Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 48

«Choyomaq bʼiʼ xbʼaanunkil li naʼlebʼ aʼin»

«Choyomaq bʼiʼ xbʼaanunkil li naʼlebʼ aʼin»

«Choyomaq bʼiʼ xbʼaanunkil li naʼlebʼ aʼin» (2 COR. 8:11).

BʼICH 35 Asegurémonos de lo más importante

RUʼUJIL LI TZOLOM *

1. Kʼaru nokooxkanabʼ xbʼaanunkil li Jehobʼa?

LI JEHOBʼA naxkanabʼ naq tqasikʼ li tqabʼaanu saʼ li qayuʼam. Naxkʼe qanaʼlebʼ re naq tqasikʼ chiʼus li tqabʼaanu ut nokooxtenqʼa chi elk chiʼus naq sa saʼ xchʼool rikʼin li xqasikʼ xbʼaanunkil (Sal. 119:173). Xyuʼaminkil li chaabʼil naʼlebʼ li natawmank saʼ li Raatin li Yos nokooxtenqʼa chi xsikʼbʼal chiʼus li tqabʼaanu (Heb. 5:14).

2. Kʼaru naru nachʼaʼajkoʼk chiqu naq ak xqasikʼ li tqabʼaanu?

2 Abʼanan, usta xqasikʼ chiʼus li tqabʼaanu, maare toj tqakʼe qaqʼe chi xchoybʼal li xqatikibʼ. Qilaq wiibʼ oxibʼ li eetalil. Jun li saaj al naxkʼoxla rilbʼal xsaʼ chixjunil li Santil Hu. Naxbʼaanu aʼin chiru wiibʼ oxibʼ xamaan, abʼan naxkanabʼ xbʼaanunkil. Jun li qechpaabʼanel ixq naxkʼoxla wank joʼ aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink, abʼan rajlal sut naxjal xkutankil li kixye naq tixtikibʼ xbʼaanunkil. Jun chʼuut li cheekel winq nekeʼxye saʼ komonil naq teʼxkʼe xchʼool chi rulaʼaninkilebʼ li hermaan, abʼan nanumeʼk naabʼal po ut maaʼani nekeʼrulaʼani. Jalan jalanq ru li naʼlebʼ aʼin, abʼan wank xjuntaqʼeetalil: keʼxye li teʼxbʼaanu, abʼan moko kibʼaanumank ta. Chanchan ajwiʼ li keʼxkʼul laj paabʼanel re Corinto saʼ xkutankilebʼ li Apostol. Qakʼehaq reetal kʼaru tooruuq xtzolbʼal chirixebʼ.

3. Kʼaru li naʼlebʼ keʼxsikʼ xbʼaanunkil laj Corinto, abʼan kʼaru kikʼulmank?

3 Chiru li chihabʼ 55, ebʼ laj Corinto keʼxsikʼ xbʼaanunkil jun li naʼlebʼ li jwal aajel ru. Keʼxnaw naq ebʼ laj paabʼanel re Jerusalen ut Judea wankebʼ saʼ nebʼaʼil, ut naq jalan chik li chʼuut keʼxkʼubʼ li kubʼsink re xtenqʼankilebʼ. Saʼ xkʼabʼaʼ li usilal ut naq nekeʼraj kʼehok chi anchalebʼ xchʼool, keʼxpatzʼ re li Apostol Pablo kʼaru raj teʼxbʼaanu re naq teʼtenqʼanq. Aʼan kixye rehebʼ kʼaru teʼxbʼaanu ut kixxaqabʼ chaq laj Tito re naq tixtenqʼahebʼ chi xchʼutubʼankil li kubʼsink (1 Cor. 16:1; 2 Cor. 8:6). Abʼanan, naq xnumeʼk wiibʼ oxibʼ po li Apostol Pablo kixnaw naq maakʼaʼ peʼ keʼxbʼaanu. Joʼkan utan, maare moko tzʼaqal ta teʼxchʼutubʼ li tenqʼ re xtaqlankil Jerusalen rikʼin li teʼxtaqla li junchʼol chi chʼuut (2 Cor. 9:4, 5).

4. Joʼ naxye saʼ 2 Corintios 8:7, 10, 11, kʼaru kixye li Apostol Pablo rehebʼ laj Corinto naq teʼxbʼaanu?

4 Chaabʼil li keʼxsikʼ xbʼaanunkil ebʼ laj Corinto, li Apostol Pablo kixkʼe xsahilebʼ xchʼool saʼ xkʼabʼaʼ naq kaw li xpaabʼalebʼ ut nekeʼraj kʼehok chi anchalebʼ xchʼool. Abʼan kixye ajwiʼ rehebʼ naq us raj naq teʼxchoy li keʼxtikibʼ xbʼaanunkil (taayaabʼasi 2 Corintios 8:7, 10, 11). Li keʼxkʼul naxkʼut chiqu naq ebʼ laj paabʼanel li inkʼaʼ nekeʼxqʼet ribʼ chiru li Yos tento ajwiʼ teʼxkʼe xqʼe chi xbʼaanunkil li ak xeʼxsikʼ.

5. Kʼaru ebʼ li patzʼom tqasume?

5 Joʼ keʼxkʼul ebʼ laj Corinto, maare tchʼaʼajkoʼq ajwiʼ chiqu xbʼaanunkil li ak xqasikʼ xbʼaan naq laaʼo aj maak ut nokoobʼayk chi xbʼaanunkil li xqaye. Li naʼlebʼ li nakʼulmank naq maakʼaʼ saʼ qachʼool naru naxram ajwiʼ chiqu xbʼaanunkil li xqasikʼ (Ecl. 9:11; Rom. 7:18). Saʼ li tzolom aʼin, tqasume ebʼ li patzʼom aweʼ: Chanru tooruuq xsikʼbʼal chiʼus li tqabʼaanu? Naq t-ajmanq, chanru tooruuq xtzʼilbʼal rix junaq li naʼlebʼ li ak xqasikʼ xbʼaanunkil? Ut, kʼaru tooxtenqʼa chi xchoybʼal li ak xqatikibʼ xbʼaanunkil?

NAQ TOJ MAAJIʼ NAQASIKʼ LI TQABʼAANU

6. Joqʼe tana naru tqajal li xqasikʼ xbʼaanunkil?

6 Wank naʼlebʼ li nim xwankil li ak xqasikʼ xbʼaanunkil ut maajunwa tqajal. Jun eetalil, maajunwa naqaj xkanabʼankil kʼanjelak chiru li Jehobʼa ut maajoqʼe naqaj xkʼatbʼal roq li qasumʼaatin (Mat. 16:24; 19:6). Abʼanan, wank wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ li maare tento tqajal, xbʼaan naq najalaak li qawanjik. Kʼaru tooxtenqʼa chi xsikʼbʼal chiʼus li tqabʼaanu?

7. Kʼaru tento tqapatzʼ re li Yos, ut kʼaʼut?

7 Xpatzʼbʼal re li Yos li choxahil naʼlebʼ. Li Jehobʼa kixmusiqʼa laj Santiago chi xtzʼiibʼankil aʼin: «Wi wank junaq eere yo chi majeloʼk xnaʼlebʼ, chixtzʼaamaq re li Yos, [...] xbʼaan naq li Yos nakʼehok chi anchal xchʼool» (Sant. 1:5). Saʼ xkʼabʼaʼ naq wank sut namaajeloʼk li «choxahil naʼlebʼ» saʼ li qawanjik, qakʼojobʼaq bʼiʼ qachʼool rikʼin li Jehobʼa naq tqasikʼ li tqabʼaanu ut naq tqatzʼil rix. Chi joʼkan, li Jehobʼa tooxtenqʼa chi xsikʼbʼal chiʼus li tqabʼaanu.

8. Kʼaru tento tqatzʼil rix naq toj maajiʼ naqasikʼ li tqabʼaanu?

8 Xtzʼilbʼal rix chiʼus li tqabʼaanu. Qatzʼilaq li naxye li Raatin li Yos, qilaq li naxye li tasal hu li naxkʼe qe li xmolam li Jehobʼa ut chooʼaatinaq rikʼin junaq li tzʼaqal qamiiw (Prov. 20:18). Aajel ru xbʼaanunkil chixjunil aʼin wi yooko xkʼoxlankil xjalbʼal qakʼanjel, qʼaxonk saʼ jalan chik naʼaj malaj kʼaru tqatzol xbʼaanunkil re naq tqawenteni qibʼ ut junelik kʼanjelak chiru li Yos.

9. Kʼaru rusilal tqataw wi inkʼaʼ naqabʼalaqʼi qibʼ?

9 Xtzʼilbʼal rix li naʼekʼasink qe. Wank xwankil chiru li Jehobʼa li naʼekʼasink qe chi xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ (Prov. 16:2). Aʼan naroybʼeni naq maajunwa toobʼalaqʼinq. Joʼkan bʼiʼ, tento naq inkʼaʼ tqabʼalaqʼi qibʼ chi moko tqabʼalaqʼi ebʼ li junchʼol naq tqasikʼ li tqabʼaanu. Wi inkʼaʼ naqabʼaanu aʼin chi anchal qachʼool, maare tchʼaʼajkoʼq chiqu xchoybʼal li xqatikibʼ xbʼaanunkil. Qayehaq naq jun li saaj al naʼok joʼ aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink, abʼan saʼ xnumik li po moko naru ta xqʼaxtesinkil chixjunil li hoonal li napatzʼmank re ut inkʼaʼ chik sa narekʼa ribʼ saʼ li xkʼanjel li Yos. Maare xkʼoxla naq li naʼekʼasink re chi wank joʼ aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink aʼan xsahobʼresinkil xchʼool li Jehobʼa. Abʼanan, maare li xyaalalil aʼan naq yal naraj xsahobʼresinkil xchʼool li xnaʼ xyuwaʼ malaj junaq chik li hermaan.

10. Kʼaru naʼajmank re xjalbʼal qanaʼlebʼ?

10 Qilaq jun chik li eetalil. Jun li kristiʼaan li yook xtzolbʼal li Santil Hu naxkʼe xqʼe chi xkanabʼankil li mayibʼk. Saʼ xtiklajik, kʼajoʼ naq naxkʼe xqʼe ut inkʼaʼ namayibʼk chiru jun malaj wiibʼ xamaan, abʼan natʼaneʼk wiʼ chik, toj reetal naxkanabʼ mayibʼk. Li xrahom chirix li Jehobʼa ut naq naraj xsahobʼresinkil xchʼool kitenqʼank re chi xqʼaxbʼal ru li yiibʼ aj naʼlebʼ aʼin (Col. 1:10; 3:23).

11. Kʼaʼut naq chʼolchʼooq chiqu li tqaj xbʼaanunkil?

11 Chʼolchʼooq chiqu li tqaj xbʼaanunkil. Aʼin nokooxtenqʼa chi xchoybʼal li xqatikibʼ xbʼaanunkil. Jun eetalil, wi xqaye naq rajlal tqil xsaʼ li Santil Hu, abʼan inkʼaʼ naqakʼubʼ ru, maare inkʼaʼ tooruuq xbʼaanunkil. * Jun chik eetalil, ebʼ li cheekel winq nekeʼxxaqabʼ naq teʼxkʼe xchʼool chi rulaʼaninkilebʼ li hermaan, abʼan nanumeʼk li kutan ut inkʼaʼ nekeʼxbʼaanu. Jun li naʼlebʼ li ttenqʼanq rehebʼ aʼan xkʼoxlankil ebʼ li patzʼom aʼin: «Ma ak chʼolchʼo chiqu anihebʼ li hermaan us raj naq tqulaʼanihebʼ? Ma ak chʼolchʼo chiqu li hoonal re rulaʼaninkilebʼ?».

12. Kʼaru tana aajel ru naq tqabʼaanu, ut kʼaʼut?

12 Chʼolchʼooq chiqu li wank saʼ quqʼ xbʼaanunkil. Maajun qe wank xhoonal, xtumin chi moko xmetzʼew re xbʼaanunkil chixjunil li naraj. Joʼkan naq tento naq chʼolchʼooq chiqu li wank saʼ quqʼ xbʼaanunkil ut xkʼulubʼankil. Maare wanq sut tento tqajal junaq li naʼlebʼ li xqasikʼ wi inkʼaʼ nokooruuk xbʼaanunkil (Ecl. 3:6). Abʼanan, wi naqatzʼil rix junaq li naʼlebʼ li xqasikʼ, naqajal li naʼajmank ut naqakʼoxla naq tooruuq xbʼaanunkil, kʼaru tooxtenqʼa chi xchoybʼal li xqatikibʼ? Qilaq oobʼ li naʼlebʼ.

WIIBʼ OXIBʼ LI NAʼLEBʼ RE XBʼAANUNKIL LI XQASIKʼ

13. Chanru tooruuq xtawbʼal qametzʼew re xbʼaanunkil li xqasikʼ?

13 Xpatzʼbʼal re li Yos qametzʼew re xbʼaanunkil li xqasikʼ. Li Jehobʼa naru naxkʼe qe li wankilal re xbʼaanunkil li xqasikʼ (Filip. 2:13, Wy). Joʼkan naq qapatzʼaq li xsantil musiqʼej re naq tooruuq xtawbʼal li metzʼew li aajel ru chiqu. Miqakanabʼ tijok usta naqakʼoxla naq nabʼayk chi xsumenkil li qatij. Li Jesus kixye: «Chextzʼaamanq ut kʼeekʼooq eere [li santil musiqʼej]» (Luc. 11:9, 13).

14. Chanru nokooxtenqʼa li naʼlebʼ li natawmank saʼ Proverbios 21:5 chi xbʼaanunkil li ak xqasikʼ?

14 Xkawresinkil qibʼ re naq tqabʼaanu (taayaabʼasi Proverbios 21:5). Re xbʼaanunkil yalaq kʼaru chi kʼanjel, aajel ru xkawresinkil qibʼ ut xbʼaanunkil li ak xqakʼubʼ. Joʼkan ajwiʼ, naq tqasikʼ xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ, qakʼehaq saʼ ajl li chʼolchʼo chiqu naq tqabʼaanu. Wi jun li nimla kʼanjel nachʼaʼajkoʼk chiqu xbʼaanunkil naru naqajach ru, chi joʼkan tooruuq rilbʼal chanru yook chi elk chiqu. Li Apostol Pablo kixye rehebʼ laj Corinto naq «rajlal domiing» cheʼxxokaq bʼayaq li tumin, ut moko yooqebʼ ta roybʼeninkil naq toj twulaq aʼan re naq teʼkubʼsinq (1 Cor. 16:2). Jun chik li rusilal li naxkʼam chaq xjachbʼal li kʼanjel li chʼaʼaj xbʼaanunkil aʼan naq inkʼaʼ tqatawasi qibʼ.

15. Naq ak xqakawresi qibʼ, kʼaru chik tooruuq xbʼaanunkil?

15 Xtzʼiibʼankil li xqakawresi wiʼ qibʼ tooxtenqʼa chi xbʼaanunkil li xqakʼoxla (1 Cor. 14:40). Jun eetalil, nayeemank rehebʼ li cheekel winq naq teʼxxaqabʼ jun li cheekel winq re naq tixtzʼiibʼa chixjunil li ak xeʼxkʼubʼ, joʼkan ajwiʼ, ani tbʼaanunq re ut joqʼe raj us naq traqmanq li kʼanjel. Ebʼ li cheekel winq li nekeʼxpaabʼ aʼin teʼruuq tana xbʼaanunkil li xkʼanjelebʼ (1 Cor. 9:26). Laaʼo ajwiʼ tooruuq xbʼaanunkil aʼin. Jun eetalil, rajlal kutan naru naqatzʼiibʼa li kʼanjel li toj maajiʼ naqabʼaanu ut tqatus joʼ chanru naqakʼoxla xbʼaanunkil. Aʼin moko kaʼaj tawiʼ tooxtenqʼa chi xchoybʼal li xqatikibʼ, tooxtenqʼa ajwiʼ re naq naabʼal li kʼanjel tqabʼaanu ut inkʼaʼ tqoksi naabʼal li hoonal.

16. Joʼ naqil saʼ Romanos 12:11, kʼaru aajel ru re naq tooruuq xbʼaanunkil li ak xqasikʼ?

16 Xkʼebʼal qaqʼe. Naʼajmank naq tqakʼe qaqʼe chi xbʼaanunkil ut chi xchoybʼal li xqakʼubʼ (taayaabʼasi Romanos 12:11). Li Apostol Pablo kixye re laj Timoteo naq tento tixtzol chanru tkʼutuq chiʼus ut naq mixkanabʼ xbʼaanunkil. Li naʼlebʼ aʼin wank xwankil saʼ yalaq kʼaru chi kʼanjel li tqaj xtawbʼal chiru li Yos (1 Tim. 4:13, 16).

17. Chanru nokooxtenqʼa Efesios 5:15, 16 chi xbʼaanunkil li ak kʼubʼkʼu chiqu?

17 Roksinkil chiʼus li qahoonal (taayaabʼasi Efesios 5:15, 16). Qaxaqabʼaq xhoonalil junaq li kʼanjel ut miqajal. Miqoybʼeni naq twulaq tzʼaqal xhoonalil, xbʼaan naq maare maajunwa twulaq (Ecl. 11:4). Miqakanabʼ naq li naʼlebʼ li maakʼaʼ xwankil tixmaqʼ chiqu li hoonal ut li metzʼew li naʼajmank re xbʼaanunkil li qʼaxal wank xwankil (Filip. 1:10). Wi nokooruuk, qasikʼaq junaq li hoonal bʼarwiʼ maaʼani tooxchʼiʼchʼiʼi. Qayehaq rehebʼ li junchʼol naq naʼajmank chiqu li hoonal re xkʼoxlankil junaq li naʼlebʼ. Ut maare us raj naq tqakʼubʼ xchupbʼal li qaselular ut naq toj moqon tqil li qakorreo malaj li redes sociales. *

18, 19. Naq ak xqasikʼ chiʼus li tqabʼaanu, kʼaru truuq qatenqʼankil re naq inkʼaʼ tchʼinaaq qachʼool usta tqataw li chʼaʼajkilal?

18 Xkʼebʼal qachʼool chirix li rusilal. Naru naqajuntaqʼeeta li nakʼulmank chirix li naqasikʼ xbʼaanunkil rikʼin li naqabʼaanu naq nokoobʼihajik. Wi naqaj wulak saʼ junaq li naʼaj, tento naq inkʼaʼ tooqʼajq usta tzʼaptzʼo li bʼe ut toj tqasikʼ junaq li xaalbʼe. Joʼkan ajwiʼ, wi naqakʼe qachʼool chirix li rusilal li naxkʼam chaq li naqasikʼ xbʼaanunkil, moko saʼ junpaat ta tchʼinaaq qachʼool usta tqataw wiibʼ oxibʼaq li chʼaʼajkilal (Gal. 6:9).

19 Chʼaʼaj xsikʼbʼal chiʼus li tqabʼaanu ut xyuʼaminkil. Abʼan rikʼin xtenqʼ li Jehobʼa naru naqataw li choxahil naʼlebʼ ut li metzʼew li naʼajmank re xchoybʼal li xqatikibʼ xbʼaanunkil.

BʼICH 65 Lucha por progresar

^ párr. 5 Ma narahoʼk qachʼool chirix li xqasikʼ xbʼaanunkil? Ma nachʼaʼajkoʼk chiqu xsikʼbʼal chiʼus li tqabʼaanu ut xyuʼaminkil? Li tzolom aʼin tooxtenqʼa chi xqʼaxbʼal ru ebʼ li chʼaʼajkilal aweʼ ut xchoybʼal li xqatikibʼ xbʼaanunkil.

^ párr. 11 Li «Programa de lectura de la Biblia» li natawmank saʼ jw.org®, tooxtenqʼa chi xkʼubʼankil qibʼ re rilbʼal xsaʼ li Santil Hu saʼ junesal (sikʼ saʼ PUBLICACIONES > OTRAS PUBLICACIONES).

^ párr. 17 Li tzolom re li hu Ajsi aawu! re Abril 2010, naʼaatinak chirix junmay li naʼlebʼ li tooʼeʼxtenqʼa chi roksinkil chiʼus li hoonal, maakʼaʼ saʼ Qʼeqchiʼ.