Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 10

Li chʼuut naru natenqʼank re naq li yook chi tzolok tkubʼeeq xhaʼ

Li chʼuut naru natenqʼank re naq li yook chi tzolok tkubʼeeq xhaʼ

«Aʼ yaal chanru li junjunq chi chaʼalej, taakʼiiq joʼ tzʼejwalej» (EFES. 4:16).

BʼICH 85 Cheekʼulaq eeribʼ cheeribʼil eeribʼ

RUʼUJIL LI TZOLOM *

1, 2. Anihebʼ naru nekeʼtenqʼank re naq li yookebʼ chi tzolok teʼkubʼeeq xhaʼ?

LI XʼAMY li nachalk Fiyi, naxye: «Kʼajoʼ nawulak chaq chiwu li yookin xtzolbʼal saʼ li Santil Hu». Naxye ajwiʼ: «Usta chʼolchʼo chiwu naq aʼan li yaal, abʼan nachʼaʼajkoʼk chaq chiwu xjalbʼal linnaʼlebʼ. Li kitenqʼank we chi xjalbʼal linnaʼlebʼ ut chi xkubʼsinkil inhaʼ aʼan wank saʼ amiiwil rikʼinebʼ li hermaan». Li kixkʼul li xʼAmy naxkʼut chiqu jun li chaabʼil naʼlebʼ: wi ebʼ li hermaan li wankebʼ saʼ li chʼuut nekeʼtenqʼank, naru nekeʼkʼiik saʼ li xpaabʼal ut naru nekeʼkubʼeek xhaʼ li yookebʼ xtzolbʼal li Santil Hu.

2 Chixjunilebʼ laj puktesinel naru nekeʼtenqʼank re naq tkʼiiq li chʼuut (Efes. 4:16). Li xLeilani jun aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink li nachalk Vanuatu, naxye: «Wank jun li aatin li naxye naq naʼajmank naabʼalebʼ li kristiʼaan re xkʼiresinkil jun li chʼinaʼal malaj chʼina ixqaʼal. Ninkʼoxla naq joʼkan ajwiʼ nakʼulmank rikʼin li kʼanjel re xkʼebʼal ebʼ li kristiʼaan choʼq xtzolom li Kriist: naʼajmank naq chixjunilebʼ li wankebʼ saʼ li chʼuut teʼtenqʼanq re naq junaq li kristiʼaan tixkʼulubʼa li yaal». Naq nakʼiresiik jun chʼinaʼal malaj chʼina ixqaʼal nekeʼokenk li xjunkabʼal, ebʼ li ramiiw ut ebʼ laj kʼutunel, xbʼaan naq chixjunilebʼ nekeʼxwaklesi xchʼool ut nekeʼxkʼut chiru li chaabʼil naʼlebʼ. Kamaʼin ajwiʼ nakʼulmank rikʼinebʼ laj puktesinel, naru nekeʼxtenqʼa li yookebʼ chi tzolok re naq teʼkubʼeeq xhaʼ naq nekeʼxkʼe xnaʼlebʼebʼ, nekeʼxwaklesi xchʼoolebʼ ut nekeʼxkʼe rehebʼ jun chaabʼil eetalil (Prov. 15:22).

3. Kʼaru naqatzol rikʼin li naxye li xʼAna, laj Dorín ut li xLeilani?

3 Wi yooko xtzolbʼal junaq li kristiʼaan chirix li Santil Hu, kʼaʼut tento tqakʼulubʼa naq jalan chik aj puktesinel ttenqʼanq re? Qilaq li naxye li xʼAna jun aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink li naxbʼaanu 130 hoor ut wank Moldavia. «Li yook chi tzolok naabʼal xtenqʼ naraj, ut li natzolok re moko truuq ta xtenqʼankil rikʼin chixjunil li naʼajmank chiru». Laj Dorín jun chik aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink li naxbʼaanu 130 hoor ut wank ajwiʼ Moldavia, naxye: «Wank sut, jun chik aj puktesinel naru naxye re lintzolom jun li naʼlebʼ li twulaq toj saʼ xchamal xchʼool li maajunwa raj xinye laaʼin». Li xLeilani naxkʼe jun chik xyaalal kʼaʼut naq tento tqakʼulubʼa naq tooʼeʼxtenqʼa ebʼ li junchʼol: «Naq tril naq naraheʼk ut naq nekeʼxkʼe xchʼool chirix naru naxtenqʼa chi xkʼebʼal reetal naq wank saʼ li xtenamit li Jehobʼa» (Juan 13:35).

4. Kʼaru tqil saʼ li tzolom aweʼ?

4 Abʼanan, maare tqakʼoxla: «Kʼaru tinruuq xbʼaanunkil re xtenqʼankil junaq li kristiʼaan li naxtzol li Santil Hu wi moko laaʼin ta nintzolok re?». Saʼ li tzolom aweʼ tqil kʼaru tqabʼaanu naq junaq li hermaan tooxbʼoq chi xtzolbʼal junaq li kristiʼaan ut kʼaru tqabʼaanu naq li yook chi tzolok tixtikibʼ wulak saʼebʼ li chʼutam. Tqil ajwiʼ kʼaru teʼruuq xbʼaanunkil ebʼ li cheekel winq re xtenqʼankilebʼ li yookebʼ chi tzolok re naq teʼkubʼeeq xhaʼ.

NAQ NOKOOBʼOQEʼK CHI XTZOLBʼAL JUNAQ LI KRISTIʼAAN

Naq tqochbʼeni junaq li hermaan chi xtzolbʼal junaq li kristiʼaan, qakawresiq li naʼlebʼ li ttzolmanq. (Chaawil li raqal 5 toj 7).

5. Kʼaru aj e naq nokoobʼoqeʼk chi xtzolbʼal junaq li kristiʼaan?

5 Li hermaan li natzolok re li kristiʼaan tenebʼanbʼil saʼ xbʼeen xtenqʼankil re naq tixtaw ru li Raatin li Yos. Joʼkan naq, wi li naxbʼeresi li tzolok nokooxbʼoq, jultikaq qe naq wanko aran re xtenqʼankil (Ecl. 4:9, 10). Joʼkan bʼiʼ, kʼaru tooruuq xbʼaanunkil re naq tootenqʼanq chiʼus?

6. Chanru tooruuq xyuʼaminkil li naxye saʼ Proverbios 20:18 naq tqochbʼeni junaq li hermaan chi xtzolbʼal junaq li kristiʼaan?

6 Qakawresiq qibʼ chiʼus. Xbʼeenwa qayehaq re li hermaan naq xseeraqʼiq bʼayaq qe chirix li xyuʼam li xtzolom (taayaabʼasi Proverbios 20:18). Naru tqapatzʼ re chanru li xwanjik, kʼaru li naʼlebʼ tixtzol rikʼin ut kʼaru naraj naq tixbʼaanu li xtzolom rikʼin li naʼlebʼ aʼan. Naru ajwiʼ naqapatzʼ re kʼaru li naʼlebʼ tooruuq malaj inkʼaʼ tooruuq xyeebʼal malaj xbʼaanunkil ut chanru tooruuq xwaklesinkil xchʼool li xtzolom re naq tkʼiiq saʼ li xpaabʼal. Yaal naq li hermaan inkʼaʼ tixye qe chixjunil li naxkʼul li xtzolom saʼ li xyuʼam, abʼan naru nakʼanjelak chiqu li tixye qe. Li xJoy jun li hermaan li napuktesink saʼ jalan chik tenamit naʼaatinak chirixebʼ li naʼlebʼ aweʼ rikʼinebʼ li hermaan li nekeʼochbʼenink re, naq naxik chi xtzolbʼalebʼ li kristiʼaan. Naxye: «Aʼin natenqʼank re li naʼochbʼenink we re naq tixkʼe xchʼool chirix li kristiʼaan ut re naq tixnaw kʼaru xyeebʼal chiru li tzolok».

7. Kʼaʼut naq jwal wank xwankil naq tqakawresi qibʼ chiʼus?

7 Naq tqochbʼeni junaq li hermaan chi xtzolbʼal junaq li kristiʼaan jwal us naq tqakawresi qibʼ chirix li naʼlebʼ li ttzolmanq (Esd. 7:10). Laj Dorín li xooʼaatinak chirix saʼ li raqal 3, naxye: «Oxloqʼ chiwu naq naxkawresi ribʼ chiʼus li t-ochbʼeninq we. Chi joʼkan truuq xyeebʼal junaq li naʼlebʼ li tkʼanjelaq chiru lintzolom». Joʼkan ajwiʼ, aʼin ttenqʼanq re li kristiʼaan chi xtawbʼal junaq xchaabʼil naʼlebʼ xbʼaan naq tixkʼe reetal naq xkabʼichalebʼ li hermaan xeʼxkawresi ribʼ chiʼus. Ut, usta inkʼaʼ tooruuq xtzʼilbʼal rix li xqʼemal li naʼlebʼ li ttzolmanq, abʼan qayalaq qaqʼe chi xsikʼbʼal wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ li tkʼanjelaq chiru li kristiʼaan.

8. Kʼaru ttenqʼanq qe re naq chʼolchʼooq chiqu kʼaru tqaye naq tootijoq naq yooqo xtzolbʼal junaq li kristiʼaan?

8 Li tijok qʼaxal wank xwankil naq naqatzol junaq li kristiʼaan, joʼkan naq qakʼoxlaq chiʼus kʼaru xyeebʼal naq teʼxpatzʼ qe naq tootijoq. Chi joʼkaʼan, chʼolchʼooq chiqu kʼaru tqatzʼaama saʼ li qatij (Sal. 141:2). Li xHanae jun li hermaan li wank Japón toj jultik re li tij li naxbʼaanu jun li hermaan li narochbʼeni li natzolok chaq re. Naxye: «Ninkʼe reetal naq li hermaan wank saʼ tzʼaqal amiiwil rikʼin li Jehobʼa ut nawaj xkʼambʼal we rikʼin. Joʼkan ajwiʼ, nawekʼa naq ninraheʼk naq naxye li linkʼabʼaʼ saʼ li xtij».

9. Joʼ naxye saʼ Santiago 1:19, chanru tooruuq chi tenqʼank naq tooʼeʼxbʼoq chi xtzolbʼal junaq li kristiʼaan?

9 Qatenqʼaq li hermaan. Li xʼOmamuyovbi jun aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink li naxbʼaanu 130 hoor ut wank Nigeria, naxye: «Li hermaan li t-ochbʼeninq tento naq ajʼajaq ru saʼ li tzolok. Joʼkan ajwiʼ, t-aatinaq; abʼan, inkʼaʼ tixkʼe xbʼeen li raatin xbʼaan naq chʼolchʼo chiru naq laj tzolol re li kristiʼaan nabʼeresink re li tzolok». Joʼkan bʼiʼ, joqʼe raj tento tooʼaatinaq ut kʼa raj ru tqaye? (Prov. 25:11). Qakʼehaq qachʼool chi rabʼinkil li naxye li yook chi kʼutuk ut li naxye li yook chi tzoleʼk (taayaabʼasi Santiago 1:19). Kaʼajwiʼ chi joʼkan tooruuq chi tenqʼank naq t-ajmanq chiruhebʼ. Abʼan miqakʼe xbʼeen li qaatin, miqachʼik qibʼ naq yook chi aatinak li hermaan ut mooʼaatinak chirix jalan chik naʼlebʼ. Aʼut, rikʼin wiibʼ oxibʼ li aatin naru naqaye li naqakʼoxla, naru naqoksi junaq li eetalil malaj naru naqabʼaanu junaq li patzʼom re xchʼolobʼankil chiʼus li naʼlebʼ li yook chi tzʼilmank rix. Wank sut maare tqakʼoxla naq inkʼaʼ nokootenqʼank joʼ naqaj raj. Abʼan, wi naqaye re li kristiʼaan li chaabʼil aatin ut naqakʼe qachʼool chirix, tqatenqʼa re naq tkʼiiq saʼ li xpaabʼal.

10. Chanru tkʼanjelaq chiru li yook chi tzolok wi naqaseeraqʼi re li xqakʼul chaq saʼ li qayuʼam?

10 Qaseeraqʼiq re li xqakʼul chaq saʼ li qayuʼam. Wi naqakʼe reetal naq tkʼanjelaq chiru li kristiʼaan, kʼaʼut naq inkʼaʼ naqaseeraqʼi re rikʼin wiibʼ oxibʼ li aatin chanru xqanaw li yaal, chanru xqaqʼax ru junaq li chʼaʼajkilal malaj chanru naqil chi kutankil saʼ li qayuʼam li xtenqʼ li Jehobʼa? (Sal. 78:4, 7). Maare aʼan tzʼaqal li t-ajmanq chiru li kristiʼaan li yook chi tzolok. Maare tixkawubʼresi li xpaabʼal, tixtenqʼa chi xqʼaxbʼal junaq li chʼaʼajkilal malaj tixbʼaanu li naʼajmank re naq tkubʼeeq xhaʼ (1 Ped. 5:9). Laj Gabriel jun aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink li wank Brasil naxseeraqʼi kʼaru kitenqʼank re, naq yook chaq xtzolbʼal li Santil Hu: «Li xeʼxseeraqʼi we li hermaan chirix li xeʼxkʼul chaq saʼebʼ li xyuʼam kixkʼut chiwu naq kutan saqenk chiru li Jehobʼa li chʼaʼajkilal li naqakʼul. Joʼkan bʼiʼ, wi ebʼ aʼan xeʼruuk xqʼaxbʼal ru, laaʼin ajwiʼ tinruuq xbʼaanunkil».

NAQ LI YOOK CHI TZOLOK NAʼOK CHI WULAK SAʼEBʼ LI CHʼUTAM

Chiqajunilo naru naqawaklesi xchʼoolebʼ li yookebʼ chi tzolok re naq inkʼaʼ teʼxkol junaq li chʼutam. (Chaawil li raqal 11).

11, 12. Kʼaʼut naq tento tqakʼulebʼ chi sa saʼ qachʼool ebʼ li yookebʼ chi tzolok naq teʼwulaq saʼebʼ li chʼutam?

11 Re naq junaq li kristiʼaan li yook chi tzolok tkʼiiq saʼ li xpaabʼal ut tkubʼeeq xhaʼ, tento naq rajlal twulaq saʼebʼ li chʼutam ut tixtaw rusilal (Heb. 10:24, 25). Maare li xbʼeen sut naq twulaq junaq li kristiʼaan li yook xtzolbʼal li Santil Hu saʼ junaq li chʼutam aʼan naq nabʼoqeʼk xbʼaan laj tzolol re. Joʼkan bʼiʼ, chiqajunilo tooruuq xwaklesinkil xchʼool re naq inkʼaʼ tixkol junaq li chʼutam. Chanru tooruuq xbʼaanunkil?

12 Qakʼulaq chi sa saʼ qachʼool li yook chi tzolok (Rom. 15:7). Wi tqabʼaanu naq li kristiʼaan li yook chi tzolok sa trekʼa ribʼ naq twulaq saʼ li Chʼutlebʼaal Kabʼl, maare aʼin tixtenqʼa re naq inkʼaʼ tixkol junaq li chʼutam. Aatinaqo rikʼin chi sa saʼ qachʼool ut qabʼaanuhaq naq tixnaw ru jalan chik hermaan, abʼan miqapuʼersi ru wi inkʼaʼ naraj xbʼaanunkil. Chooseeraqʼiq rikʼin xbʼaan naq maare laj tzolol re toj maajiʼ nawulak saʼ li Chʼutlebʼaal Kabʼl malaj yook xbʼaanunkil jalan chik kʼanjel. Qʼesqʼesaq qaxik chi rabʼinkil li naxye ut qakʼehaq qachʼool chirix. Kʼaru rusilal tixtaw? Qilaq li naxye laj Dimitri li tojeʼ kikubʼeek xhaʼ ut ak wank chik joʼ aj tenqʼanel saʼ li chʼuut. Joʼkaʼin naxye naq naxjultika li xbʼeen sut naq kiwulak saʼ jun li chʼutam: «Kutkukin chire li Chʼutlebʼaal Kabʼl ut yook bʼayaq inxiw. Tojaʼ naq, jun li hermaan xinril ut kichalk chi waatinankil ut xinroksi saʼ li Chʼutlebʼaal Kabʼl. Kisach inchʼool naq naabʼalebʼ xeʼchalk chi waatinankil. Kʼajoʼ naq kiwulak chiwu! Joʼkan naq nawaj raj naq wulaj wulaj twanq ebʼ li chʼutam. Maajunwa wilom chaq aʼin».

13. Kʼaru rusilal nekeʼxtaw rikʼin li qanaʼlebʼ ebʼ li kristiʼaan li yookebʼ chi tzolok?

13 Qakʼehaq jun chaabʼil eetalil. Li qanaʼlebʼ naru natenqʼank re naq li yook chi tzolok tchʼolaaq chiru naq kixtaw li yaal (Mat. 5:16). Laj Vitali jun aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink li wank Moldavia, naxseeraqʼi: «Naq xinkʼe reetal chanru nekeʼwank, nekeʼkʼoxlak ut nekeʼnaʼlebʼak ebʼ li hermaan, xinpaabʼ chi anchal inchʼool naq ebʼ laj testiiw re li Jehobʼa aʼan li tzʼaqal paabʼal».

14. Chanru naq li qanaʼlebʼ truuq xtenqʼankil junaq li kristiʼaan li yook chi tzolok re naq junelik yooq chi kʼiik saʼ li xpaabʼal?

14 Wi jun li kristiʼaan li yook chi tzolok naraj xkubʼsinkil xhaʼ, tento tixyuʼami li yook xtzolbʼal. Wank sut tchʼaʼajkoʼq chiru xbʼaanunkil aweʼ. Abʼan, naq tixkʼe reetal li rusilal li naqataw laaʼo naq naqayuʼami li naʼlebʼ li natawmank saʼ li Santil Hu, maare aʼin ttenqʼanq re chi xyuʼaminkil ajwiʼ (1 Cor. 11:1). Qilaq li kixkʼul li xHanae li xooʼaatinak chirix saʼ li raqal 8. Aʼan naxjultika: «Ebʼ li hermaan nekeʼxyuʼami chi tzʼaqal li kʼaru yookin xtzolbʼal. Naq xinkʼe reetal aʼan, xintzol xwaklesinkilebʼ xchʼool, xkuybʼalebʼ xmaak ut xraabʼalebʼ li junchʼol. Junelik nekeʼxye li chaabʼil aatin chirixebʼ li junchʼol, ut joʼkan ajwiʼ nawaj xbʼaanunkil laaʼin».

15. Joʼ naxkʼut saʼ Proverbios 27:17, kʼaʼut naq tento raj toowanq saʼ amiiwil rikʼinebʼ li yookebʼ chi tzolok ut nekeʼwulak saʼebʼ li chʼutam?

15 Choowanq choʼq ramiiw li yook chi tzolok. Naq li kristiʼaan li yook chi tzolok naʼok chi wulak saʼebʼ li chʼutam, qakʼutbʼesihaq naq naqakʼe qachʼool chirix (Filip. 2:4). Re xnawbʼal ru chiʼus, naru tqapatzʼ re chirix li xjunkabʼal, chirix li xkʼanjel malaj chirix li xtzolbʼal, abʼan miqachʼik qibʼ saʼ li xyuʼam. Naru ajwiʼ naqawaklesi xchʼool wi kixkanabʼ xbʼaanunkil junaq li yibʼ aj naʼlebʼ. Chi joʼkaʼan, tooruuq chi wank saʼ amiiwil rikʼin li yook chi tzolok; joʼwiʼ, tooruuq xtenqʼankil re naq tkʼiiq saʼ li xpaabʼal ut re naq tkubʼeeq xhaʼ (taayaabʼasi Proverbios 27:17). Li xHanae li wank anaqwan joʼ aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink li naxbʼaanu 70 hoor naxseeraqʼi chanru kirekʼa ribʼ naq kiʼok chi wulak saʼebʼ li chʼutam: «Naq xinʼok chi wank saʼ amiiwil rikʼinebʼ li hermaan, jwal xʼalaak saʼ inchʼool wulak saʼebʼ li chʼutam. Usta qʼaxal lubʼlukin, abʼan inkʼaʼ ninkol junaq li chʼutam. Kʼajoʼ nawulak chaq chiwu wank saʼ komonil rikʼinebʼ li hermaan li wankebʼ chik joʼ wamiiw, ut aʼin kitenqʼank we re naq inkʼaʼ chik tinwanq saʼ amiiwil rikʼinebʼ li kristiʼaan li inkʼaʼ nekeʼxkʼulubʼa li ninpaabʼ. Ut xbʼaan naq junelik xwaj wank chixkʼatq li Jehobʼa ut chixkʼatqebʼ li hermaan, xinkubʼsi inhaʼ».

16. Kʼaru chik tooruuq xbʼaanunkil re naq li yook chi tzolok sa trekʼa ribʼ saʼ li chʼuut?

16 Naq li yook chi tzolok naʼok chi kʼiik saʼ li xpaabʼal, qabʼaanuhaq naq trekʼa naq aʼan jun rehebʼ li naʼokenk saʼ li chʼuut. Jun li naʼlebʼ li tooruuq xbʼaanunkil aʼan xkʼebʼalebʼ rochochnal malaj wotzok rikʼinebʼ (Heb. 13:2). Laj Denís jun li hermaan li nakʼanjelak chiru li Yos aran Moldavia naxseeraqʼi li kixkʼul naq yook chaq xtzolbʼal li Santil Hu: «Naabʼal sut ebʼ li hermaan xinʼeʼxbʼoq ut xeʼxbʼoq ajwiʼ li wixaqil re wank junpaataq saʼ komonil rikʼinebʼ. Kʼajoʼ nasahoʼk chaq saʼ qachʼool xnawbʼal chanru li Jehobʼa kixtenqʼahebʼ saʼ li xyuʼam! Ebʼ li hoonal aʼan xooxtenqʼa re naq tchʼolaaq chiqu naq naqaj kʼanjelak chiru li Jehobʼa ut naq jwal chʼinaʼusaq li qayuʼam». Naq li yook chi tzolok naʼok joʼ aj puktesinel li maajiʼ nakubʼeek xhaʼ, naru tqabʼoq re naq toorochbʼeni re xik chi puktesink. Laj Diego jun li qechpaabʼanel li wank Brasil, naxye: «Naabʼalebʼ li hermaan nikineʼxbʼoq chi puktesink rochbʼenebʼ. Aʼin xinxtenqʼa chi xnawbʼalebʼ ru chiʼus. Chi joʼkaʼan, naabʼal li naʼlebʼ xintzol ut xinruuk chi jilok chixkʼatq li Jehobʼa ut li Jesús».

KʼARU TEʼRUUQ XBʼAANUNKIL EBʼ LI CHEEKEL WINQ?

Ex cheekel winq, naru nekeetenqʼa li yookebʼ chi tzolok re naq teʼkʼiiq saʼ li xpaabʼal wi nekeekʼutbʼesi naq nekeekʼe eechʼool chirixebʼ ut naq nekeerahebʼ. (Chaawil li raqal 17).

17. Kʼaru teʼruuq xbʼaanunkil ebʼ li cheekel winq re xtenqʼankilebʼ li yookebʼ chi tzolok?

17 Tento teʼxkʼe xhoonalebʼ choʼq rehebʼ li yookebʼ chi tzolok. Ex cheekel winq, naru teetenqʼa junaq li kristiʼaan li yook chi tzolok re naq tkubʼeeq xhaʼ wi nekeekʼutbʼesi naq nekeekʼe eechʼool chirix ut naq nekeera. Ma truuq raj teekʼe bʼayaq eehoonal re aatinak rikʼinebʼ naq teʼwulaq saʼebʼ li chʼutam? Ebʼ aʼan teʼrekʼa naq nekeekʼe eechʼool chirixebʼ wi laaʼex nekeejultika li xkʼabʼaʼebʼ, qʼaxal chik naq ebʼ aʼan nekeʼtzʼaqonk rikʼin li sumenk saʼebʼ li chʼutam. Ma texruuq raj xkʼubʼankil ru leehoonal re naq joqʼehaq teerochbʼeni junaq li hermaan naq txik chi xtzolbʼal junaq li kristiʼaan? Maare aweʼ qʼaxal tkʼanjelaq chiru li yook chi tzolok joʼ maajunwa nanumeʼk saʼ eechʼool. Li xJackie jun aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink li wank Nigeria, naxye: «Naabʼalebʼ lintzolom sachso xnaʼlebʼebʼ nekeʼkanaak naq nekeʼxnaw naq li hermaan li xʼochbʼenink we aʼan jun li cheekel winq. Jun rehebʼ lintzolom kixye: “Linpastor maajunwa raj tixbʼaanu aʼin. Aʼan kaʼajwiʼ naxik saʼ rochochebʼ li bʼihom ut wi natojeʼk”». Li kristiʼaan aʼin anaqwan yook chi wulak saʼebʼ li chʼutam.

18. Chanru teʼruuq ebʼ li cheekel winq xbʼaanunkil li kʼanjel li natawmank saʼ Hechos 20:28?

18 Tento teʼxkawresi ebʼ li hermaan ut teʼxwaklesi xchʼoolebʼ. Ex cheekel winq, saʼ eeruqʼ wank xtenqʼankilebʼ laj puktesinel re naq teʼpuktesinq ut teʼkʼutuq chiʼus (taayaabʼasi Hechos 20:28). Wi junaq li hermaan naxuwak chi xbʼeresinkil junaq li tzolok eerochbʼen, yeehomaq re, naq laaʼex texbʼeresinq re li tzolok. Li xJackie li xooʼaatinak chirix saʼ li raqal 17, naxye: «Rajlal ebʼ li cheekel winq nekeʼxpatzʼ we chanru wankebʼ lintzolom. Naq nintaw junaq chʼaʼajkilal, nekeʼxye we kʼa raj ru us tinbʼaanu». Ebʼ li cheekel winq naabʼal naru nekeʼxbʼaanu re xwaklesinkil ut xkawubʼresinkil xchʼoolebʼ li nekeʼkʼutuk re naq inkʼaʼ teʼxkanabʼ xbʼaanunkil li xkʼanjelebʼ (1 Tes. 5:11). Li xJackie naxye ajwiʼ: «Kʼajoʼ nawulak chiwu naq ebʼ li cheekel winq nekeʼxwaklesi inchʼool ut naq nekeʼxye we naq oxloqʼ chiruhebʼ li ninbʼaanu. Li raatinebʼ chanchan jun sekʼ li haʼ li nakenak naq jwal tiq li Saqʼe. Li nekeʼxye naxkʼojobʼ inchʼool ut naxbʼaanu naq sa twekʼa wibʼ naq nintzolebʼ li kristiʼaan» (Prov. 25:25).

19. Kʼaru naru naxkʼe xsahil qachʼool?

19 Usta anaqwan maakʼaʼ junaq li qatzolom, abʼan naru naqatenqʼa junaq li kristiʼaan chi kʼiik saʼ li xpaabʼal. Moko aajel ta ru naq naabʼal li aatin tqaye, abʼan naru naqakʼe junaq li sumenk li jwal tkʼanjelaq saʼ li tzolok. Choowanq saʼ amiiwil rikʼinebʼ li yookebʼ chi tzolok naq teʼwulaq saʼebʼ li Chʼutlebʼaal Kabʼl ut qakʼehaq chiruhebʼ jun chaabʼil eetalil. Ut ebʼ li cheekel winq naru nekeʼxwaklesi xchʼoolebʼ li yookebʼ chi tzolok naq nekeʼxkʼe xhoonalebʼ re aatinak rikʼinebʼ ut naru nekeʼxkawresi li nekeʼkʼutuk; joʼwiʼ, naru nekeʼxwaklesi xchʼoolebʼ. Peʼyaal naq kʼajoʼ nasahoʼk saʼ qachʼool xnawbʼal naq xootzʼaqonk re naq junaq li kristiʼaan tixra ut tkʼanjelaq chiru li Jehobʼa li qachoxahil Yuwaʼ?

BʼICH 79 Kawaqebʼ taxaq saʼ li paabʼank

^ párr. 5 Maare moko chiqajunilo ta yooko xtzolbʼal junaq li kristiʼaan chirix li Santil Hu saʼ li hoonal aʼin. Abʼan chiqajunilo naru nokootenqʼank re naq li yookebʼ xtzolbʼal li Santil Hu teʼkubʼeeq xhaʼ. Saʼ li tzolom aweʼ tqil kʼaru tooruuq xbʼaanunkil chiqajunjunqal.