Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 7

«Abʼi […] li nekeʼxye li wankebʼ xnaʼlebʼ»

«Abʼi […] li nekeʼxye li wankebʼ xnaʼlebʼ»

«Abʼi […] li nekeʼxye li wankebʼ xnaʼlebʼ» (PROV. 22:17).

BʼICH 89 Li Jehobʼa narosobʼtesi li naʼabʼink ut napaabʼank

RUʼUJIL LI TZOLOM *

1. a) Kʼaʼut wank sut teʼxkʼe qanaʼlebʼ? b) Kʼaʼut tento tqapaabʼ?

 CHIQAJUNILO naʼajmank naq joqʼeqil teʼxkʼe qanaʼlebʼ. Wank sut naqapatzʼ qanaʼlebʼ re junaq li kristiʼaan li naqoxloqʼi. Joʼkan ajwiʼ, maare jun li hermaan yook xkʼaʼuxl chiqix ut tixkʼe qanaʼlebʼ wi naril naq ok qe chi tʼaneʼk «saʼ junaq maak» malaj naq tqabʼaanu junaq li naʼlebʼ li tixrahobʼtesi qachʼool moqon (Gál. 6:1). Malaj teʼxkʼe qanaʼlebʼ naq ak xootʼaneʼk saʼ jun li nimla maak. Maakʼaʼ naxye chanru teʼxkʼe qanaʼlebʼ, tento tqapaabʼ xbʼaan naq nokooxtenqʼa ut naru tixkol li qayuʼam (Prov. 6:23).

2. Joʼ naxye saʼ Proverbios 12:15, kʼaʼut tento tqapaabʼ li naʼlebʼ li nekeʼxkʼe qe?

2 Li xraqal li Santil Hu li naxjolomi li tzolom aʼin, nokoorekʼasi chi rabʼinkil «li nekeʼxye li wankebʼ xnaʼlebʼ» (Prov. 22:17). Maaʼani naxnaw chixjunil; junelik wank ani qʼaxal naabʼal xnawom malaj xseebʼal chiqu (taayaabʼasi Proverbios 12:15). Joʼkan bʼiʼ, naq naqapaabʼ li naʼlebʼ, naqakʼutbʼesi naq naqakubʼsi qibʼ, naq chʼolchʼo chiqu naq wank kʼaru inkʼaʼ nokooruuk xbʼaanunkil ut naq naqakʼe reetal naq naʼajmank naq tooʼeʼxtenqʼa chi xbʼaanunkil li naqaj. Li Jehobʼa kixye re li awabʼej Salomón naq tixtzʼiibʼa li aatin aʼin: «Us naʼelk li kʼaru kʼuubʼkʼu xbʼaan naabʼalebʼ aj kʼehol naʼlebʼ» (Prov. 15:22).

Bʼar wank rehebʼ li wiibʼ chi naʼlebʼ aʼin nachʼaʼajkoʼk chaawu xkʼulubʼankil? (Chaawil li raqal 3 ut 4).

3. Chanru naru tkʼemanq qe junaq li naʼlebʼ?

3 Naqataw qanaʼlebʼ naq naqil li Santil Hu malaj jun rehebʼ li qatasal hu, chi joʼkan tooruuq xtzolbʼal junaq li naʼlebʼ li tooxkʼe chi kʼoxlak chanru yooko xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ ut toorekʼasi chi xjalbʼal li qanaʼlebʼ (Heb. 4:12). Abʼan naru ajwiʼ tqakʼul qanaʼlebʼ naq jun li cheekel winq malaj junaq chik li hermaan li kaw xpaabʼal tixkʼe reetal naq wank kʼaru tento tqajal. Wi wank ani tixkʼe qanaʼlebʼ isinbʼil saʼ li Santil Hu, tixkʼutbʼesi naq qʼaxal nokooxra. Joʼkan naq qabʼanyoxiq re, naq tqabʼi ut tqayuʼami li naʼlebʼ li naxkʼe qe.

4. Joʼ naxye Eclesiastés 7:9, kʼaru inkʼaʼ tqabʼaanu naq teʼxkʼe qanaʼlebʼ?

4 Relik chi yaal, li naʼlebʼ li qʼaxal nachʼaʼajkoʼk chiqu xkʼulubʼankil aʼan li teʼxkʼe qe ut maare toochʼaʼajkoʼq. Kʼaʼut? Moko nachʼaʼajkoʼk ta chiqu xkʼulubʼankil naq nokoopaltoʼk. Abʼan, naq wank ani naxye qe li qapaltil malaj li inkʼaʼ us naqabʼaanu, maare tchʼaʼajkoʼq chiqu xkʼulubʼankil (taayaabʼasi Eclesiastés 7:9). Maare tooʼoq xkolbʼal qibʼ, tqawechʼ rix kʼaʼut keʼxkʼe qanaʼlebʼ malaj toopoʼq joʼ chanru xooraatina. Malaj tqakʼoxla: «Kʼaru xwankil wank re xkʼebʼal innaʼlebʼ? Aʼan ajwiʼ napaltoʼk!». Ut, wi inkʼaʼ nawulak chiqu li naʼlebʼ li xeʼxkʼe qe, maare inkʼaʼ tqapaabʼ malaj tooʼaatinaq rikʼin junaq chik li kristiʼaan li tixye qe li tqaj rabʼinkil.

5. Kʼaru tqil saʼ li tzolom aʼin?

5 Saʼ li tzolom aʼin, tqatzʼil rix junjunq li eetalil li natawmank saʼ li Santil Hu chirixebʼ li xeʼxkʼulubʼa ut li inkʼaʼ xeʼxkʼulubʼa li naʼlebʼ. Tqil ajwiʼ, kʼaru truuq qatenqʼankil chi xkʼulubʼankil li naʼlebʼ ut chanru nokooxtenqʼa.

INKʼAʼ XEʼXKʼULUBʼA LI NAʼLEBʼ

6. Kʼaru naqatzol rikʼin laj Rehoboam?

6 Qilaq li kixkʼul laj Rehoboam. Naq kiʼok joʼ awabʼej re li tenamit Israel, keʼxtzʼaama chiru naq tixkʼos li kʼanjel li kixtenebʼ laj Salomón, li xyuwaʼ, saʼ xbʼeenebʼ. Chaabʼil li kixbʼaanu laj Rehoboam: kixpatzʼ xnaʼlebʼ rikʼinebʼ li cheekel winq re Israel. Aʼanebʼ keʼxye re, naq junelik ttenqʼaaq xbʼaan li tenamit wi tixbʼaanu li yookebʼ xpatzʼbʼal (1 Rey. 12:3-7). Laj Rehoboam moko kiwulak ta chiru li naʼlebʼ, joʼkan naq xkoho xpatzʼbʼal xnaʼlebʼ rikʼinebʼ li winq li xeʼkʼiik rochbʼen. Ebʼ li winq aʼin numenaq tana 40 chihabʼ wank rehebʼ, joʼkan naq moko naabʼal ta xnaʼlebʼebʼ (2 Crón. 12:13). Abʼan, saʼ li hoonal aʼan, keʼxye re laj Rehoboam naq jwal kaw wiʼ chik ttaqlanq saʼ xbʼeen li tenamit (1 Rey. 12:8-11). Keʼxkʼe wiibʼ li naʼlebʼ re laj Rehoboam. Kiruuk raj tijok chiru li Jehobʼa re xpatzʼbʼal bʼar wank rehebʼ li naʼlebʼ aʼin tixkʼulubʼa, abʼan inkʼaʼ kixbʼaanu. Kixkʼulubʼa bʼan li naʼlebʼ li qʼaxal kiwulak chiru: li keʼxkʼe ebʼ li saaj winq. Ut aʼin kixkʼe saʼ chʼaʼajkilal li awabʼej joʼ ajwiʼ li tenamit. Joʼkan ajwiʼ naru nakʼulmank qikʼin, maare li naʼlebʼ li nekeʼxkʼe qe moko aʼan ta li naqaj rabʼinkil. Abʼan, wi isinbʼil saʼ li Santil Hu, tento tqakʼulubʼa.

7. Kʼaru naqatzol rikʼin li kixkʼul laj Uzías?

7 Li awabʼej Uzías inkʼaʼ ajwiʼ kixkʼulubʼa li naʼlebʼ li kikʼeheʼk re. Saʼ xkʼabʼaʼ naq kiraj xyeechiʼinkil li insiʼeens, kiʼok saʼ jun rehebʼ li naʼaj re li rochoch li Yos bʼarwiʼ junes ebʼ laj tij naru teʼoq. Ebʼ laj tij keʼxye: «At Osías, moko xaqabʼanbʼilat ta laaʼat chi kʼatok kʼajpom chiru li Qaawaʼ; aʼebʼ bʼan laj tij». Chanru kinaʼlebʼak laj Uzías? Li Santil Hu naxye naq «kʼajoʼ naq kichalk xjosqʼil». Ut, kʼaʼut naq inkʼaʼ kixkʼulubʼa li naʼlebʼ? Maare kixkʼoxla naq truuq xbʼaanunkil li kʼaru naraj xbʼaan naq aʼan li awabʼej. Abʼan, moko joʼkan ta kiril li Jehobʼa. Wi laj Uzías kixkubʼsi raj ribʼ, kixkʼulubʼa raj li naʼlebʼ ut kiʼelk raj saʼ junpaat saʼ li rochoch li Yos, maare kikuyeʼk raj xmaak xbʼaan li Jehobʼa. Abʼan, saʼ xkʼabʼaʼ naq kixqʼet ribʼ, li Jehobʼa kixkʼe li saqlep chirix «toj saʼ xkamik» (2 Crón. 26:16-21). Kʼaru naqatzol rikʼin li kixkʼul laj Uzías? Wi inkʼaʼ naqakʼulubʼa li naʼlebʼ li naxkʼe li Santil Hu, li Jehobʼa tooxtzʼeqtaana, maakʼaʼ naxye aniho.

XEʼXKʼULUBʼA LI NAʼLEBʼ

8. Chanru kinaʼlebʼak laj Job naq kikʼeheʼk xnaʼlebʼ?

8 Saʼ li Santil Hu wank ajwiʼ li eetalil chirixebʼ li kristiʼaan li keʼxkʼulubʼa li naʼlebʼ li kikʼemank reheb ut saʼ xkʼabʼaʼ aʼin keʼosobʼtesiik xbʼaan li Jehobʼa. Qilaq li kixkʼul laj Job. Usta naraj chaq xsahobʼresinkil xchʼool li Yos, moko tzʼaqal ta re ru li xyuʼam. Naq jwal yook chaq xkʼaʼuxl, kixye li aatin li moko us ta. Joʼkan naq kikʼeheʼk xnaʼlebʼ xbʼaan laj Elihú ut li Jehobʼa. Chanru kinaʼlebʼak laj Job? Kixkubʼsi xwankil ut kixkʼulubʼa li naʼlebʼ. Kixye: «Xinʼaatinak chi maakʼaʼ innaʼlebʼ». Ut kixye ajwiʼ: «Narahoʼk ut nayotʼeʼk linchʼool; saʼ li pojtzʼ ut cha tintoj rix linmaak». Li Jehobʼa kirosobʼtesi laj Job xbʼaan naq kixkubʼsi xwankil (Job 42:3-6, 12-17).

9. Chanru kinaʼlebʼak laj Moisés naq kiqʼuseʼk xbʼaan li Jehobʼa ut, chanru nokooxtenqʼa aʼin?

9 Laj Moisés kixkanabʼ jun chaabʼil eetalil xbʼaan naq kixkʼulubʼa naq kiqʼuseʼk xbʼaan li Jehobʼa naq kipaltoʼk. Saʼ jun kutan, qʼaxal kipoʼk ut inkʼaʼ kixkʼe xloqʼal li Jehobʼa. Joʼkan naq, inkʼaʼ kiruuk chi ok saʼ li naʼajej yeechiʼinbʼil chaq rehebʼ (Núm. 20:1-13). Naq laj Moisés kixye re li Jehobʼa naq jwal ra saʼ xchʼool xbʼaan li tixbʼaanu, li Jehobʼa kixye re: «Minaawaatina chik chirix aʼin» (Deut. 3:23-27). Laj Moisés inkʼaʼ kipoʼk, kixkʼulubʼa bʼan li kiyeheʼk re, ut li Jehobʼa toj kiroksi re xjolominkil li tenamit Israel (Deut. 4:1). Laj Job ut laj Moisés keʼxkanabʼ jun chaabʼil eetalil choʼq qe. Laj Job kixjal li naxkʼoxla chirix li yook chi kʼulmank ut moko kixyal ta xkolbʼal ribʼ. Laj Moisés kixkʼutbʼesi naq kixkʼulubʼ naq kiqʼuseʼk xbʼaan li Jehobʼa naq inkʼaʼ kixkanabʼ kʼanjelak chiru usta inkʼaʼ kikʼeheʼk re li jwal oxloqʼ chaq chiru.

10. a) Joʼ naxye saʼ Proverbios 4:10-13, chanru nokooxtenqʼa xkʼulubʼankil li naʼlebʼ? b) Kʼaru li chaabʼil naʼlebʼ xeʼxkʼutbʼesi junjunq li hermaan?

10 Wi naqakʼam qe rikʼin laj Job ut laj Moisés, us tooʼelq (taayaabʼasi Proverbios 4:10-13). Joʼkan xeʼxbʼaanu naabʼal li hermaan. Laj Emmanuel, * jun li hermaan li wank saʼ República Democrática del Congo, kikʼeheʼk xnaʼlebʼ xbʼaan junjunq li hermaan. Qilaq li kʼaru naxye: «Saʼ li chʼuut, wankebʼ li hermaan li kawebʼ xpaabʼal li xeʼxkʼe reetal naq xinʼok chi kehoʼk saʼ linpaabʼal ut xineʼxtenqʼa. Xinpaabʼ li xeʼxye we ut saʼ xkʼabʼaʼ aʼin, inkʼaʼ xinchʼik wibʼ saʼ naabʼal li chʼaʼajkilal». Li xMegan, jun aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink re li tenamit Canadá, naxye: «Li naʼlebʼ li xeʼxkʼe we moko aʼan ta raj li nawaj rabʼinkil, abʼan aʼan li naʼajmank chiwu». Ut laj Marko, jun li hermaan re Croacia, naxye: «Xintzʼeq jun li kʼanjel saʼ li xtenamit li Yos, abʼan chʼolchʼo chiwu naq li naʼlebʼ li xeʼxkʼe we xinxtenqʼa re naq tkawuuq wiʼ chik linpaabʼal».

11. Kʼaru kixkʼe reetal li hermaan Karl Klein?

11 Li hermaan Karl Klein, li kiwank saʼ xyanq li Nekeʼjolomink re Xmolam li Jehobʼa, aʼan jun chik li chaabʼil eetalil li naxkʼutbʼesi naq kixtaw rusilal naq kixkʼulubʼa li naʼlebʼ li kikʼeheʼk re. Saʼ li resil li xyuʼam kixseeraqʼi naq saʼ jun kutan kikʼeheʼk xnaʼlebʼ xbʼaan li hermaan Joseph Rutherford, li kiwank choʼq ramiiw. Li hermaan Klein kixye naq xbʼeenwa moko kiwulak ta chiru li naʼlebʼ li kikʼeheʼk re. Kixchʼolobʼ: «Naq kinril wiʼ chik [li hermaan Rutherford], kixye chi sa saʼ xchʼool: “Chanru wankat, Karl?”. Abʼan, saʼ xkʼabʼaʼ naq toj yook injosqʼil, saʼ xkabʼ rix inchʼool xinsume. Tojaʼ naq aʼan kixye we: “Weent taabʼaanu, Karl! Laj Tza naraj naq tattʼaneʼq saʼ ruqʼ!”. Kichalk inxutaan, ut xinye re: “Us, maakʼaʼ chʼaʼajkilal hermaan Rutherford”. Abʼan, naxnaw naq moko yaal ta, joʼkan naq kixye wiʼ chik we: “Us, abʼan weent taabʼaanu. Laj Tza naraj naq tattʼaneʼq saʼ ruqʼ”. Yaal tzʼaqal li kixye we! Naq naqaxok saʼ qachʼool li kixbʼaanu qe junaq li hermaan, wi qʼaxal wank xkʼulubʼ naq tixye qe […], naru nokootʼaneʼk saʼ li xraʼal laj Tza» * (Efes. 4:25-27). Li hermaan Klein kixkʼulubʼa li naʼlebʼ li kikʼeheʼk re xbʼaan li hermaan Rutherford, ut keʼwank wiʼ chik saʼ aamiiwil.

KʼARU TOOXTENQʼA CHI XKʼULUBʼANKIL LI NAʼLEBʼ?

12. Chanru nokooxtenqʼa li kubʼsink ibʼ chi xkʼulubʼankil li naʼlebʼ li nekeʼxkʼe qe? (Salmo 141:5).

12 Li kubʼsink ibʼ tooxtenqʼa chi xkʼulubʼankil naq teʼxkʼe qanaʼlebʼ. Li chaabʼil naʼlebʼ aʼin naxjultika chiqu naq laaʼo aj maak ut naq wank sut inkʼaʼ nokoonaʼlebʼak chiʼus. Joʼ ak xqil, laj Job moko kinaʼlebʼak ta chiʼus, abʼan moqon kixjal li xnaʼlebʼ. Kixkubʼsi ribʼ ut kixkʼulubʼa li naʼlebʼ li kikʼeheʼk re xbʼaan laj Elihú, usta jwal saaj chiru (Job 32:6, 7). Li Jehobʼa kirosobʼtesi laj Job xbʼaan naq kixkubʼsi ribʼ. Li kubʼsink ibʼ tooxtenqʼa ajwiʼ chi xkʼulubʼankil li naʼlebʼ li teʼxkʼe qe, usta tqakʼoxla naq moko naʼajmank ta chiqu malaj li tkʼehoq re toj saaj chiqu. Jun li cheekel winq re li tenamit Canadá naxye: «Laaʼo inkʼaʼ naqil qibʼ joʼ nokooʼeʼril ebʼ li junchʼol. Joʼkan naq, chanru tooruuq chi kʼiik saʼ li qapaabʼal wi inkʼaʼ nekeʼxkʼe qanaʼlebʼ?». Peʼyaal naq chiqajunilo naʼajmank naq tqatzol xyuʼaminkil li naʼlebʼ li naruuchi li santil musiqʼej ut tqatzol kʼutuk chiʼus? (Taayaabʼasi Salmo 141:5).

13. Chanru tento tqil li naʼlebʼ li nekeʼxkʼe qe?

13 Qilaq li naʼlebʼ li nekeʼxkʼe qe joʼ reetalil li xrahom li Yos. Li Jehobʼa naraj naq us wanqo (Prov. 4:20-22). Naq li Jehobʼa naxkʼe qanaʼlebʼ rikʼin li Santil Hu, jun li tasal hu malaj troksi junaq li hermaan li kaw xpaabʼal, naxkʼutbʼesi naq nokooxra. Ut, joʼ naxye saʼ Hebreos 12:9, 10: «Nokooxtij re qusilankil».

14. Kʼaru tento tqakʼoxla naq teʼxkʼe qanaʼlebʼ?

14 Qakʼehaq qachʼool chirix li nekeʼxye qe, maawaʼ chanru nekeʼxye qe. Wank sut, maare tqakʼoxla naq li kikʼehok re li qanaʼlebʼ moko kixbʼaanu ta chiʼus. Yaal, li nakʼehok re li naʼlebʼ tento tixkʼe xchʼool chi xkʼebʼal chiʼus re naq sa teʼxkʼulubʼa (Gál. 6:1). * Abʼan, wi xeʼxkʼe qanaʼlebʼ, tento naq tqakʼe qachʼool chi xkʼoxlankil chanru nokooxtenqʼa li xeʼxye qe, usta tqakʼoxla naq moko us ta. Naru tqakʼoxla: «Usta inkʼaʼ xwulak chiwu chanru kixkʼe linnaʼlebʼ, ma wank kʼaru tintzol? Ma naru yal tinnumsi li xpaltil ut tintaw rusilal li kixye we?». Us naq tqakʼe qachʼool chi xtawbʼal rusilal li naʼlebʼ li nekeʼxkʼe qe (Prov. 15:31).

NAQATAW RUSILAL NAQ NAQAPATZʼ QANAʼLEBʼ

15. Kʼaʼut us naq tqapatzʼ qanaʼlebʼ?

15 Li Santil Hu naxye qe naq tqapatzʼ qanaʼlebʼ. Saʼ Proverbios 13:10, Wy, naxye: «Li wankebʼ xnaʼlebʼ nekeʼrabʼi li naʼlebʼ li nakʼeheʼk rehebʼ». Ut tzʼaqal yaal aʼin! Li nekeʼxpatzʼ xnaʼlebʼ ut moko toj nekeʼroybʼeni ta naq tkʼeheʼq rehebʼ, junelik nekeʼkʼiik saʼ li xpaabʼal. Joʼkan naq qasikʼaq ut qapatzʼaq qanaʼlebʼ.

Kʼaʼut naxpatzʼ xnaʼlebʼ jun li saaj rikʼin jun li rechpaabʼanel li kaw xpaabʼal? (Chaawil li raqal 16).

16. Joqʼe naru tqapatzʼ qanaʼlebʼ?

16 Joqʼe naru tqapatzʼ qanaʼlebʼ re junaq li hermaan saʼ li chʼuut? Qilaq junjunq li eetalil. 1) Jun li hermaan ixq naxye re jun laj puktesinel li naxnaw kʼutuk chiʼus naq t-ochbʼeniiq chi xtzolbʼal jun li kristiʼaan ut moqon naxpatzʼ re chanru truuq xbʼaanunkil chiʼus. 2) Jun li hermaan ixq li toj wank xjunes naraj xloqʼbʼal li xwex, joʼkan naq naxpatzʼ xtenqʼ re jun rechpaabʼanel ixq li kaw xpaabʼal re naq tixye re ma us li kixsikʼ. 3) Jun li hermaan tixkʼe li seeraqʼ saʼ li chʼuut xbʼeen sut. Naxye re jun li hermaan li naxnaw kʼehok seeraqʼ naq trabʼi naq tixkʼe, re naq moqon tixkʼe junjunq li xnaʼlebʼ. Joʼkan ajwiʼ, li ak naabʼal chihabʼ rokikebʼ xkʼebʼal li seeraqʼ us naq teʼxpatzʼ xnaʼlebʼ rehebʼ li hermaan ut teʼxyuʼami li nekeʼyeheʼk re.

17. Kʼaru tento tqabʼaanu re naq tqataw rusilal naq nekeʼxkʼe qanaʼlebʼ?

17 Maare chiruhebʼ li xamaan malaj li po li chalkebʼ re, chiqajunilo naru nakʼemank qanaʼlebʼ, maare tqakʼul malaj tqataw. Naq tkʼulmanq aʼin, qajultikaq li xqil saʼ li tzolom aweʼ: qakubʼsiq qibʼ, qakʼehaq qachʼool chirix li nekeʼxye qe maawaʼ chanru nekeʼxye qe ut qayuʼamiq. Maaʼani nayoʼlaak chi numtajenaq xnaʼlebʼ, abʼan wi naqapaabʼ li naʼlebʼ ut naqakʼulubʼa li qatijbʼal, li Santil Hu naxye naq tqataw qanaʼlebʼ (Prov. 19:20).

BʼICH 124 Junelik tiikaq qachʼool

^ Joʼ aj kʼanjel chiru li Jehobʼa naqanaw naq us rabʼinkil li naʼlebʼ li isinbʼil saʼ li Santil Hu, abʼan moko junelik ta nawulak chiqu naq teʼxkʼe qanaʼlebʼ. Kʼaʼut? Kʼaru naru tooxtenqʼa chi xkʼulbʼal qanaʼlebʼ ut, kʼaru rusilal naru tqataw?

^ Xjalmank wiibʼ oxibʼ li kʼabʼaʼej.

^ Chaawil li hu Laj Kʼaakʼalehom 1 re marzo 1985, perel 24 toj 31, maakʼaʼ saʼ qʼeqchiʼ.

^ Saʼ li jun chik tzolom tqil chanru tookʼehoq naʼlebʼ chi inkʼaʼ tqatochʼebʼ xchʼool.