Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 10

Tatruuq xkanabʼankil li najteril yuʼam

Tatruuq xkanabʼankil li najteril yuʼam

«[Ch]erisi [...] saʼ leechʼool leenajteril yuʼam joʼwiʼ li xkʼanjel» (COL. 3:9).

BʼICH 29 Qoxloqʼihaq li qakʼabʼaʼ

RUʼUJIL LI TZOLOM *

1. Chan chaq ru li qayuʼam naq toj maajiʼ naqatzol li Santil Hu?

 CHAN chaq ru laayuʼam naq toj maajiʼ nakaatzol li Santil Hu rikʼinebʼ laj testiiw re li Jehobʼa? Naabʼal qe inkʼaʼ nawulak chiqu xjultikankil. Maare li qanaʼlebʼ ut li qabʼaanuhom naxkʼutbʼesi li naxkʼoxla li ruuchichʼochʼ chirix li us ut li inkʼaʼ us. Wi joʼkan, maakʼaʼ chaq qoybʼenihom ut maakʼaʼ chaq Qayos saʼ «li ruuchichʼochʼ» (Efes. 2:12). Abʼan aʼin kijalaak naq xqatzol li Santil Hu.

2. Kʼaru xaatzol naq yookat chaq xtzolbʼal li Santil Hu?

2 Naq yookat chaq xtzolbʼal li Santil Hu, xaatzol naq wank jun Laayuwaʼ li jwal nakatxra. Xaataw ru naq tento taajal laayuʼam ut li nakaakʼoxla wi nakaawaj xsahobʼresinkil xchʼool li Jehobʼa ut wank saʼ li xjunkabʼal. Xaatzol xbʼaanunkil li naraj li Yos (Efes. 5:3-5).

3. a) Joʼ naxye Colosenses 3:9, 10, kʼaru naraj li Jehobʼa naq tqabʼaanu? b) Chanru tooxtenqʼa li tzolom aʼin?

3 Li Jehobʼa aʼan laj Yobʼtesinel qe ut li Qayuwaʼ, joʼkan naq xkʼulubʼ naq tixye chanru teʼxbʼeresi li xyuʼam li teʼwanq saʼ li xjunkabʼal. Ut li teʼraj naq teʼkubʼeeq xhaʼ naxye rehebʼ: «[Ch]erisi [...] saʼ leechʼool leenajteril yuʼam joʼwiʼ li xkʼanjel» * (taayaabʼasi Colosenses 3:9, 10). Ma taawaj naq tkubʼeeq aahaʼ? Li tzolom aʼin tatxtenqʼa chi xsumenkil oxibʼ li patzʼom: kʼaru li najteril yuʼam?, kʼaʼut naraj li Jehobʼa naq tqakanabʼ ut chanru tooruuq xbʼaanunkil? Ut, wi ak kubʼenaq qahaʼ, li tzolom aʼin tooxtenqʼa chi xkanabʼankil chi junajwa li najteril yuʼam.

KʼARU LI NAJTERIL YUʼAM?

4. Chanru nanaʼlebʼak li inkʼaʼ naxkanabʼ li najteril yuʼam?

4 Li inkʼaʼ naxkanabʼ li najteril yuʼam toj nanaʼlebʼak ut nakʼoxlak joʼ aj maak. Maare saʼ junpaat napoʼk, kaʼajwiʼ naxkʼoxla li naraj, inkʼaʼ nabʼanyoxink ut naxqʼetqʼeti ribʼ. Maare nawulak chiru rilbʼal naq nekeʼxmux ribʼebʼ li kristiʼaan ut li pelikula li naxkʼut li tzʼaj aj naʼlebʼ malaj li pleetik. Chaabʼil xnaʼlebʼ ut inkʼaʼ sa narekʼa ribʼ xbʼaan li naxye ut li naxbʼaanu, abʼan toj wank naʼajmank re naq tnaʼlebʼaq ut tkʼoxlaq chiʼus (Gál. 5:19-21; 2 Tim. 3:2-5).

Naq naqakanabʼ li najteril yuʼam, inkʼaʼ chik nokooxchʼiʼchʼiʼi li yibʼru aj naʼlebʼ ut bʼaanuhom. (Chaawil li raqal 5). *

5. Ma tooruuq xkanabʼankil chi junajwa li najteril yuʼam? Chʼolobʼ (Hechos 3:19).

5 Saʼ xkʼabʼaʼ naq laaʼo aj maak maaʼani qe truuq xkanabʼankil chi junajwa li yibʼru aj naʼlebʼ li wank saʼ qakʼaʼuxl ut saʼ qachʼool. Wank sut tqaye malaj tqabʼaanu li tixrahobʼtesi qachʼool moqon (Jer. 17:9; Sant. 3:2). Abʼan, naq naqakanabʼ li najteril yuʼam, inkʼaʼ chik nokooxchʼiʼchʼiʼi li yibʼru aj naʼlebʼ ut bʼaanuhom, xjalaak chik li qanaʼlebʼ (Is. 55:7; taayaabʼasi Hechos 3:19).

6. Kʼaʼut naxye qe li Jehobʼa naq tqakanabʼ li yibʼru aj naʼlebʼ ut bʼaanuhom?

6 Li Jehobʼa naxye qe naq tqakanabʼ li yibʼru aj naʼlebʼ ut bʼaanuhom xbʼaan naq nokooxra ut naraj naq us tooʼelq (Is. 48:17, 18). Naxnaw naq tqakʼe qibʼ saʼ chʼaʼajkilal joʼ ajwiʼ ebʼ li junchʼol wi naqayuʼami li yibʼru aj naʼlebʼ. Ut ra narekʼa naq nakʼulmank aʼin.

7. Kʼaru tqasikʼ xbʼaanunkil joʼ naxye saʼ Romanos 12:1, 2?

7 Maare wiibʼ oxibʼ li qakomon ut qamiiw tooʼeʼxseʼe xbʼaan naq yooko xyalbʼal qaqʼe chi xjalbʼal li qanaʼlebʼ (1 Ped. 4:3, 4). Maare teʼxye qe naq laaʼo yal qe li tqabʼaanu ut naq maaʼani tyehoq re li tqabʼaanu. Abʼan li inkʼaʼ nekeʼxbʼaanu li naxye li Jehobʼa moko wankebʼ ta joʼ nekeʼraj. Nekeʼxkanabʼ bʼan naq laj Tza ttaqlanq saʼ xbʼeenebʼ (taayaabʼasi Romanos 12:1, 2). Chiqajunilo tento tqasikʼ kʼaru tqabʼaanu: ma tqakanabʼ li najteril yuʼam, li nachalk saʼ xkʼabʼaʼ li maak ut li xruuchichʼochʼ laj Tza, malaj tqakanabʼ naq li Jehobʼa tixchaabʼilobʼresi ru li qanaʼlebʼ (Is. 64:8).

CHANRU TQAKANABʼ LI NAJTERIL YUʼAM?

8 Kʼaru tooxtenqʼa chi xkanabʼankil li yibʼru aj kʼaʼuxl ut bʼaanuhom?

8 Li Jehobʼa naxnaw naq naʼajmank naq tqakʼe qahoonal ut tqayal qaqʼe re naq tqakanabʼ li yibʼru aj kʼaʼuxl ut bʼaanuhom (Sal. 103:13, 14). Abʼan li Jehobʼa naroksi li xsantil musiqʼej, li Santil Hu ut li xmolam re xkʼebʼal qanaʼlebʼ ut xkawilal qachʼool re naq tookʼoxlaq chiʼus. Ak xaawil tana chanru li Jehobʼa xatxtenqʼa. Ok qe xtzʼilbʼal rix chanru tatruuq xkanabʼankil li najteril yuʼam ut re naq tkubʼeeq aahaʼ.

9. Kʼaru tatxtenqʼa chi xbʼaanunkil li Raatin li Yos?

9 Oksi li Santil Hu re xtzʼilbʼal aawix. Li Santil Hu chanchan jun li lem, joʼkan naq truuq aatenqʼankil re rilbʼal chanru nakatkʼoxlak, nakat-aatinak ut nakatnaʼlebʼak (Sant. 1:22-25). Li natzolok aawe ut li kawebʼ xpaabʼal naru teʼxkʼe aanaʼlebʼ. Teʼroksi li Santil Hu re aatenqʼankil chi rilbʼal li nakatruuk xbʼaanunkil ut li nachʼaʼajkoʼk chaawu, ut teʼxkʼut chaawu xsikʼbʼal aatenqʼ saʼ li Santil Hu re xkanabʼankil li yibʼru aj naʼlebʼ. Ut li Jehobʼa junelik wank re aatenqʼankil. Kaʼajwiʼ aʼan naxnaw chanru xbʼaan naq naxnaw kʼaru wank saʼ laachʼool (Prov. 14:10; 15:11). Joʼkan bʼiʼ, wulaj wulaj tattijoq ut taatzol li Raatin.

10. Kʼaru nakaatzol rikʼin laj Elie?

10 Chʼolchʼooq chaawu naq qʼaxal us li naxye li Yos. Chixjunil li naxye li Jehobʼa us choʼq qe. Ebʼ li nekeʼxpaabʼ li naxye li Jehobʼa sa nekeʼrekʼa ribʼ, wank xyaalal li xyuʼamebʼ ut sahebʼ saʼ xchʼool (Sal. 19:8-12). Abʼanan, li inkʼaʼ nekeʼxpaabʼ ra nekeʼxkʼul xbʼaan naq nekeʼxbʼaanu li nekeʼxrahi ru. Qakʼehaq reetal li naxye laj Elie chirix li nakʼulmank naq inkʼaʼ nabʼaanumank li naxye li Yos. Usta li xnaʼ xyuwaʼ nekeʼxra li Jehobʼa, abʼan naq saaj chaq kirochbʼeni li inkʼaʼ usebʼ xnaʼlebʼ. Kiʼok chi xketbʼal li bʼan li nakanobʼresink u, xyuʼaminkil li yibʼru aj naʼlebʼ ut elqʼak. Qʼaxal napoʼk ut junes pleetik naraj. Naxye: «Ninbʼaanu chixjunil li maajunwa raj tixbʼaanu junaq aj paabʼanel». Abʼan inkʼaʼ kisach saʼ xchʼool chixjunil li kikʼuteʼk chiru saʼ xkachʼinal. Joʼkan naq kiʼok wiʼ chik xtzolbʼal li Santil Hu. Kixyal xqʼe chi xkanabʼankil li yibʼru aj naʼlebʼ ut kikubʼeek xhaʼ saʼ li chihabʼ 2000. Kʼaru rusilal kixtaw naq kixyuʼami li naxye li Jehobʼa? Naxye: «Wankin saʼ tuqtuukilal ut saq ru linchʼool». * Joʼ xqil rikʼin laj Elie, li inkʼaʼ nekeʼabʼink chiru li Jehobʼa nekeʼxrahobʼtesi ribʼ xjunesebʼ. Abʼan li Jehobʼa naxkʼe xchʼool chi xtenqʼankilebʼ.

11. Kʼaru xikʼ naril li Jehobʼa?

11 Xikʼ taawil li xikʼ naril li Jehobʼa (Sal. 97:10). Li Santil Hu naxye naq li Jehobʼa xikʼ naril «li qʼetqʼetil, li tikʼtiʼik, li kamsink poyanam maakʼaʼebʼ xmaak» (Prov. 6:16, 17). Naxye ajwiʼ naq «naxtzʼeqtaanahebʼ laj bʼalaqʼ joʼwiʼ ebʼ laj kamsinel ras riitzʼin» (Sal. 5:7). Li Jehobʼa jwal xikʼ naril aʼin, joʼkan naq kixsachebʼ ru li kristiʼaan saʼ xkutankil laj Noé xbʼaan naq keʼxnujobʼresi li Ruuchichʼochʼ rikʼin raaxiikʼ (Gén. 6:13). Jun wiʼ chik li naʼlebʼ li xikʼ naril li Jehobʼa aʼan li kixye li propeet Malaquías: xkʼatbʼal roq li xsumʼaatin re xraqbʼal li xsumlajikebʼ. Li Yos inkʼaʼ naxkʼulubʼa li nekeʼbʼaanunk re aʼin ut traqoq aatin saʼ xbʼeenebʼ (Mal. 2:13-16; Heb. 13:4).

Xbʼaanunkil li xikʼ naril li Jehobʼa chanchan xtzakankil li tibʼelwa li qʼajenaq chik. (Chaawil li raqal 11 ut 12).

12. Kʼaru naraj xyeebʼal xtzʼeqtaanankil li inkʼaʼ us?

12 Li Jehobʼa naxye: «Chetzʼeqtaana li inkʼaʼ us» (Rom. 12:9). Li aatin tzʼeqtaanank naxchap ribʼ rikʼin junaq li naʼlebʼ li kaw rabʼinkil. Naraj xyeebʼal naq wank kʼaru jwal xikʼ naqil, nokooyibʼok xbʼaan malaj inkʼaʼ naqakʼulubʼa. Qakʼoxlaq kʼaru tqekʼa wi teʼxye qe naq tqatzaka jun li tibʼelwa li qʼajenaq chik. Peʼyaal naq nachalk qaxaʼaw kaʼajwiʼ xkʼoxlankil aʼin? Aʼin raj ajwiʼ tqekʼa wi tqakʼoxla xbʼaanunkil li xikʼ naril li Jehobʼa.

13. Kʼaʼut naq weent tqabʼaanu rikʼin li naqakʼoxla?

13 Weent taabʼaanu rikʼin li nakaakʼoxla. Li naqakʼoxla aʼan li nataqlank qe chi xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ. Joʼkan peʼ naq li Jesús kixkʼut naq tento tqatzʼeqtaana li kʼaʼuxej li naru tooxkʼam chi maakobʼk (Mat. 5:21, 22, 28, 29). Peʼyaal naq naqaj xsahobʼresinkil xchʼool li Jehobʼa? Joʼkan naq, jwal wank xwankil naq saʼ junpaat tqatzʼeqtaana li yibʼru aj naʼlebʼ li tchalq saʼ qachʼool.

14. Kʼaru naxkʼutbʼesi li naqaye, ut kʼaru patzʼom tqakʼoxla rix?

14 Weent taabʼaanu rikʼin li nakaaye. Li Jesús kixye: «Li kʼaru naʼelk chaq saʼ ehej, nachalk chaq saʼ li chʼoolej» (Mat. 15:18). Li naqaye naxkʼut li kʼaru wank saʼ qachʼool. Kʼoxla aʼin: «Ma junelik ninye li yaal usta tinxkʼe saʼ chʼaʼajkilal? Wi sumsukin, ma inkʼaʼ ninmiku wibʼ rikʼin jalan chik? Ma inkʼaʼ ninʼaatinak chirix li yibʼru aj naʼlebʼ? Ma ninsumenk saʼ tuulanil naq nekeʼxchiqʼ injosqʼil?». Kʼe aahoonal chi xkʼoxlankil ebʼ li patzʼom aʼin. Li qaatin chanchan li xbʼojolal junaq li tʼikr. Wi naqayal qaqʼe re naq inkʼaʼ toohobʼoq, tootikʼtiʼiq ut inkʼaʼ tooʼaatinaq chirix li yibʼru aj naʼlebʼ, maakʼaʼaq chik bʼarwiʼ tixchap ribʼ li xbʼojolal li najteril yuʼam.

15. Kʼaru tento tqabʼaanu re naq tqatʼoj chiru cheʼ li qanajteril yuʼam?

15 Yal aaqʼe chi xjalbʼal li naʼajmank. Li apóstol Pablo kiroksi jun li chaabʼil eetalil re naq tqataw ru naq aajel ru xjalbʼal qanaʼlebʼ. Kixye naq tento tqatʼoj chiru cheʼ li najteril yuʼam (Rom. 6:6). Li Jesús kixkanabʼ naq teʼxtʼoj chiru cheʼ re xsahobʼresinkil xchʼool li Jehobʼa. Wi naqaj xsahobʼresinkil xchʼool li Jehobʼa, tento tqayal qaqʼe chi xkanabʼankil li xikʼ naril. Wi joʼkan tqabʼaanu, saqaq ru li qachʼool ut naru twanq qayuʼam chi junelik (Juan 17:3; 1 Ped. 3:21). Qajultikaq naq li Jehobʼa inkʼaʼ tixjal li xchaqʼrabʼ yal re naq sahaq saʼ qachʼool. Laaʼo bʼan tento tqajal li qanaʼlebʼ re naq tqapaabʼ li naxye (Is. 1:16-18; 55:9).

16. Kʼaʼut tento taayal aaqʼe chi xkanabʼankil li nachʼaʼajkoʼk chaawu?

16 Yal aaqʼe chi xjalbʼal li nachʼaʼajkoʼk chaawu. Usta ak xaasubʼ aawibʼ saʼ haʼ, tento naq taakʼe aachʼool chi xkanabʼankil li yibʼru aj naʼlebʼ. Kʼoxla li kixkʼul laj Maurício, chalen saʼ xsaajilal kiwank joʼ ixqiwinq. Moqon kixnaw ru ebʼ laj testiiw re li Jehobʼa ut kiʼok chi xtzolbʼal li Santil Hu. Kixjal li xnaʼlebʼ ut kikubʼeek xhaʼ saʼ li chihabʼ 2002. Usta ak naabʼal chihabʼ rokik chi kʼanjelak chiru li Jehobʼa, naxye: «Wank sut nachʼaʼajkoʼk chiwu risinkil saʼ linkʼaʼuxl li yibʼru aj naʼlebʼ». Abʼan inkʼaʼ nachʼinaak xchʼool xbʼaan naq naxye: «Naxkawubʼresi inchʼool xnawbʼal naq li Jehobʼa sa xchʼool wikʼin naq inkʼaʼ ninbʼaanu li nachalk saʼ linkʼaʼuxl». *

17. Kʼaru nakaatzol rikʼin li xNabiha?

17 Patzʼ aatenqʼ rikʼin li Jehobʼa ut tenqʼa aawibʼ rikʼin li xsantil musiqʼej (Gál. 5:22; Filip. 4:6). Tento naq taayal aaqʼe chi xkanabʼankil li najteril yuʼam. Kʼe reetal li kixkʼul li xNabiha. Naq wank waqibʼ chihabʼ re kitzʼeqtaanaak xbʼaan li xyuwaʼ. Naxye: «Qʼaxal kirahoʼk inchʼool». Naq yook chaq chi kʼiik, chʼiʼchʼiʼ rix ut saʼ junpaat napoʼk. Kiʼok xkʼayinkil li bʼan li nakanobʼresink u ut naabʼal chihabʼ kiwank saʼ tzʼalam. Wiibʼ oxibʼ aj Testiiw li nekeʼulaʼanink saʼ li tzʼalam keʼxtzol rikʼin li Santil Hu. Ut kiʼok xjalbʼal xnaʼlebʼ, naxye: «Wank junjunq li naʼlebʼ li moko kichʼaʼajkoʼk ta chiwu xkanabʼankil. […] Abʼanan, li mayibʼk jwal kichʼaʼajkoʼk chiwu». Numenaq jun chihabʼ kixyal xqʼe toj reetal kixkanabʼ. Naxye chanru kixbʼaanu: «Xinruuk xkanabʼankil xbʼaan naq rajlal nintijok chiru li Jehobʼa». Ut naxye ajwiʼ: «Wi laaʼin xinruuk xjalbʼal innaʼlebʼ re xsahobʼresinkil xchʼool li Jehobʼa, yalaq ani truuq ajwiʼ». *

NARU NAQ TKUBʼEEQ AAHAʼ

18. Joʼ naxye saʼ 1 Corintios 6:9-11, kʼaru xeʼruuk xbʼaanunkil li nekeʼloqʼonink re li Yos?

18 Saʼ xkutankilebʼ li apóstol, junjunq rehebʼ li xeʼsikʼeʼk ru re naq teʼawabʼejinq rochbʼen li Kriist xeʼxbʼaanu chaq li yibʼru aj naʼlebʼ. Xeʼwank chaq joʼ aj muxul sumlaak, ixqiwinq ut aj elqʼ. Abʼan li santil musiqʼej kitenqʼank rehebʼ chi xjalbʼal li xnaʼlebʼebʼ (taayaabʼasi 1 Corintios 6:9-11). Chi miyon li kristiʼaan xeʼxjal xnaʼlebʼ naq xeʼxtzol li Santil Hu. * Xeʼxkanabʼ li yibʼru aj naʼlebʼ. Aʼin naxkʼut chaawu naq tatruuq xkanabʼankil li yibʼru aj naʼlebʼ re naq tkubʼeeq aahaʼ.

19. Kʼaru tqil saʼ li jun chik tzolom?

19 Li nekeʼxyal xqʼe chi xkanabʼankil li xnajteril yuʼam, naru teʼxyuʼami li naxye li Santil Hu ut teʼkubʼeeq xhaʼ. Saʼ li jun chik tzolom tqil chanru xbʼaanunkil ut chanru tooʼeʼxtenqʼa ebʼ li junchʼol.

BʼICH 51 Qʼaxtesinbʼilo chiru li Yos

^ párr. 5 Wi junaq li kristiʼaan naraj naq tkubʼeeq xhaʼ, tento naq tixyal xqʼe chi xjalbʼal li xnaʼlebʼ. Li tzolom aʼin tixtzʼil rix kʼaru li najteril yuʼam, kʼaʼut tqakanabʼ ut chanru xbʼaanunkil. Saʼ li jun chik tzolom tqil chanru inkʼaʼ tqakanabʼ li akʼ yuʼam usta ak kubʼenaq qahaʼ.

^ párr. 3 XNIMAL RU NAʼLEBʼ: «Risinkil cherix [...] li najteril winq», aʼin naraj xyeebʼal xkanabʼankil li inkʼaʼ nawulak chiru li Jehobʼa. Aʼin nabʼaanumank naq toj maajiʼ nakubʼeek qahaʼ (Efes. 4:22).

^ párr. 10 Wi taawaj xnawbʼal xkomon li naʼlebʼ, chaawil «Li Santil Hu kixjalebʼ xyuʼam» aajel ru naq tsutqʼiiq wiʼ chik rikʼin li Jehobʼa, saʼ li hu Laj Kʼaakʼalehom 1 re abril 2012, maakʼaʼ saʼ qʼeqchiʼ.

^ párr. 16 Wi taawaj xnawbʼal xkomon li naʼlebʼ, chaawil «Li Santil Hu kixjalebʼ xyuʼam» chaabʼilebʼ chaq rikʼin, saʼ li hu Laj Kʼaakʼalehom 1 re mayo 2012, maakʼaʼ saʼ qʼeqchiʼ.

^ párr. 17 Wi taawaj xnawbʼal xkomon li naʼlebʼ, chaawil «Li Santil Hu kixjalebʼ xyuʼam» junelik chʼiʼchʼiʼ rix ut saʼ junpaat napoʼk, saʼ li hu Laj Kʼaakʼalehom 1 re octubre 2012, maakʼaʼ saʼ qʼeqchiʼ.

^ párr. 18 Chaawil li kaaxukuut « Li Santil Hu kixjalebʼ xyuʼam».

^ párr. 64 XCHʼOLOBʼANKIL LI JALAM U: Xkanabʼankil li yibʼru aj naʼlebʼ ut bʼaanuhom, chanchan risinkil chiqix jun li qʼeel tʼikr.