Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 17

Ex naʼbʼej, cheekʼam eere rikʼin li xʼEunice

Ex naʼbʼej, cheekʼam eere rikʼin li xʼEunice

«Maatzʼeq chirix laachʼool laatijbʼal xbʼaan laanaʼ, xbʼaan naq li raatin laanaʼ […] joʼkaq junaq koroon saʼ laajolom, joʼkaq junaq chaabʼil qʼol chakux laaʼat» (PROV. 1:8, 9).

BʼICH 137 Oxloqʼebʼ li ixq kaw xpaabʼalebʼ

RUʼUJIL LI TZOLOM a

Li xʼEunice ut li xLoida, li xnaʼ ut li xnaʼchin laj Timoteo, sahebʼ saʼ xchʼool naq xkubʼeek xhaʼ re naq twanq choʼq xtzolom li Kriist (Chaawil li raqal 1).

1, 2. a) Ani li xʼEunice, ut kʼaru li chʼaʼajkilal kixkʼul joʼ naʼbʼej? b) Chʼolobʼ li jalam u li wank chiru li hu.

 USTA li Santil Hu inkʼaʼ naʼaatinak chirix naq kikubʼeek xhaʼ laj Timoteo, abʼan kʼajoʼ tana naq kisahoʼk saʼ xchʼool li xʼEunice saʼ li kutan aʼan (Prov. 23:25). Qakʼoxlaq li kikʼulmank: sa saʼ xchʼool chi rilbʼal naq li xyum ok re chi kubʼeek xhaʼ. Tojaʼ naq nawulak li xLoida, li xnaʼchin laj Timoteo, chi xqʼalunkil li xʼEunice. Naxjiqʼ xchʼool li xʼEunice chi rilbʼal naq nekeʼxsubʼ saʼ haʼ laj Timoteo. Nayaabʼak xbʼaan xsahil xchʼool naq narabʼi li xyaabʼ li haʼ ut naq naril li xyum chi elk chi sa saʼ xchʼool saʼ li haʼ. Usta kichʼaʼajkoʼk chiru, kiruuk xkʼutbʼal chiru laj Timoteo xraabʼal li Jehobʼa ut li Jesukriist. Abʼan, kʼaru li chʼaʼajkilal kixqʼax ru re xbʼaanunkil aʼin?

2 Moko juntaqʼeet ta chaq li xpaabʼal li xnaʼ xyuwaʼ laj Timoteo. Li xyuwaʼ aj Grecia, li xnaʼ ut li xnaʼchin, aʼanebʼ aj judiiy (Hech. 16:1). Maare ak chʼajom chaq laj Timoteo naq li xʼEunice ut li xLoida xeʼok joʼ aj paabʼanel. Abʼan li xyuwaʼ moko kixjal ta li xpaabʼal. Ak nim chik laj Timoteo re xnawbʼal kʼaru tixbʼaanu. Ma tixtaqe li xyuwaʼ saʼ li xpaabʼal? Ma tixbʼaanu li kixtzol saʼ xkachʼinal, li kʼaynaqebʼ chi xbʼaanunkil ebʼ laj judiiy? Malaj t-oq choʼq xtzolom li Kriist?

3. Joʼ naxye saʼ Proverbios 1:8, 9, chanru naril li Jehobʼa li nekeʼxbʼaanu li naʼbʼej re naq ebʼ li ralal xkʼajol teʼwanq choʼq ramiiw?

3 Ebʼ li naʼbʼej saʼebʼ li qakutan nekeʼxra li xjunkabʼal joʼ kixbʼaanu li xʼEunice. Abʼan, li qʼaxal wank xwankil chiruhebʼ aʼan xkʼutbʼal chiruhebʼ li ralal xkʼajol naq teʼwanq choʼq ramiiw li Jehobʼa. Ut li Qayos qʼaxal naroxloqʼi aʼin (taayaabʼasi Proverbios 1:8, 9). Ak kixtenqʼa naabʼal li naʼbʼej re naq ebʼ li ralal xkʼajol teʼxra ut teʼkʼanjelaq chiru.

4. Kʼaru ebʼ li chʼaʼajkilal nekeʼxkʼul li naʼbʼej saʼebʼ li qakutan?

4 Ak re, naq junaq li naʼbʼej tixkʼoxla ma teʼxloqʼoni li Jehobʼa ebʼ li ralal xkʼajol joʼ kixbʼaanu laj Timoteo. Chʼolchʼo chiruhebʼ li naʼbʼej yuwaʼbʼej naq ebʼ li ralal xkʼajol naabʼal li chʼaʼajkilal teʼxnumsi saʼ li ruuchichʼochʼ aʼin (1 Ped. 5:8). Ut toj wank chik xkomon, naabʼal li naʼbʼej nachʼaʼajkoʼk chiruhebʼ xkʼiresinkilebʼ li xkokʼal xbʼaan naq xjunesebʼ malaj ebʼ li xbʼeelom moko nekeʼxloqʼoni ta li Jehobʼa. Li xChristine b naxye: «Linbʼeelom chaabʼil ut nokooxra, abʼan inkʼaʼ naraj naq ebʼ li qakokʼal teʼwanq joʼ aj testiiw re li Jehobʼa. Naabʼal sut ninyaabʼak chi xkʼoxlankil ma teʼkʼanjelaq tawiʼ chiru li Jehobʼa ebʼ linkokʼal».

5. Kʼaru tqil saʼ li tzolom aʼin?

5 Wi laaʼat jun naʼbʼej aj paabʼanel, naru nakaatenqʼa ebʼ laakokʼal chi xraabʼal li Jehobʼa ut kʼanjelak chiru, joʼ kixbʼaanu li xʼEunice. Saʼ li tzolom aʼin, tqil chanru tatruuq xkʼambʼal aawe rikʼin li xʼEunice ut chanru tatruuq xtzolbʼalebʼ rikʼin li nakaaye joʼ ajwiʼ rikʼin li nakaabʼaanu. Ut tqil ajwiʼ chanru tatxtenqʼa li Jehobʼa.

TZOLEBʼ LAAKOKʼAL RIKʼIN LI NAKAAYE

6. Joʼ naxye saʼ 2 Timoteo 3:14, 15, chanru kiʼok joʼ aj paabʼanel laj Timoteo?

6 Chalen naq kiyoʼlaak chaq laj Timoteo, li xʼEunice kixyal xqʼe chi xtzolbʼal laj Timoteo rikʼin «li Santil Hu», joʼ nekeʼxtaw chaq ru ebʼ laj judiiy. Yaal, moko naabʼal ta chaq li xnawomebʼ xbʼaan naq maakʼaʼ nekeʼxnaw chirix li Jesukriist. Usta joʼkan, li kixtzol saʼ li Santil Hu kikʼanjelak re naq t-oq choʼq aj paabʼanel. Abʼan, ma tixbʼaanu aʼin? Ak nim chik, aʼan yaal re li tixbʼaanu. Chʼolchʼo naq li kixbʼaanu li xnaʼ kikʼanjelak re naq laj Timoteo tixpaabʼ li yaal chirix li Jesús (taayaabʼasi 2 Timoteo 3:14, 15). Kʼajoʼ tana kisahoʼk saʼ xchʼool li xʼEunice naq kixkʼut chiru laj Timoteo xnawbʼal ru li Jehobʼa! Li kixbʼaanu li xʼEunice naxchap ribʼ rikʼin li xkʼabʼaʼ, li naraj xyeebʼal «qʼaxok u».

7. Kʼaru kixbʼaanu li xʼEunice re naq li xyum tkʼiiq saʼ li xpaabʼal naq ak xsubʼ ribʼ saʼ haʼ?

7 Laj Timoteo kixbʼaanu jun li xnimal ru naʼlebʼ saʼ li xyuʼam naq kikubʼeek xhaʼ. Abʼan li xʼEunice toj yook raj xkʼaʼuxl. Kʼaru tixbʼaanu laj Timoteo chalen saʼ li kutan aʼan? Ma trochbʼeni li maaʼusebʼ xnaʼlebʼ? Malaj txik chi tzolok Atenas bʼarwiʼ nekeʼxkʼut ebʼ li bʼalaqʼil naʼlebʼ? Ma tixsach li xhoonal, li xmetzʼew ut li xsaajilal re xsikʼbʼal li bʼihomal? Moko saʼ ruqʼ ta wank li xʼEunice li tixbʼaanu laj Timoteo, abʼan naru tixtenqʼa. Chanru? Tento naq inkʼaʼ tixkanabʼ xkʼutbʼal chiru xraabʼal li Jehobʼa ut xbʼanyoxinkil li kixbʼaanu li Jesús. Abʼanan, xbʼaanunkil naq junaq li alalbʼej t-oq xloqʼoninkil li Jehobʼa moko kaʼaj tawiʼ nachʼaʼajkoʼk chiruhebʼ li naʼbʼej yuwaʼbʼej li wankebʼ xjunes saʼ li yaal. Chʼaʼaj ajwiʼ usta saʼ xkabʼichalebʼ nekeʼxloqʼoni li Jehobʼa. Joʼkan naq, kʼaru naru teʼxtzol ebʼ li naʼbʼej yuwaʼbʼej chirix li kixbʼaanu li xʼEunice?

8. Chanru truuq li naʼbʼej xtenqʼankil li xbʼeelom aj Testiiw chi xkawresinkil li xpaabʼalebʼ li xkokʼal?

8 Tzol li Santil Hu rikʼinebʼ laakokʼal. Wi laabʼeelom wank saʼ li yaal, li Jehobʼa naraj naq taatenqʼa re xkawresinkilebʼ li xpaabʼal leekokʼal. Tatruuq xbʼaanunkil aʼin wi nakaatenqʼa naq teeloqʼoni li Yos joʼ junkabʼal. Chaabʼil tat-aatinaq chirix li loqʼonink joʼ junkabʼal re naq teʼwulaq chiru ut sa teʼrekʼa ribʼ. Naru taatenqʼa laabʼeelom chi xkʼubʼankil junaq li naʼlebʼ li teetzol saʼ li loqʼonink joʼ junkabʼal. Joʼkan ajwiʼ, wi wank junaq leeralal eekʼajol li ak naru xtzolbʼal li tasal hu Sahaq laachʼool!, maare naru taatenqʼa laabʼeelom chi xbʼaanunkil aʼin.

9. Kʼaru natenqʼank re junaq li naʼbʼej li moko aj Testiiw ta li xbʼeelom?

9 Wankebʼ li naʼbʼej tenebʼanbʼil saʼ xbʼeenebʼ xtzolbʼal li Santil Hu rikʼinebʼ li xkokʼal xbʼaan naq xjunesebʼ malaj li xbʼeelom inkʼaʼ naxloqʼoni li Jehobʼa. Wi joʼkan nakaakʼul, matkʼoxlak xbʼaan naq li Jehobʼa tatxtenqʼa. Oksi chiʼus li kʼanjelobʼaal li naxkʼe aawe li xmolam li Jehobʼa re xtzolbʼalebʼ laakokʼal. Aatinan rikʼinebʼ jalan chik li naʼbʼej yuwaʼbʼej re xnawbʼal chanru nekeʼroksi aʼin re loqʼonink joʼ junkabʼal c (Prov. 11:14). Joʼkan ajwiʼ, patzʼ aatenqʼ re li Jehobʼa re naq sa tat-aatinaq rikʼinebʼ laakokʼal re xnawbʼal kʼaru nekeʼxkʼoxla ut nekeʼrekʼa (Prov. 20:5). Maare kaʼajwiʼ rikʼin xpatzʼbʼal «Kʼaru li chʼaʼajkilal nakaakʼul saʼ li tzolebʼaal?» naru tixbʼaanu naq teʼxye aawe li kʼaru nekeʼxkʼoxla.

10. Kʼaru chik tatruuq xbʼaanunkil re xtenqʼankilebʼ laakokʼal re naq teʼxnaw ru li Jehobʼa?

10 Sikʼ li hoonal re xtzolbʼalebʼ laakokʼal chirix li Jehobʼa. Seeraqʼi rehebʼ laakokʼal chirix li Jehobʼa ut li kixbʼaanu re aatenqʼankil (Deut. 6:6, 7; Is. 63:7). Ut qʼaxal us xbʼaanunkil aʼin naq inkʼaʼ nakatruuk xtzolbʼalebʼ laakokʼal saʼ laawochoch. Li xChristine, li xooʼaatinak wiʼ saʼ li raqal 4, naxye: «Inkʼaʼ ninruuk chi aatinak chirix li Yos rikʼinebʼ linkokʼal rajlal, joʼkan naq ninbʼaanu naq naxkʼe ribʼ chiwu. Nokooxik chi bʼeek malaj nokooxik saʼ jun li kayuuk ut nokooʼok chi seeraqʼik chirix li xchaqʼal ru xyobʼtesihom li Jehobʼa ut chirix jalan chik li xnaʼlebʼ li Jehobʼa. Ut naq xeʼnimank, xinwaklesi xchʼoolebʼ re naq xjunesebʼ teʼxtzol li Santil Hu». Joʼkan ajwiʼ, aatinan chiʼus chirix li xmolam li Jehobʼa, ut ebʼ li hermaan. Maawechʼ rix ebʼ li cheekel winq. Li taaye chirixebʼ naru tixbʼaanu ma teʼxsikʼ xtenqʼ rikʼinebʼ malaj inkʼaʼ.

11. Joʼ naxye Santiago 3:18, kʼaʼut qʼaxal us naq tqasikʼ li tuqtuukilal sa li qochoch?

11 Sikʼ li tuqtuukilal saʼ laawochoch. Junelik taaye rehebʼ laakokʼal ut laabʼeelom naq nakaarahebʼ. Maawechʼ rix laabʼeelom ut taawoxloqʼi, kʼut chiruhebʼ laakokʼal naq joʼkan ajwiʼ teʼxbʼaanu. Aʼin ttenqʼanq re naq sa teʼwanq ut inkʼaʼ tchʼaʼajkoʼq chiruhebʼ xnawbʼal ru li Jehobʼa (taayaabʼasi Santiago 3:18). Qilaq li kixkʼul laj Jozsef, jun aj kʼamolbʼe li naxkʼe 130 hoor aran Rumania. Saʼ xkachʼinal, li xyuwaʼ inkʼaʼ kiraj naq li xnaʼ, li ranabʼ ut ebʼ li riitzʼin teʼkʼanjelaq chiru li Jehobʼa. Aʼan naxye: «Linnaʼ naxbʼaanu chixjunil li wank saʼ ruqʼ re naq twanq li tuqtuukilal saʼ li ochoch. Naq linyuwaʼ kʼajoʼ xjosqʼil, linnaʼ tuulan xnaʼlebʼ. Naq naril naq nachʼaʼajkoʼk chiqu roxloqʼinkil ut xpaabʼankil li qayuwaʼ, naxjultika chiqu li naxye Efesios 6:1-3. Moqon naʼaatinak chirix li xchaabʼil naʼlebʼ li qayuwaʼ ut naxkʼut chiqu kʼaʼut tento tqoxloqʼi. Chi joʼkan naabʼal sut kiruuk xbʼaanunkil naq toowanq li tuqtuukilal».

TZOLEBʼ LAAKOKʼAL RIKʼIN LI NAKAABʼAANU

12. Joʼ naxye saʼ 2 Timoteo 1:5, chanru kitenqʼaak laj Timoteo saʼ xkʼabʼaʼ li kixbʼaanu li xʼEunice?

12 (Taayaabʼasi 2 Timoteo 1:5). Li xʼEunice kixkʼe jun chaabʼil eetalil choʼq re laj Timoteo. Chʼolchʼo naq kixkʼut chiru naq li tzʼaqal paabʼal nakʼutbʼesimank rikʼin li naqabʼaanu (Sant. 2:26). Chʼolchʼo naq li naril laj Timoteo rikʼin li xnaʼ, aʼan naq qʼaxal naxra li Jehobʼa. Kiril ajwiʼ naq kʼajoʼ xsahil xchʼool li xnaʼ xbʼaan naq nakʼanjelak chiru li Jehobʼa. Chanru kitenqʼaak laj Timoteo rikʼin li kixbʼaanu li xʼEunice? Laj Pablo kixye naq laj Timoteo kaw li xpaabʼal joʼ li xnaʼ. Ut aʼin moko kikʼulmank ta yal chi joʼkan. Kiril li kixbʼaanu li xnaʼ ut kixkʼam re rikʼin. Joʼkan ajwiʼ nakʼulmank saʼebʼ li qakutan naabʼalebʼ li naʼbʼej nekeʼxtenqʼa li xjunkabʼal maawaʼ xbʼaan li nekeʼxye (1 Ped. 3:1, 2). Chanru tatruuq ajwiʼ xbʼaanunkil aʼin?

13. Kʼaʼut naq junaq li naʼbʼej tento tixkʼe chiʼubʼej wank choʼq ramiiw li Jehobʼa?

13 Kʼe chiʼubʼej wank choʼq ramiiw li Jehobʼa (Deut. 6:5, 6). Joʼ nekeʼxbʼaanu li xkʼihalebʼ li naʼbʼej, nakaakanabʼ xbʼaanunkil li nawulak chaawu re xkʼebʼal chiʼubʼej li nekeʼraj ebʼ laakokʼal. Relik chi yaal wank kʼaru nakaakanabʼ chiʼixbʼej, maare li tumin ut li hilank. Abʼan maajunwa laatzʼaq aawu re naq junelik tatwanq choʼq ramiiw li Jehobʼa. Kʼe aahoonal re tijok, re xtzolbʼal aawibʼ ut xik saʼebʼ li chʼutam. Chi joʼkaʼin tatwanq tzʼaqal choʼq ramiiw li Jehobʼa ut taakanabʼ jun chaabʼil eetalil choʼq re laajunkabʼal ut ebʼ li junchʼol.

14, 15. Kʼaru nakaatzol chirix li xLeanne, li xMaría ut laj João?

14 Qilaq wiibʼ oxibʼ li eetalil chirixebʼ li saaj li xeʼxtzol xraabʼal ut xkʼojobʼankil xchʼool rikʼin li Jehobʼa naq nekeʼril li nekeʼxbʼaanu li xnaʼ. Li xLeanne, jun rehebʼ li xkoʼ li xChristine, naxye: «Inkʼaʼ nokooruuk chi tzolok chirix li Santil Hu naq wank linyuwaʼ sa ochoch. Abʼan linnaʼ maajunwa napaltoʼk saʼebʼ li chʼutam. Usta maakʼaʼ chaq mas qanawom chirix li Santil Hu, abʼan li kixbʼaanu xooxtenqʼa re naq kawaq li qapaabʼal. Naq toj maajiʼ naqatikibʼ xik saʼebʼ li chʼutam, xqakʼe reetal naq li naqatzol aʼan li yaal».

15 Ut li xyuwaʼ li xMaría wank sut naxrahobʼtesihebʼ xbʼaan naq nekeʼxik saʼebʼ li chʼutam. Aʼan naxye : «Linnaʼ aʼan jun rehebʼ li hermaan li qʼaxal kaw li xpaabʼal. Naq kachʼinin chaq, wank sut inkʼaʼ nawaj xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ xbʼaan naq ninxuwa li teʼxye ebʼ li junchʼol. Abʼan rilbʼal naq linnaʼ maakʼaʼ naxxuwa ut naxkʼe chiʼubʼej li Jehobʼa, aʼin xinxtenqʼa re naq inkʼaʼ chik tchalq inxiw chirix li nekeʼxye ebʼ li junchʼol». Laj João ut li xjunkabʼal inkʼaʼ raj naru nekeʼaatinak saʼ li rochochebʼ chirix li Santil Hu xbʼaan naq li xyuwaʼ inkʼaʼ naxkanabʼ naq teʼxbʼaanu aʼin. Aʼan naxchʼolobʼ: «Li kʼaru inkʼaʼ nasach saʼ inchʼool aʼan naq linnaʼ naxbʼaanu chixjunil re xsahobʼresinkil xchʼool linyuwaʼ, abʼan maajunwa naxbʼaanu junaq li naʼlebʼ li inkʼaʼ nawulak chiru li Jehobʼa».

16. Chanru naxtenqʼa ebʼ li junchʼol li naxbʼaanu junaq li naʼbʼej?

16 Jultikaq aawe naq li nakaabʼaanu naru naxtenqʼahebʼ li junchʼol. Kʼoxla chanru kikʼanjelak chiru li apóstol Pablo li kixbʼaanu li xʼEunice. Aʼan kixtzʼiibʼa naq li tzʼaqal paabʼal li kixkʼut laj Timoteo kixkʼutbʼesi xbʼeenwa li xʼEunice (2 Tim. 1:5). Ut, joqʼe kixkʼe reetal li apóstol Pablo li xpaabʼal li xʼEunice? Maare kixnaw ru li xLoida ut li xʼEunice aran Listra naq xkoho chi puktesink xbʼeen sut, ut maare aʼan kitenqʼank rehebʼ re naq teʼoq joʼ aj paabʼanel (Hech. 14:4-18). Naq li apóstol Pablo kixtzʼiibʼa li esilhu choʼq re laj Timoteo, 15 chihabʼ chirix aʼin, toj naxjultika chaq li xpaabʼal li xʼEunice ut kiʼaatinak chirix aʼin. Chʼolchʼo naq li kixbʼaanu li ixq aʼin kʼajoʼ naq kixtenqʼa li apóstol Pablo ut jalanebʼ chik aj paabʼanel saʼ xkutankilebʼ li apóstol. Wi aajunes nakaakʼiresi ebʼ laakokʼal malaj laasumʼaatin moko aj Testiiw ta, chʼolchʼooq chaawu naq laapaabʼal naxkawresi ut naxtenqʼa ebʼ li junchʼol.

Naxkʼam hoonal xtenqʼankilebʼ li alal kʼajolbʼej re naq teʼkʼiiq saʼ li xpaabʼal. Michʼinaak laachʼool! (Chaawil li raqal 17).

17. Kʼaru tento taabʼaanu wi nakaakʼe reetal naq laawalal aakʼajol inkʼaʼ nanaʼlebʼak joʼ nakaawaj?

17 Ut wi nakaakʼe reetal naq laawalal aakʼajol inkʼaʼ nanaʼlebʼak joʼ nakaawaj? Jultikaq aawe naq naxkʼam hoonal xtzolbʼal. Joʼ naxkʼut ebʼ li jalam u, naq nakaawaw junaq li iyaj, maare wank sut nakaakʼoxla ma t-uuchinq tawiʼ. Usta inkʼaʼ nakaanaw ma tkʼulmanq aʼin, abʼan inkʼaʼ nakaakanabʼ xtʼaqresinkil re naq saʼ jun kutan t-uuchinq (Mar. 4:26-29). Aʼin ajwiʼ nakʼulmank, maare nakaakʼoxla ma yook tawiʼ chi wulak saʼ xchʼool laawalal aakʼajol li nakaakʼut chiru. Relik chi yaal, moko laaʼat ta yaal aawe li tkʼulmanq. Abʼan, wi nakaayal aaqʼe chi xtzolbʼal, aʼin tixtenqʼa re naq tkʼiiq saʼ li xpaabʼal (Prov. 22:6).

KʼOJOBʼ AACHʼOOL RIKʼIN LI JEHOBʼA

18. Chanru truuq li Jehobʼa xtenqʼankilebʼ laakokʼal re naq teʼkʼiiq saʼ li xpaabʼal?

18 Chalen junxil, li Jehobʼa kixtenqʼa naabʼalebʼ li saaj re naq teʼwanq choʼq ramiiw (Sal. 22:10, 11). Joʼkan naq truuq ajwiʼ xtenqʼankilebʼ laakokʼal re naq teʼkʼiiq saʼ li xpaabʼal, wi ebʼ aʼan nekeʼraj (1 Cor. 3:6, 7). Usta li Jehobʼa tixkʼe reetal naq teʼxjal bʼayaq li xbʼe, maajunwa tixtzʼeqtaanahebʼ (Sal. 11:4). Ut, naq teʼxkʼutbʼesi naq nekeʼraj xjalbʼal li xnaʼlebʼebʼ, li Jehobʼa tixtenqʼahebʼ (Hech. 13:48, TNM; 2 Crón. 16:9). Li Jehobʼa tatxtenqʼa ajwiʼ chi xyeebʼal li nekeʼraj rabʼinkil naq t-ajmanq chiruhebʼ (Prov. 15:23). Ut naru ajwiʼ troksi ebʼ li hermaan re xtenqʼankilebʼ ut xraabʼalebʼ laakokʼal. Usta ak xeʼninqank, li Jehobʼa naru tixbʼaanu naq teʼxjultika chanru xaatenqʼahebʼ saʼ li xkachʼinal (Juan 14:26). Wi yookat xtenqʼankilebʼ laakokʼal rikʼin li nakaaye ut li nakaabʼaanu, yookat xkanabʼankil naq li Jehobʼa jwal tatrosobʼtesi.

19. Kʼaʼut chʼolchʼooq chaawu naq li Jehobʼa tatrosobʼtesi?

19 Li rahok li narekʼa li Jehobʼa chaawix moko nachalk ta saʼ xkʼabʼaʼ li nekeʼxbʼaanu ebʼ laawalal aakʼajol. Nakatxra xbʼaan naq laaʼat nakaara. Wi yookat xkʼiresinkil ebʼ laakokʼal aajunes malaj maawaʼ aj Testiiw laabʼeelom, jultikaq aawe naq li Jehobʼa tatxtenqʼa ut twanq joʼ jun yuwaʼbʼej choʼq rehebʼ (Sal. 68:6). Moko laaʼat ta yaal aawe ma teʼkʼanjelaq chiru li Jehobʼa ebʼ laakokʼal malaj inkʼaʼ. Abʼan, wi inkʼaʼ nakaakanabʼ xkʼojobʼankil aachʼool naq li Jehobʼa tatxtenqʼa ut taabʼaanu chixjunil li wank saʼ aawuqʼ, aʼan tatrosobʼtesi.

BʼICH 134 Ebʼ li kokʼal aʼan xmaatan li Yos

a Saʼ li tzolom aʼin tqil kʼaru naru teʼxtzol li naʼbʼej rikʼin li xʼEunice, li xnaʼ laj Timoteo, ut li naru teʼxbʼaanu re xtenqʼankilebʼ li ralal xkʼajol chi xnawbʼal ut xraabʼal li Jehobʼa.

b Xjalmank wiibʼ oxibʼ li kʼabʼaʼej.

c Chaawil li tzolom 50 saʼ li tasal hu Sahaq laachʼool! ut li naʼlebʼ chanru xloqʼoninkil li Yos joʼ junkabʼal ut qajunes saʼ li hu Laj Kʼaakʼalehom 15 re agosto 2011, perel 6 ut 7, maakʼaʼ saʼ qʼeqchiʼ.