ŋ nazʋʋ yɔ ŋmʋʋyʋʋ kpem nɛ ŋyɔɔdʋʋnɩ-ɖʋ camɩyɛ.»

 ²⁴ Pʋwayɩ, sɔɔjanaa kɔm papaɣzɩ liu taʋ Adolfo kpem, nɛ halɩ pataaɖɩkɩ ɛ-salaka ɖaŋ nɔnɔɔ. Nabʋyʋ taa sɔɔjanaa wokaɣ nɛ pɔpɔzʋʋ-ɩ tɔm Bibl yɔɔ. Halɩ salaka tɩnaa yɔɔ feŋiyu nɔɔyʋ wokaɣ Adolfo salaka kuduyuu tɛɛ nɛ ɛkalɩɣ Bibl; ɛɛkalɩɣ-kʋ lɛ, Adolfo feŋaɣ ɛ-yɔɔ se pɩtaakɛdɩ nɛ nɔɔyʋ kɔɔ nɛ ɛkpa-ɩ kɩ-ɖɩgalɩyɛ. Ye mbʋ, salaka tʋ «feŋaɣ» salaka tɩnaa yɔɔ feŋiyu yɔɔ. Tɛtɛ nɛ Aseɣɖe Tɩnaa siɣsiɣ tɩnaa mba, pa-kɩɖaŋ seɣti-ɖʋ nɛ ‘ɖɩwɛɛ abalɩtʋ nɛ pɩkɩlɩ nɛ ɖisusi Ɛsɔ tɔm nɛ sɔɔndʋ ɛtaakpa-ɖʋ’ paa kaɖɛ nɖɩ lɛ ɖɩ-taa.

25, 26. (a) Natʋ tɔm ndʋ labɩ Pɔɔlɩ ɛsɩndaa pɩnzɩ pazɩ yem taa? (b) Nɛ sɔnɔ yɔ, ɛzɩma tiɖiɣni labʋ?

²⁵ Tʋma Labʋ takayaɣ tɛzɩnɩ tɔm ndʋ yɔ tɩkpazɩɣ ɖoŋ kpem: Apostoloo Pɔɔlɩ kaakɛ salaka tʋ, paa mbʋ yɔ mba powokaɣ nɛ panaɣ-ɩ yɔ, esusaɣ-wɛ «Ɛsɔ Kewiyaɣ tɔm.» Tʋma Labʋ ñʋʋ kajalaɣ ñɩŋgʋ taa, Yesu ɖʋ tʋmɩyɛ ɛ-wayɩ tɩŋɩyaa nɛ eheyi-wɛ se: «Ɩkaɣ mʋʋ ɖoŋ alɩwaatʋ ndʋ fezuu kiɖeɖeu tiki mɩ-yɔɔ yɔ, nɛ ɩkaɣ kɛʋ ma-aseɣɖe tɩnaa Yeruzalɛm taa, Yuudee tɩŋa taa nɛ Samaarii taa, nɛ piwolo pɩtalɩ tɛtʋ hɔɔlʋʋ ŋgʋ kɩkɩlɩ posuu yɔ kɩ-taa.» (Tʋma 1:8) Yesu ɖʋʋ-wɛ tʋmɩyɛ nɖɩ yɔ pɩnzɩ 30 taatɩɩɖɛta, ɛlɛ paatɛm Ɛsɔ Kewiyaɣ tɔm susuu «wondu kɩlɩzɩtʋ tɩŋa ɛjaɖɛ kpeekpe yɔɔ.» d (Kol. 1:23) Pɩnaɣ kaɣlaa se Ɛsɔ fezuu wɛ ɖoŋ pɩfɛyɩ yɔɔdʋʋ.—Zak. 4:6.

²⁶ Sɔnɔ, Ɛsɔ fezuu kʋɖʋmʋʋ ŋgʋ kiɖiɣni sɩnʋʋ Krɩstʋ koobiya mba pɩkazaa yɔ nɛ pa-taabalaa mba pɛkɛ «heŋ lɛɛŋ» taa mba yɔ nɛ powoki pɩ-yɔɔ nɛ palɩzɩɣ «aseɣɖe Ɛsɔ Kewiyaɣ yɔɔ tete» ajɛɛ 240 taa. (Yoh. 10:16; Tʋma 28:23) Ŋwɛɛ nɛ ŋlakɩ mbʋ payɩ ŋpɩzɩɣ yɔ tʋmɩyɛ nɖɩ ɖɩ-taa?