Ñʋʋ 20
«Tɔm wɛɛ nɛ tɩyɛlɩɣ nɛ tɩkpaɣ ɖoŋ» paa pakaɖɩɣnɩ-tʋ yɔ
Apoloosi nɛ Pɔɔlɩ pasɩnɩ ɛyaa sakɩyɛ nɛ panɩɩ tɔm kɩbandʋ
Palɩzɩ tɔm ñʋʋ kʋnɛ kɩ-taa tɔm nɛ Tʋma Labʋ 18:23–19:41 taa
1, 2. (a) Wɛtʋ kaɖɛ ñɩndʋ ndʋ Pɔɔlɩ nɛ ɛ-taabalaa pakatɩ Efɛɛzɩ? (b) Ɛbɛ ɖɩkaɣ naʋ tɔm ñʋʋ kʋnɛ kɩ-taa?
SAMAƔ nakɛyɛ wɛɛ nɛ kamakɩ kubusi nɛ keseɣ Efɛɛzɩ habɛɛ yɔɔ, kaawɛ pana taa kpem. Ka-taa ɛyaa nabɛyɛ kpa mba pa nɛ apostoloo Pɔɔlɩ pɔɖɔŋaɣ nʋmɔʋ yɔ pa-taa 2 nɛ papaɣzɩ-wɛ hɔm nɛ pɛɖɛɣna. Ɛyaa kaaɖɔ kpem habɩyɛ sɔsɔyɛ nɖɩ ɖɩ-yɔɔ faɣlɛɛ kaawɛɛ yɔ, nɛ powoki nɛ pɔsɔzʋʋ samaɣ ŋga kɔ-yɔɔ; nɛ pa-tɩŋa pakpaɣ nʋmɔʋ nɛ powoki aleɣya ɖɩlaɖɛ sɔsɔyɛ nɖɩ ɖɩ-taa ɛyaa 25000 mbʋ yɔ pɩzɩɣ nɛ pacaɣ yɔ ɖɩ-taa. Ɛyaa mba pa-taa sakɩyɛ tɩtɩlɩ mbʋ pʋyɔɔ samaɣ ŋga kaawɛ pana taa kpem mbʋ yɔ, ɛlɛ pamaɣzɩɣ se pɛ-tɛ templo nɛ pɛ-ɛsɔ halɩñɩnʋ Arɩtemiisi kaawɛ kaɖɛ taa. Pʋyɔɔ pɛwɛ kubusi mabʋ yɔɔ kaahɛzaɣ nɛ pɔtɔŋ se: «Efɛɛzɩ mba tɛ Arɩtemiisi kɛ sɔsɔ!»—Tʋma 19:34.
2 Cɩnɛ ɖɔɖɔ, ɖɩnaɣ ɛzɩma Sataŋ wɛɛ nɛ ɛtɩŋɩɣnɩ samaɣ ŋga kɛwɛ puuyaɣ kpem yɔ kɔ-yɔɔ se ɛsɩnzɩ Ɛsɔ Kewiyaɣ tɔm susuu yɔ. Pɩkɛ toovenim se pɩtɩkɛ puuyaɣ lakasɩ ɖeke yɔɔ Sataŋ tɩŋɩɣna se ɛsɩnzɩ tɔm susuu tʋmɩyɛ. Tɔm ñʋʋ kʋnɛ kɩ-taa ɖɩkaɣ naʋ nʋmɔŋ weyi ɩ-yɔɔ Sataŋ tɩŋnaa se ɛsɩnzɩ kajalaɣ Krɩstʋ mba tʋmɩyɛ nɛ ɛwɛɛkɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ ŋga kaawɛ pɛ-hɛkʋ taa yɔ. Kɔzɩ kɔzɩ lɛ, ɖɩkaɣ naʋ se nʋmɔŋ ɛnɩ ɩ-tɩŋa ɩtɩwazɩ pʋyʋ mbʋ pʋyɔɔ yɔ «Yehowa tɔm [kaawɛɛ] nɛ tɩyɛlɩɣ nɛ tɩkpaɣ ɖoŋ siŋŋ.» (Tʋma 19:20) Ɛbɛ sɩnɩ Krɩstʋ ñɩma mba nɛ powolo tɔm susuu yɔɔ? Mbʋ pɩsɩɣnɩ ɖa ɖɔɖɔ sɔnɔ yɔ, mbʋ kaasɩnɩnɩ-wɛ. Toovenim taa lɛ, Yehowa ɖoŋ taa ɖɩwɛ nɔɔ kʋɖʋmaɣ taa nɛ ɖiwoki tɔm susuu tʋmɩyɛ yɔɔ. Ɛlɛ ɛzɩ kajalaɣ Krɩstʋ ñɩma mba yɔ, pɩwɛɛ se ɖa ɖɔɖɔ ɖɩla ɖo-ɖoŋ ɖeɖe. Yehowa fezuu pɩzɩɣ kɩsɩnɩ-ɖʋ nɛ ɖɩwɛɛnɩ wɛtʋ kɩbandʋ ndʋ tɩsɩɣnɩ-ɖʋ nɛ ɖiwolo tɔm susuu tʋmɩyɛ yɔɔ yɔ. Kajalaɣ lɛ, iyele nɛ ɖɩna kɩɖaʋ ŋgʋ Apoloosi ha-ɖʋ yɔ.
«Ɛsɩm Masɩ camɩyɛ» (Tʋma Labʋ 18:24-28)
3, 4. (a) Akiila nɛ Prisiili paaɖiɣzinaa se ɛbɛ tɛɖɩɣ Apoloosi? (b) Nɛ ɛzɩma pasɩnɩ-ɩ?
3 Pɔɔlɩ ɖɔŋaɣ ɛ-Ɛsɔtɔm tiyiyu nʋmɔʋ 3 ñɩŋgʋ nɛ ewoki Efɛɛzɩ lɛ, Yuuda tʋ weyi payaɣ-ɩ se Apoloosi yɔ ɛɛtalɩ Efɛɛzɩ tɛtʋ ndʋ tɩ-taa. Ɛɛkɛ Ejipiti tɛtʋ ndʋ payaɣ se Alɛkɩsandrii yɔ tɩ-taa tʋ, tɛtʋ ndʋ tɩ-hɩɖɛ kaasewa. Ɛɛwɛnɩ wɛtʋ kɩbandʋ sakɩyɛ. Ɛɛkɛ tɔm yɔɔdɩyʋ kɩbanʋ nɛ «[ɛɛsɩm] Masɩ camɩyɛ.» Pɩtasɩ lɛ, «fezuu sɩnɩ-ɩ nɛ ɛwɛɛ kpekpeka.» Ɛyɔɔdaɣ tɔm nɛ abalɩtʋ nɛ kpekpeka Yuuda mba ɛsɩndaa sinaagɔɔgɩ taa.—Tʋma 18:24, 25.
4 Apoloosi yɔɔdaɣ tɔm lɛ, Akiila nɛ Prisiili paawelisini-i. Pɩtʋʋ fɛyɩ se pa-taa kaalabɩ leleŋ alɩwaatʋ ndʋ ɛwɩlaɣ «Yesu yɔɔ tɔm ɖeyi ɖeyi» yɔ. Tɔm ndʋ ɛɛyɔɔdɩ Yesu yɔɔ yɔ tɩɩkɛ toovenim. Ɛlɛ pitileɖi lɛ, Akiila nɛ Prisiili peɖiɣzina se nabʋyʋ tɛɖaɣ Apoloosi. «Yohanɛɛsɩ lɩm mɩyɩsʋʋ tɔm ɖeke ɛɛsɩma.» Paa Apoloosi ɛɛwɛ niye tɔm yɔɔdʋʋ taa nɛ ɛɛlabɩ sukuli siŋŋ yɔ, pitiyele nɛ sɔɔndʋ kpa Akiila nɛ Prisiili nɛ peyebi-i sɩnʋʋ, paa paba kaakɛ kizinzikiŋ laɖaa yem yɔ. Ɛlɛ «pakpaɣ-ɩ nɛ pawɩlɩ-ɩ Ɛsɔ nʋmɔʋ ɖeyi ɖeyi nɛ pɩkɩlɩ.» (Tʋma 18:25, 26) Nɛ ɛzɩma Apoloosi laba? Pɩtʋʋ fɛyɩ se ɛlɩzɩ wɛtʋ kɩbandʋ kɩcɛyɩtʋ ndʋ pɩwɛɛ se Krɩstʋ tʋ ɛwɛɛna yɔ tɩ-taa natʋyʋ nɛ ɛwɩlɩ: Ndʋ lɛ tɩ luzuu.
5, 6. (a) Ɛbɛ sɩnɩ Apoloosi nɛ ɛwɛɛnɩ wazaɣ Yehowa ɛsɩndaa nɛ pɩkɩlɩ? (b) Nɛ lɔŋ weyi ɛ-kɩɖaʋ kpɛlɩkɩɣ-ɖʋ?
5 Apoloosi tisaa nɛ Akiila nɛ Prisiili pasɩnɩ-ɩ lɛ, pɩsɩnɩ-ɩ nɛ ɛpɩsɩ Yehowa sɛyʋ kɩbanʋ nɛ pɩkɩlɩ. Pʋwayɩ lɛ ewobi Akayii egeetiye taa nɛ «ɛsɩnɩ» koobiya kpem. Ɛlɩzɩ ɖɔɖɔ aseɣɖe kɩbanɖɛ Yuuda ñɩma mba paawɛ peeɖe nɛ pɔtɔŋ se Yesu tɩkɛ Mesiya weyi Masɩ kaayɔɔdɩ ɛ-tɔm yɔ. Luka kɛdaa se: «Ɛwɩlɩ Yuuda mba tete se pɛfɛyɩnɩ toovenim, nɛ ɛwɩlɩɣ-wɛ Masɩ taa se Yesu kɛnɩ Krɩstʋ; ɛlakaɣ mbʋ . . . nɛ kpekpeka.» (Tʋma 18:27, 28) Apoloosi kaasɩnɩ Krɩstʋ ɛgbɛyɛ kpem. Toovenim taa lɛ, ɛnʋ ɖɔɖɔ ɛɛɖʋ nesi nɛ «Yehowa tɔm» wɛɛ nɛ tɩyɛlɩɣ nɛ tɩkpaɣ ɖoŋ. Ɛbɛ Apoloosi kɩɖaʋ kpɛlɩkɩɣ-ɖʋ?
6 Pɩcɛyaa kpem se Krɩstʋ mba ɩñaɣ pana nɛ pɛwɛɛnɩ tɩ luzuu. Ða-tɩŋa ɖɩwɛnɩ wɛtʋ kɩbandʋ ndɩ ndɩ. Pɩpɩzɩɣ nɛ pɩkɛ lɛɣtʋ ndʋ palʋlɩnɩ-ɖʋ yɔ, lɛɣtʋ ndʋ ɖɩkpɛlɩkaa yɔ yaa sɩmtʋ ndʋ ɖɩñaɣ pana nɛ ɖɩwɛɛna yɔ. Ɛlɛ pʋcɔ nɛ ɖɩwɛ wazaɣ Yehowa nesi taa lɛ, pɩwɛɛ se ɖɩwɛɛnɩ tɩ luzuu. Pɩtɩkɛ mbʋ yɔ ɖo-ɖoŋ pɩzɩɣ nɛ ɛpɩsɩ ɖɛ-ɛjandʋ. Ðɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩpɩsɩ tɛtʋ mʋzʋŋ ñɩndʋ ndʋ tɩ-yɔɔ ñɩyʋʋ sɔtʋ ñɩŋgʋ ŋgʋ payaɣ se tɩ kpazʋʋ yɔ kɩpaɣlɩɣ camɩyɛ yɔ. (1 Kɔr. 4:7; Yak. 4:6) Ye ɖɩwɛnɩ tɩ luzuu siŋŋ yɔ ɖɩkaɣ ñaɣʋ pana nɛ ɖɩkpaɣ lalaa se pakɩlɩ-ɖʋ. (Filp. 2:3) Nɛ ye nɔɔyʋ ɛñɔɔzɩ ɖa-lɩmaɣza yɔ, pɩɩcɛyɩɣ-ɖʋ; pɩtasɩ lɛ ɖɩkaɣ tisuu faaa nɛ lalaa kpɛlɩkɩ-ɖʋ lɔŋ. Alɩwaatʋ ndʋ ɖɩnaɣ se ɖa-lɩmaɣza tɩla nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ nʋmɔʋ ŋgʋ fezuu kiɖeɖeu wɩlɩɣ ɛgbɛyɛ yɔ, ɖɩɩñɔʋnɩ-yɛ kpam. Ðɩñɩtaa nɛ ɖɩɖɔkɩ ɖa-tɩ luzuu kpam kɔyɔ, ɖɩwɛɣ wazaɣ Yehowa nɛ ɛ-Pɩyalʋ pe-nesi taa.—Luka 1:51, 52.
7. Kɩɖaʋ kɩbaŋʋ ŋgʋ Pɔɔlɩ nɛ Apoloosi paha-ɖʋ tɩ luzuu nʋmɔʋ taa?
7 Ye ɖɩwɛnɩ tɩ luzuu kɔyɔ, ɖa nɛ lalaa ɖɩɩlʋkɩnɩ ɖama. Maɣzɩ nɛ ŋna ɛzɩma Sataŋ ñɩnaɣ kpem se ɛkɔnɩ tayʋʋ kajalaɣ Krɩstʋ mba hɛkʋ taa yɔ. Ðɩnawa se Apoloosi nɛ Pɔɔlɩ paawɛ niye tɔm wɩlʋʋ taa; ye mbʋ, pɩtʋʋ fɛyɩ se ye paaha nʋmɔʋ nɛ sʋsɩ ñɔ pɛ-hɛkʋ taa nɛ papaɣzɩ ɖama lʋbɩnʋʋ se pana se pa-taa lɛ, akaɣ wɛnʋʋ ɖoŋ koobiya yɔɔ ɛgbɛyɛ taa nɛ pɩkɩlɩ yɔ, Sataŋ taa kaalabɩ leleŋ kpem. Pɩɩwɛ kɛlɛʋ se pɔtɔlɩ kpaca ŋgʋ kɩ-taa. Kɔrɛntɩ ɛgbɛyɛ taa, koobiya nabɛyɛ tɔŋaɣ se: «Ma yɔ, mɛnkɛ Pɔɔlɩ ñɩnʋ,» lalaa ñɔtɔŋ se: «Ma lɛ, mɛnkɛ Apoloosi ñɩnʋ.» Pɔɔlɩ nɛ Apoloosi pañɩnaɣ se koobiya ɩtɩnɩ pa-taa nɔɔyʋ yɔɔ? Aayɩ. Pɔɔlɩ kaawɛnɩ tɩ luzuu nɛ ɛɛsam Apoloosi ɛ-tɔm susuu tʋmɩyɛ yɔɔ. Halɩ Pɔɔlɩ ɖʋ-ɩ hɩɖɛ nɛ ɛha-ɩ Ɛsɔ sɛtʋ wala lɛɛna. Nɛ Apoloosi ñɔɖɔm Pɔɔlɩ lɔŋ tasʋʋ yɔɔ. (1 Kɔr. 1:10-12; 3:6, 9; Tiiti 3:12, 13) Koobiya mba paaluzi pa-tɩ nɛ pala tʋmɩyɛ nɔɔ kʋɖʋmaɣ taa. Pɛkɛnɩ-ɖʋ kɩɖaʋ kɩbaŋʋ.
«Ɛcɔlʋʋ ɛyaa lɩmaɣza se pɩsa nɛ petisi Ɛsɔ Kewiyaɣ yɔɔ» (Tʋma Labʋ 18:23; 19:1-10)
8. (a) Nʋmɔʋ ŋgʋ Pɔɔlɩ tɩŋnaa nɛ ɛpɩsɩ Efɛɛzɩ? (b) Nɛ ɛbɛ yɔɔ?
8 Pɔɔlɩ kaalabɩ tamaɣ se ɛpɩsɩɣ Efɛɛzɩ, nɛ ɛɛɖɔm ɛ-tɔm yɔɔ. a (Tʋma 18:20, 21) Ɛlɛ nʋmɔʋ ŋgʋ ɛtɩŋnaa nɛ ɛpɩsɩ Efɛɛzɩ? Ɛpaɣzɩ ɛ-nʋmɔʋ ɖɔm Antɩyɔɔsɩ, Siirii taa. Ɛpɩzaɣ se ɛkpaɣ nʋmɔʋ ŋgʋ kɩwɛ tobi yɔ nɛ ewolo Selesii nɛ ɛsʋʋ mɛlɛ nɛ ɛɖɛɛ Efɛɛzɩ kpaagbaa. Ɛlɛ ɛtɩŋnɩ «ageeta wena aposini teŋgu yɔ a-taa.» Nʋmɔʋ ŋgʋ Tʋma Labʋ 18:23 nɛ 19:1 kɛdɩɣ se Pɔɔlɩ ɖɔma yɔ, akɔnta nakʋyʋ wɩlɩɣ se kɩ-ɖaɣlɩkɩŋ pɩzɩɣ nɛ pɩtalɩ kilomɛtanaa 1600 mbʋ yɔ. Ɛbɛ yɔɔ Pɔɔlɩ lɩzaa se ɛɖɔŋ nʋmɔʋ kɩɖaɣlʋʋ ŋgʋ? Mbʋ pʋyɔɔ yɔ ɛɛɖʋ ɛ-taa se «ɛkpazɩɣ tɔmkpɛlɩkɩyaa tɩŋa ɖoŋ.» (Tʋma 18:23) Pɩɩpɔzaa se Pɔɔlɩ ɛlaa kɩlaŋ sakɩyɛ pɔcɔ nɛ ɛpɩzɩ ɛɖɔ kajalaɣ nʋmɔŋ 2; nɛ mbʋ ɖɔɖɔ pɩkaɣ pɔzʋʋ se ɛla nʋmɔʋ 3 ñɩŋgʋ kʋnɛ kɩ-ɖɔm taa. Paa mbʋ yɔ ɛmaɣzaɣ se pɩmʋnaa se ɛlaa kɩlaŋ ɛnɩ. Sɔnɔ, egeetiye yɔɔ cɔnɩyaa nɛ pa-halaa pamaɣzɩɣnɩ ɛ-kɩɖaʋ. Ðɩwɛnɩ ɛsɩmɩyɛ siŋŋ pa-kɩlaŋ nɛ pɔ-sɔɔlɩm yɔɔ.
9. (a) Ɛbɛ yɔɔ pɩɩpɔzaa se patasɩ lɩm mɩyɩsʋʋ tɔmkpɛlɩkɩyaa nabɛyɛ? (b) Nɛ lɔŋ weyi ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩkpɛlɩkɩ pɔ-cɔlɔ?
9 Pɔɔlɩ talɩ Efɛɛzɩ lɛ, ɛna Yohanɛɛsɩ Lɩm Mɩyɩsɩyʋ tɔmkpɛlɩkɩyaa nabɛyɛ ɛzɩ 12 mbʋ yɔ. Ɛsɔ sɛtʋ ɖʋtʋ ndʋ tɩ-taa paamɩyɩsɩ-wɛ lɩm yɔ tɩ-alɩwaatʋ kaaɖɛwa. Pɩtasɩ lɛ, pɩwɛ ɛzɩ pataatɩlɩ tɔm sakɩyɛ yaa pataatɩlɩ tɔm natʋyʋ fezuu kiɖeɖeu yɔɔ yɔ. Pʋyɔɔ Pɔɔlɩ wɩlɩ-wɛ mbʋ pʋyɔɔ pɩɩcɛyaa se pamɩyɩsɩ-wɛ lɩm Yesu hɩɖɛ taa yɔ; nɛ ɛzɩ Apoloosi yɔ, paawɛnɩ tɩ luzuu nɛ paasɔɔlaa kpem se pɛkpɛlɩkɩ tɔm kɩfatʋ. Pamɩyɩsɩ-wɛ lɩm Yesu hɩɖɛ taa lɛ, pamʋ fezuu kiɖeɖeu nɛ fezuu kʋjɔŋ nɩɩyɩ. Pɩnaɣ kpayɩ kpayɩ se Yehowa wazɩɣ mba petisiɣ faaa nɛ pɔɖɔŋ nʋmɔʋ kɩfalʋʋ ŋgʋ ɛgbɛyɛ wɩlɩɣ yɔ kɩ-taa yɔ.—Tʋma 19:1-7.
10. (a) Ɛbɛ yɔɔ Pɔɔlɩ yebi tɔm susuu Sinaagɔɔgɩ taa nɛ ewolo sukuli kediɣzaɣ kuduyuu nakʋyʋ tɛɛ? (b) Kɩɖaʋ ŋgʋ ɛha-ɖʋ tɔm susuu nʋmɔʋ taa?
10 Pitileɖi lɛ, nabʋyʋ tasɩ labʋ. Pɔɔlɩ susi tɔm nɛ abalɩtʋ sinaagɔɔgɩ taa fenasɩ 3. Paa ɛɛwɛɛ nɛ «ɛcɔlʋʋ ɛyaa lɩmaɣza se pɩsa nɛ petisi Ɛsɔ Kewiyaɣ yɔɔ» yɔ, pa-taa nabɛyɛ labɩ ñʋʋ taa ɖoŋ nɛ papaɣzɩ-ɩ kaɖɩnʋʋ. Ɛlɛ Pɔɔlɩ tɩwɛɛkɩ alɩwaatʋ mba «pɔyɔɔdʋʋ tɔm kɩdɛkɛdɩtʋ Nʋmɔʋ yɔɔ» yɔ pɔ-cɔlɔ, ɛlabɩ ɖʋtʋ kɩfatʋ nɛ ɛpaɣzɩ tɔm susuu sukuli nakʋyʋ kediɣzaɣ kuduyuu tɛɛ. (Tʋma 19:8, 9) Mba paasɔɔlaa se pɛɖɛɛnɩ ɛsɩndaa fezuu taa yɔ, pɩɩwɛɛ se peyele sinaagɔɔgɩ taa wobu nɛ powolo sukuli kediɣzaɣ kuduyuu ŋgʋ kɩ-tɛɛ. Ɛzɩ Pɔɔlɩ yɔ, ye ɖiwobi nɔɔyʋ cɔlɔ nɛ ɖɩna se ɛtɩsɔɔlɩ-ɖʋ welisinuu yaa ɛsɔɔlaa se ɛhɔm-ɖʋ nɛ tɔm yem yɔ, pɩpɩzɩɣ pɩpɔzɩ se ɖɩsɩnzɩ kɛdaɣ. Laŋa kɩbana tɩnaa sakɩyɛ tasɩ kazʋʋ nɛ pɩpɔzʋʋ-wɛ tɔm kɩbandʋ ndʋ ɖisusuu yɔ.
11, 12. (a) Ɛbɛ wɩlɩɣ se Pɔɔlɩ kaawɛ kpekpeka nɛ ɛlakaɣ lɛɣzɩtʋ ɛ-tɔm susuu taa? (b) Ɛzɩma Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa wɩlɩɣ se pɛwɛ kpekpeka tɔm susuu tʋmɩyɛ taa nɛ pɔsɔɔlaa se pɛlɛɣzɩ?
11 Pɩtɩla yɔ, Pɔɔlɩ wɩlɩ tɔm sukuli kediɣzaɣ kuduyuu ŋgʋ kɩ-tɛɛ paa evemiye nɖɩ kpaɣnɩ wɩsɩ taa ñɩɣtʋ 11 nɛ piwolo ɖanaɣ yɔɔ ñɩɣtʋ 4 yɔɔ mbʋ yɔ. (Tʋma 19:9) Pɩwɛ ɛzɩ evemiye taa lɛ alɩwaatʋ ndʋ wɩsɩ kaakɩlɩ ɖoŋ yɔ, nɛ alɩwaatʋ ndʋ ɛyaa yekaɣ pa-tʋma nɛ pɔtɔkɩ tɔɔnaɣ nɛ pɛhɛzɩɣ. Ye Pɔɔlɩ ɛɖɔm ɖʋtʋ ndʋ tɩ-yɔɔ pɩnzɩ 2 pilim yɔ, pɩwɩlɩɣ se ñɩɣtʋ ndʋ ɛkpaɣaa nɛ ɛwɩlɩnɩ tɔm yɔ tɩcɛzɩ 3000. b Pɩnaɣ kpayɩ kpayɩ se Pɔɔlɩ tʋmɩyɛ ɖɩnɛ ɖɩɩɖʋ nesi ɖɔɖɔ nɛ Yehowa tɔm wɛɛ nɛ tɩyɛlɩɣ nɛ tɩkpaɣ ɖoŋ. Pɔɔlɩ kaawɛ kpekpeka nɛ ɛɛsɩm lɛɣzɩtʋ labʋ. Ɛlɛɣzaɣ alɩwaatʋ nɛ lona wena a-taa esusaɣ tɔm yɔ se pɩsa nɛ ɛpɩzɩ nɛ ɛsɩnɩ ɛyaa nɛ pɩkɩlɩ. Ɛbɛ lɩ pɩ-taa? «Ɛyaa mba payɩ paawɛ Aazii egeetiye taa yɔ, Yuuda mba nɛ Grɛɛkɩ mba, [panɩ] Kɩbaɣlʋ tɔm.» (Tʋma 19:10) Pɩtʋʋ fɛyɩ se Pɔɔlɩ lɩzɩ aseɣɖe tete.
12 Ɛzɩ Pɔɔlɩ yɔ, ɖa Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa ɖɩwɩlɩɣ se ɖɩwɛ kpekpeka tɔm susuu tʋmɩyɛ taa nɛ ɖɩsɔɔlɩ lɛɣzʋʋ ɛzɩ pɩpɔzʋʋ yɔ se pɩsa nɛ ɖɩsɩnɩ lalaa. Ðɩñakɩ pana nɛ ɖisusuu tɔm alɩwaatʋ ndʋ ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩna ɛyaa yɔ, nɛ lona wena payɩ a-taa ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩna ɛyaa nɛ pɩkɩlɩ yɔ. Ðisusuu tɔm habɛɛ yɔɔ nɛ kɩyakɩŋ taa. Ðɩyaɣ ɖɔɖɔ ɛyaa kaŋgalaafu yɔɔ yaa ɖɩmaɣ-wɛ takayɩsɩ. Nɛ ɖɩɩlakɩ kpaɣ ɖɩɣa nɛ ŋwolo ɖɩɣa lɛ, ɖɩñakɩ pana se ɖiwolo ɛyaa cɔlɔ alɩwaatʋ ndʋ ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩna-wɛ ɖɩsɩ nɛ pɩkɩlɩ yɔ.
‘Tɩyɛlaɣ nɛ tɩkpaɣ ɖoŋ’ paa feziŋ kɩdɛkɛdɩŋ ɩɩwɛɛ yɔ (Tʋma Labʋ 19:11-22)
13, 14. (a) Ɛbɛ Yehowa sɩnɩ Pɔɔlɩ nɛ ɛla? (b) Ɛbɛ Seevaa pɩyalaa laba? (c) Sɔnɔ, mba payaɣ pa-tɩ se Krɩstʋ mba yɔ suwe pamaɣzɩɣ?
13 Tʋma Labʋ takayaɣ heyiɣ-ɖʋ se Yehowa sɩnɩ Pɔɔlɩ nɛ ɛla «maamaaci lakasɩ sɔsɔsɩ.» Halɩ pakpakaɣ ɛ-pɩsaŋ nɛ e-tokonaa nɛ pawaɣnɩ kʋdɔndɩnaa nɛ pɔɖɔɔnʋʋnɩ aleewaa ɖɔɖɔ. c (Tʋma 19:11, 12) Aleewaa ɖɔɔnʋʋ pʋnɛ pɩɩɖɩɣzɩ ɛyaa sakɩyɛ. Ɛlɛ pɩtaakɛdɩnɩ pa-tɩŋa.
14 «Yuuda mba nabɛyɛ, mba pɔcɔwaɣ nɛ pɔɖɔɔnʋʋ aleewaa yɔ,» pañɩnaɣ se pamaɣzɩnɩ Pɔɔlɩ maamaaci lakasɩ. Pa-taa nabɛyɛ ñɩnaɣ se patɩŋnɩ Yesu nɛ Pɔɔlɩ pa-hɩla yɔɔ nɛ pɔɖɔɔnɩ aleewaa. Luka kɛdaa se Seevaa pɩyalaa 7 kaawɛ mba pañɩnaɣ se pala mbʋ yɔ pa-taa. Paakɛ cɔjɔnaa hɔʋ nakʋyʋ taa mba. Fezuu kɩdɛkɛdʋʋ pɔzɩ-wɛ se: «Mansɩm Yesu nɛ mansɩ ɖɔɖɔ Pɔɔlɩ; ɛlɛ mɩ lɛ, mba ɩkɛnaa?» Peeɖe eliikenu ɛnʋ ɛpaɣzɩ pʋʋtʋʋ tɩyaa mba ɛzɩ tɛtɛgbɩnɛ pʋʋtʋʋ ɛyʋ yɔ nɛ ɛɖʋ-wɛ heŋ nɛ pese palɩɩ ndaakpela. (Tʋma 19:13-16) Hɔɔlʋʋ kʋnɛ kɩ-taa, ɛyaa tɩŋa kaana kaɣlaa se Yehowa kaaha Pɔɔlɩ ɖoŋ sɔsɔŋ, ɛlɛ ɛtɩha ɖoŋ ɛnɩ cɛtɩm Ɛsɔ sɛyaa mba. Sɔnɔ, ɛyaa sakɩyɛ peɣziɣ pa-tɩ nɛ pamaɣzɩɣ se ye pañɩtaa nɛ payaa Yesu hɩɖɛ yaa payaɣ pa-tɩ se «Krɩstʋ mba» yɔ pɩmaɣaa. Ɛlɛ Yesu ñawɩlɩ kpayɩ kpayɩ se mba palakɩ ɛ-Caa sɔɔlɩm yɔ, pe-ɖeke pɛwɛnɩnɩ lidaʋ se pakaɣ hiɣu Ɛsɔ wazasɩ cee wayɩ.—Mat. 7:21-23.
15. Feziŋ kɩdɛkɛdɩŋ yaʋ hɔɔlʋʋ taa lɛ, ɛzɩma ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩmaɣzɩnɩ Efɛɛzɩ mba?
15 Pɩna kaɣlaa se Seevaa pɩyalaa fɛyɩnɩ ɖoŋ nɩɩyɩ lɛ, ɛyaa sakɩyɛ yele feziŋ kɩdɛkɛdɩŋ yaʋ nɛ papɩsɩ Krɩstʋ mba. Efɛɛzɩ mba sakɩyɛ lakaɣ maajiki lakasɩ. Pɔyɔɔdaɣ hama tɔm nɛ patɩŋɩɣnɩ feziŋ kɩdɛkɛdɩŋ yɔɔ nɛ pɔlɔʋ nɔsɩ kɩdɛkɛdɩsɩ, palakaɣnɩ tʋmɩyɛ fadɩŋ wondu nɛ maajiki takayɩsɩ. Ɛlɛ Efɛɛzɩ ñɩma mba petisi Ɛsɔ yɔɔ yɔ palɩnɩ pa-maajiki takayɩsɩ nɛ pañaɣzɩ-sɩ miŋ ɛyaa kpeekpe ɛsɩndaa, paa takayɩsɩ nzɩ sɩɩwɛ liidiye siŋŋ yɔ. d Luka kɛdaa se: «Piyeba nɛ Yehowa tɔm wɛɛ nɛ tɩyɛlɩɣ nɛ tɩkpaɣ ɖoŋ siŋŋ.» (Tʋma 19:17-20) Pɩtʋʋ fɛyɩ se Yehowa nɛ ɛ-sɛyaa paawabɩ cɛtɩm Ɛsɔ sɛtʋ nɛ feziŋ kɩdɛkɛdɩŋ yaʋ. Ɛsɔ sɛyaa siɣsiɣ tɩnaa mba, pɛkɛnɩ-ɖʋ kɩɖaʋ kɩbaŋʋ. Sɔnɔ, ɖɩwɛ ɛjaɖɛ nɖɩ ɖɩ-taa ɛyaa sɔɔlɩ feziŋ kɩdɛkɛdɩŋ yaʋ lakasɩ kpem yɔ. Ye ɖiɖiɣzinaa se ɖɩwɛnɩ feziŋ kɩdɛkɛdɩŋ yaʋ wonuu nakʋyʋ yɔ, pɩwɛɛ se ɖɩlɔ-kʋ kpaagbaa ɛzɩ Efɛɛzɩ mba kaalabʋ yɔ. Pɩwɛɛ se ɖiposi ɖa-tɩ nɛ kʋzɔɔtʋ lakasɩ nzɩ, paa pɩfɛyɩ kɛlɛʋ yɔ.
«Ñaɖʋʋ sɔsɔʋ nakʋyʋ hɔyɩ» (Tʋma Labʋ 19:23-41)
16, 17. (a) Ɛzɩma Demetriyuusi laba nɛ eseɣti samaɣ nɛ kapaɣzɩ pɩɣyʋʋ? (b) Ɛzɩma Arɩtemiisi sɛyaa wɩlaa se pɛɖɛlɛsɩɣ niye pɛ-Ɛsɔ sɛtʋ taa?
16 Lɛɛlɛɛyɔ, Luka heyiɣ-ɖʋ ajitu nʋmɔʋ ŋgʋ kɩ-yɔɔ Sataŋ tɩŋnaa se ɛtalɩ ɛ-kaɖʋwa yɔ kɩ-tɔm. Ɛyɔɔdaa se: «Ñaɖʋʋ sɔsɔʋ nakʋyʋ hɔyɩ Nʋmɔʋ yɔɔ.» Ɛkɛdʋʋ tɔm ndʋ yɔ, ɛtaaɖɛlɛsɩ niye. e (Tʋma 19:23) Liidiye ñɩɣtʋ wondu luɖu Demetriyuusi kaapaɣzɩnɩ ñaɖʋʋ hɔyʋʋ. Kajalaɣ lɛ, ɛtɔzɩ wondu luɖaa lalaa se pʋcɔ nɛ pehiɣ liidiye lɛ, pɩpɔzʋʋ se pɛpɛdɩ sɩʋ kpelisi. Pʋwayɩ lɛ, eheyi-wɛ se tɔm ndʋ Pɔɔlɩ susuu yɔ tɩwɛɛkɩɣ pa-tadɩyɛ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ Krɩstʋ mba ɩɩsɛɣ sɩʋ kpelisi. Kɛdɛzaɣ ɖeɖe lɛ, ɛɛnawa se ɛ-tɔm welisiyaa kʋndaɣnɩ pɛ-tɛtʋ nɛ pɛ-ɛjaɖɛ, pʋyɔɔ ɛpaɣ-wɛ se pataawelisini Pɔɔlɩ, pɩtɩkɛ mbʋ yɔ ‘paatasɩɣ kpaɣʋ pɛ-ɛsɔ halɩñɩnʋ sɔsɔ Arɩtemiisi nɛ e-templo nɛ payaa pʋyʋ.’—Tʋma 19:24-27.
17 Demetriyuusi talɩ ɛ-kaɖʋwa. Wondu luɖaa paɣzɩ kubusi mabʋ nɛ pɔtɔŋ se «Efɛɛzɩ mba tɛ Arɩtemiisi kɛ sɔsɔ!» f Peeɖe pisidi tɛtʋ taa nɛ ɛyaa paɣzɩ pɩɣyʋʋ ɛzɩ ɖɩɩyɔɔdʋʋ ñʋʋ kʋnɛ kɩ-ɖɩbazɩyɛ yɔ. Pɔɔlɩ kaawɛ abalɩtʋ kpem, ɛñɩnaɣ se ewolo aleɣya ɖɩlaɖɛ nɛ ɛyɔɔdɩnɩ samaɣ, ɛlɛ tɔmkpɛlɩkɩyaa kizini-i kpem se ɛtaaɖʋ ɛ-tɩ kaɖɛ taa. Abalʋ weyi payaɣaɣ-ɩ se Alɛkɩsandrɩ yɔ, ɛlɩɩ samaɣ ɛsɩndaa se ɛyɔɔdɩnɩ-kɛ. Ɛɛkɛ Yuuda tʋ nɛ pɩtɩla ɛñɩnaɣ se eheyi samaɣ tʋkaɣ ŋga kɛwɛ Yuuda mba nɛ Krɩstʋ mba pɛ-hɛkʋ taa yɔ. Ɛlɛ samaɣ taasɔɔlɩ se kewelisini-i. Kanawa se ɛkɛ Yuuda tʋ lɛ, katɩha-ɩ nʋmɔʋ se ɛyɔɔdɩ. Ɛlɛ kakpaɣ ñɩɣtʋ 2 mbʋ yɔ nɛ kɛwɛɛ kubusi mabʋ yɔɔ se «Efɛɛzɩ mba tɛ Arɩtemiisi kɛ sɔsɔ!» Sɔnɔ ɖɔɖɔ nabɛyɛ wɛɛ nɛ pɛɖɛlɛsɩɣ niye pɛ-Ɛsɔ sɛtʋ lakasɩ taa nɛ piseɣtiɣ lalaa nɛ palakɩ tɛtɛ lakasɩ.—Tʋma 19:28-34.
18, 19. (a) Ɛzɩma tɛtʋ ñʋʋdʋ kpaɣnaa nɛ pɩhɛɛ tɛtʋ taa? (b) Ɛzɩma ñʋndɩnaa nabɛyɛ kandɩyɩ Yehowa samaɣ yɔɔ? (c) Nɛ ɛbɛ ɖɩpɩzɩɣ ɖɩla nɛ pakandɩyɩ ɖɔ-yɔɔ?
18 Pɩtɛmnaa se tɛtʋ ñʋʋdʋ yeba nɛ samaɣ su ɖiɣ ɖiɣ. Tɛtʋ ñʋʋdʋ ɛnʋ ɛɛwɛnɩ lɩmaɣza kɩbana. Kajalaɣ lɛ, eheyi samaɣ ŋga se Krɩstʋ mba ɩɩpɩzɩɣ nɛ pala kɩdɛkɛdɩm nabʋyʋ templo nɛ pɛ-ɛsɔ halɩñɩnʋ. Pʋwayɩ lɛ, eheyi-kɛ se Pɔɔlɩ nɛ ɛ-taabalaa patɩwɛɛkɩ pʋyʋ Arɩtemiisi templo yɔɔ. Ɛtasɩ samaɣ heyuu se mbʋ Pɔɔlɩ nɛ ɛ-taabalaa pɛwɛɛ nɛ palakɩ yɔ ye pɩɩkɛdɩɣnɩ-kɛ yɔ, pɩwɛɛ se keheyi-tʋ tɛtʋ taa sɔsaa. Ɛlɛ pʋtɔma yɔ, tɔm ndʋ ɛyɔɔdaa nɛ tɩkɩlɩ wɛnʋʋ ɖoŋ samaɣ yɔɔ yɔ ndʋ yɔ: Roma mba paɣtʋ ɛɛhaɣ-wɛ nʋmɔʋ se pekpeɣli nɛ pamakɩ kubusi mbʋ. Ðɩnɛ ɛlɛ ɛyaa samaɣ mɩzɩ ɖama. Tɛtʋ ñʋʋdʋ yɔɔdɩ tɔm kɩbandʋ ndʋ lɛ, samaɣ pana hɛɛ lɛɛ lɛɛ ɛzɩ kaakɔʋ pana ɖɔɖɔ lɛɛ lɛɛ yɔ.—Tʋma 19:35-41.
19 Pɩtaakɛ kajalaɣ ɖeɖe lɛ ñʋʋdʋ kɩbanʋ weyi ɛnɩɣ tɔm taa yɔ ɛkandɩyʋʋ Yesu wayɩ tɩŋɩyaa yɔɔ yɔ, nɛ pɩɩkaɣ kɛnʋʋ kɛdɛzaɣ ɖeɖe ɖɔɖɔ. Halɩ apostoloo Yohanɛɛsɩ kaana natʋ natʋyʋ taa se kɛdɛzaɣ kɩyakɩŋ ɩnɛ ɩ-taa, «tɛtʋ,» pʋ-tɔbʋʋ se ɛyaa mba pɛwɛnɩ maɣzɩm kɩbam yɔ, pakaɣ libu «pɔɔ» pʋ-tɔbʋʋ se nazɩm sɔsɔm mbʋ Sataŋ kɔŋnɩ Yesu wayɩ tɩŋɩyaa yɔɔ yɔ. (Natʋ 12:15, 16) Toovenim taa lɛ, mbʋ pɩlaba. Tɔm hʋyaa mba panɩɣ tɔm taa yɔ, pakandɩyɩ waɖɛ nɖɩ Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa wɛna se pa nɛ po-koobiya pekpeɣliɣ nɛ pɛsɛɣ Ɛsɔ nɛ posusuu ɖɔɖɔ tɔm kɩbandʋ yɔ ɖɩ-yɔɔ tam sakɩyɛ. Toovenim taa lɛ, ɖoŋ ɖoŋ lɛ ɖɔ-ɖɔnɛ yekina nɛ tɔm hʋyaa kpakɩɣ lɩmaɣza ana nɛ pakandɩyɩɣ ɖa-wala yɔɔ. Pɩwɛ ɛzɩ Pɔɔlɩ ɖɔnɛ kɩbanɖɛ kaayeba nɛ Efɛɛzɩ tɛtʋ ñʋndɩnaa nabɛyɛ wɛɛnɩ ñamtʋ ɛ-yɔɔ yɔ, nɛ pʋyɔɔ lɛ pañɩnaɣ se pakandɩyɩ e-wezuu yɔɔ. (Tʋma 19:31) Ɛzɩ Pɔɔlɩ yɔ, tɛtɛ nɛ ɖɔ-ɖɔnɛ kɩbanɖɛ yele nɛ ɛyaa mba ɖɩkatɩɣ yɔ pɛwɛɛnɩ ñamtʋ ɖɔ-yɔɔ. Ɛɛɛ, ɖɔ-ɖɔnɛ kɩbanɖɛ pɩzɩɣ nɛ pɩlʋlɩ pee kɩbana sakɩyɛ!
20. (a) Ŋmaɣzɩɣ ɛzɩma Yehowa tɔm kaayɛlaa nɛ tɩkpa ɖoŋ nɛ ɛzɩma tiɖiɣni yɛlʋʋ nɛ tɩkpaɣ ɖoŋ sɔnɔ yɔ pɩ-yɔɔ lɛ, ɛzɩma pɩlakɩ-ŋ? (b) Ɛbɛ ŋtɛm ña-taa se ŋlakɩ?
20 Ðɩmaɣzɩɣ ɛzɩma Yehowa tɔm kaawɛɛ nɛ «tɩyɛlɩɣ nɛ tɩkpaɣ ɖoŋ» kajalaɣ Krɩstʋ mba alɩwaatʋ taa yɔ pɩ-yɔɔ lɛ, pɩhaɣ-ɖʋ taa leleŋ kpem. Ðɩnaɣ ɖɔɖɔ se Yehowa lakɩ mbʋ ɖa-alɩwaatʋ taa lɛ, pɩkɛdɩɣnɩ-ɖʋ pɩdɩɩfɛyɩ. Ŋsɔɔlaa se ŋɖʋ nesi nɛ tɔm ndʋ «tɩyɛlɩɣ nɛ tɩkpaɣ ɖoŋ» mbʋ? Ye mbʋ, tɛ ña-taa se ŋmaɣzɩɣnɩ ɛyaa mba pɔ-tɔm ɖɩyɔɔdɩ tɔm ñʋʋ kʋnɛ kɩ-taa yɔ. Wɛɛnɩ tɩ luzuu, ɖɔ nʋmɔʋ ŋgʋ Yehowa ɛgbɛyɛ wɩlɩɣ-ɖʋ yɔ kɩ-taa kpɛdɛyɛ, la tʋmɩyɛ nɛ kpekpeka, se feziŋ kɩdɛkɛdɩŋ yaʋ nɛ ŋla ño-ɖoŋ ɖeɖe nɛ ŋtɩŋnɩ ñɔ-ɖɔnɛ kɩbanɖɛ yɔɔ nɛ ŋlɩzɩ aseɣɖe kɩbanɖɛ.
a Kalɩ aɖakaɣ « Efɛɛzɩ: Aazii tɛtʋ sɔsɔtʋ.»
b Pɔɔlɩ ma ɖɔɖɔ 1 Kɔrɛntɩ mba alɩwaatʋ ndʋ ɛɛwɛ Efɛɛzɩ yɔ.
c Pɩsaŋ weyi ɩ-tɔm pɔyɔɔdʋʋ cɩnɛ yɔ, ɩpɩzaɣ se ɩkɛ pɩsaŋ hɔɔlasɩ nzɩ Pɔɔlɩ teŋaɣ se soŋaɣ etaatii ɛ-ɛsɩndaa yɔ. Kiɖe tɛɛ kʋnʋŋ taa tɔm piye nɖɩ pɛɖɛzɩ cɩnɛ se ‘tokonaa’ yɔ ɖɩpɩzɩɣ ɖɩwɩlɩ ‘tʋmɩyɛ wondu.’ Nɛ ye esuwaɣ tʋmɩyɛ wondu yɔ, pɩwɩlɩɣ se pʋtɔma yɔ ɛlakaɣ kizinzikiŋ tʋmɩyɛ alɩwaatʋ ndʋ etaasusuu tɔm yɔ; pɩtɩla ɛlakaɣ-ɖɩ tanamɩŋ tɛɛ cu.—Tʋma 20:34, 35.
d Luka yɔɔdaa se patʋʋzɩ takayɩsɩ nzɩ si-liidiye lɛ, ɖɩkpɛndɩ liidiye pɔɔyɩsɩ 50000. Ye dinaarɩ pɔɔyɩsɩ tɔm ɛyɔɔdaɣ yɔ, ɖɩnɛ ɛlɛ pɩpɔzaɣ se alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa tʋmlaɖʋ ɛla tʋmɩyɛ kɩyakɩŋ 50000, pʋ-tɔbʋʋ se ɛla tʋmɩyɛ kɩyakɩŋ 7 kpɩtaʋ taa, pɩnzɩ 137 mbʋ yɔ, pʋcɔ nɛ ehiɣ liidiye nɖɩ.
e Nabɛyɛ yɔɔdʋʋ se ñaɖʋʋ ŋgʋ kɩ-tɔm Pɔɔlɩ yɔɔdaɣ alɩwaatʋ ndʋ eheyi Kɔrɛntɩ mba se «halɩ ɖɩtaataa liu kaaʋ se ɖɩwɛɣ wezuu» yɔ. (2 Kɔr. 1:8) Paa mbʋ yɔ, Pɔɔlɩ kaakatɩ kaɖɛ wɛtʋ lɛɛtʋ ndʋ tɩɩcɛzɩ mbʋ yɔ; nɛ pɩtɩla yɔ tɩ-yɔɔ ɛmaɣzaɣ. Alɩwaatʋ ndʋ Pɔɔlɩ mawa se ɛlʋbɩnɩ «tɛtɛgbɩna Efɛɛzɩ» yɔ, pʋtɔma yɔ, ɛñɩnaɣ yɔɔdʋʋ se ɛɛlʋbɩnɩ tɛtɛgbɩna maɣmaɣ yaa se ɛyaa kaanazɩ-ɩ kpem.—1 Kɔr. 15:32.
f Nesi tɛɛ tʋmlaɖaa mba pekpeɣlaɣ ɖama ɛzɩ liidiye ñɩɣtʋ wondu luɖaa kɩgbɛndʋʋ mbʋ yɔ yɔ, papɩzaɣ se pɛwɛɛnɩ ɖoŋ kpem samaɣ yɔɔ. Kɩɖaʋ nakʋyʋ yɔ: Pɩlabɩ pɩnzɩ mɩnʋʋ mbʋ yɔ pʋwayɩ lɛ, kpɔnɔ laɖaa kɩgbɛndʋʋ nakʋyʋ kaahɔyɩ ñaɖʋʋ nakʋyʋ ɖɔɖɔ mbʋ Efɛɛzɩ tɛtʋ taa.