Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 46

Kawaq aachʼool! Li Jehobʼa ttenqʼanq qe

Kawaq aachʼool! Li Jehobʼa ttenqʼanq qe

«Inkʼaʼ tatinkanabʼ chi moko tatintzʼeq chirix inchʼool» (HEB. 13:5).

BʼICH 55 ¡No los temas!

RUʼUJIL LI TZOLOM *

1. Kʼaru tkʼojobʼanq re qachʼool naq naqekʼa naq wanko qajunes malaj qʼaxal yook qakʼaʼuxl xbʼaan ebʼ li chʼaʼajkilal? (Salmo 118:5-7).

MAARE ak xqekʼa qibʼ junsutaq naq wanko qajunes ut maaʼani wank re qatenqʼankil chi xkuybʼal ebʼ li chʼaʼajkilal. Moko kaʼaj tawiʼ laaʼo naqakʼul aʼin. Kamaʼin ajwiʼ xeʼrekʼa ribʼ wiibʼ oxibʼ aj kʼanjel chiru li Jehobʼa saʼ li qʼe kutan (1 Rey. 19:14). Saʼebʼ li hoonal aʼan, qajultikaq li xyeechiʼom li Jehobʼa: «Inkʼaʼ tatinkanabʼ chi moko tatintzʼeq chirix inchʼool». Joʼkan naq tooruuq xyeebʼal chi anchal qachʼool: «Li Qaawaʼ aʼan aj tenqʼahom we; inkʼaʼ tinxiwaq» (Heb. 13:5, 6). Maare chiru li chihabʼ 61, li apóstol Pablo kixtzʼiibʼa li aatin aʼin rehebʼ laj paabʼanel li wankebʼ Judea. Li kixye naxjultika qe li kirekʼa li kitzʼiibʼank re li Salmo 118:5-7 (taayaabʼasi).

2. Kʼaru tqatzʼil rix saʼ li tzolom aweʼ ut kʼaʼut?

2 Joʼ naq chʼolchʼo chaq chiru li kitzʼiibʼank re li bʼich aʼan, joʼkan ajwiʼ naq chʼolchʼo chaq chiru laj Pablo naq li Jehobʼa ttenqʼanq re. Jun eetalil, maare chiru li chihabʼ 58, li apóstol Pablo kibʼihajik saʼ jukubʼ ut naq yook chi xik, kiwakliik jun li mamaʼ kaqsut-iqʼ saʼ xbʼeenebʼ (Hech. 27:4, 15, 20). Joʼ chanru kikʼulmank saʼ li kutan aʼan ut wiibʼ oxibʼ chihabʼ rubʼelaj , yalaq chanru kitenqʼaak laj Pablo xbʼaan li Jehobʼa. Saʼ li tzolom aweʼ tqatzʼil rix oxibʼ rehebʼ. Tqil chanru naq li Jehobʼa kixtenqʼa naq kiroksi li Jesús ut ebʼ li ánjel, ebʼ li kristiʼaan li wankebʼ bʼayaq xwankil ut ebʼ li rechpaabʼanel. Naq tqatzʼil rix ebʼ li naʼlebʼ aʼin li kixkʼul laj Pablo, tixkawubʼresi li qachʼool chirix li xyeechiʼom li Jehobʼa naq aʼan tooxsume ajwiʼ naq tqatzʼaama qatenqʼankil chiru.

LI XTENQʼ LI JESÚS UT EBʼ LI ÁNJEL

3. Kʼaru tana kixkʼoxla laj Pablo, ut kʼaʼut?

3 Chiru tana li chihabʼ 56, jun tuubʼ chi kristiʼaan xeʼxjukuki laj Pablo chirix li rochoch li Yos aran Jerusalén ut xeʼxyal xkamsinkil. Wulajaq chik naq kikʼameʼk chiru ebʼ li xninqal ru aj raqol aatin saʼ xbʼeenebʼ laj Judiiy, ebʼ li xikʼ nekeʼilok re jayeʼq ma xeʼxtʼupi (Hech. 21:30-32; 22:30; 23:6-10). Chiru li hoonal aʼan maare laj Pablo kixkʼoxla: «Toj joqʼe tinkanabʼ xkʼulbʼal li rahilal aʼin?». Relik chi yaal naq naʼajmank chiru naq ttenqʼaaq.

4. Chanru naq kiʼoksiik li Jesús xbʼaan li Jehobʼa re xtenqʼankil laj Pablo?

4 Kʼaru li tenqʼ kixkʼul laj Pablo? Saʼ li jun chik kutan naq ak kichapeʼk, chiru li qʼoqyink li Qaawaʼ Jesukriist kixkʼut ribʼ chiru laj Pablo ut kixye re: «Kawu aachʼool! Xachʼolobʼ li yaal chiwix Jerusalén; joʼkanaqat ajwiʼ aran Roma» (Hech. 23:11). Aʼan tzʼaqal li aatin aʼin li kiʼajmank chiru. Li Jesús kixwaklesi xchʼool laj Pablo saʼ xkʼabʼaʼ naq kixchʼolobʼ li yaal chirix aran Jerusalén ut kixye re, naq maakʼaʼ tixkʼul saʼ li xbʼeenik toj Roma bʼarwiʼ tixchʼolobʼ ajwiʼ li yaal chirix. Naq kirabʼi aʼin, li apóstol Pablo kirekʼa tana ribʼ joʼ jun li kʼuulaʼal li naqʼuneʼk xbʼaan li xyuwaʼ.

Naq kiwakliik jun li mamaʼ kaqsut-iqʼ saʼ palaw, jun li ánjel naxye re laj Pablo naq chixjunilebʼ li wankebʼ saʼ li jukubʼ teʼkoleʼq chiru li xbʼeenikebʼ. (Chaawil li raqal 5).

5. Chanru kiroksi li Jehobʼa jun li ánjel re xtenqʼankil laj Pablo? (Chaawil li jalam u chiru li hu).

5 Kʼaru chik ebʼ li chʼaʼajkilal kixkʼul laj Pablo? Wiibʼ oxibʼ chihabʼ chirix li kixkʼul aran Jerusalén, naq li apóstol Pablo yook chi xik Italia saʼ jun li jukubʼ, maakʼaʼebʼ saʼ xchʼool naq kiwakliik saʼ xbʼeenebʼ jun li kaqsut-iqʼ li jwal kaw xmetzʼew joʼkan naq chixjunilebʼ li yookebʼ chi xik saʼ li jukubʼ xeʼxkʼoxla naq teʼkamq. Abʼan laj Pablo inkʼaʼ kixuwak. Kʼaʼut? Kixye rehebʼ li wankebʼ saʼ li jukubʼ: «Chiru li qʼoqyink aʼin xkʼut ribʼ chiwu jun li ánjel taqlanbʼil chaq xbʼaan li Yos li ninloqʼoni laaʼin ut aj eechal we, ut xye we: «Matxiwak, a Pablo! Tento tatwulaq chiru li awabʼej. Kʼe reetal, li Yos xkʼehebʼ saʼ laawuqʼ li xyuʼam chixjunilebʼ laawochbʼeen saʼ laabʼeenik»». Li Jehobʼa kiroksi jun li ánjel re xjultikankil re laj Pablo li kiyeheʼk re xbʼaan li Jesús. Joʼkan tzʼaqal kikʼulmank: laj Pablo kiwulak Roma (Hech. 27:20-25; 28:16).

6. Bʼar wank li xyeechiʼom li Jesús li naxkawubʼresi qachʼool, ut kʼaʼut?

6 Kʼaru li tenqʼ naqakʼul laaʼo? Laaʼo ajwiʼ nokooxtenqʼa li Jesús joʼ chanru naq kixtenqʼa laj Pablo. Jun eetalil, li Jesús naxyeechiʼi rehebʼ li xtzolom: «Laaʼin wanqin eerikʼin chixjunil li kutan toj saʼ rosoʼjik li ruuchichʼochʼ» (Mat. 28:20). Kʼaʼut naq qʼaxal naxkawubʼresi qachʼool li aatin aʼin? Xbʼaan naq chiqajunilo wank sut naqakʼul junaq li chʼaʼajkilal ut inkʼaʼ chik naqanaw kʼaru tqabʼaanu. Jun eetalil, naq nakamk junaq li qakomon malaj qamiiw maare trahoʼq saʼ qachʼool chiru naabʼal chihabʼ. Jalanebʼ chik wulaj wulaj yookebʼ xkʼulbʼal li rahilal saʼ xkʼabʼaʼ naq cheekebʼ chik. Ut wankebʼ ajwiʼ wank sut inkʼaʼ nekeʼxtaw rusilal li xyuʼamebʼ xbʼaan li rahil chʼoolej. Usta joʼkan, inkʼaʼ nachʼinaak qachʼool xbʼaan naq naqanaw naq li Jesús wank qikʼin «chixjunil li kutan», maakʼaʼ naxye wi qʼaxal ra yooko xkʼulbʼal saʼ qayuʼam (Mat. 11:28-30).

Ebʼ li ánjel nokooʼeʼxtenqʼa ut nokooʼeʼxbʼeresi naq naqapuktesi li chaabʼil esilal. (Chaawil li raqal 7).

7. Joʼ naxye saʼ Apocalipsis 14:6, chanru nokooxtenqʼa li Jehobʼa?

7 Li Santil Hu naxye naq li Jehobʼa naroksi ebʼ li ánjel re qatenqʼankil (Heb. 1:7, 14). Jun eetalil, ebʼ li ánjel nokooʼeʼxtenqʼa ut nokooʼeʼxbʼeresi naq naqapuktesi li chaabʼil esilal chirix li Xʼawabʼejilal li Yos rehebʼ «li amaqʼ ut tenamit, yalaq chan re ru nekeʼilok ut nekeʼaatinak» (Mat. 24:13, 14; taayaabʼasi Apocalipsis 14:6).

LI XTENQʼ EBʼ LI KRISTIʼAAN LI WANKEBʼ BʼAYAQ XWANKIL

8. Chanru kiroksi li Jehobʼa jun aj jolominel rehebʼ laj puubʼ re xtenqʼankil laj Pablo?

8 Kʼaru li tenqʼ kixkʼul laj Pablo? Joʼ ak xqil, chiru li chihabʼ 56, li Jesús kixye re laj Pablo naq maakʼaʼ tixkʼul saʼ li xbʼeenik toj Roma. Abʼan, wiibʼ oxibʼ aj judiiy li wankebʼ Jerusalén xeʼxkʼubʼ jun li naʼlebʼ re xkamsinkil laj Pablo. Naq laj Claudio Lisias li najolomink rehebʼ laj puubʼ re Roma kixnaw li nekeʼraj xbʼaanunkil, kixtenqʼa laj Pablo. Saʼ junpaat kixtaqla laj Pablo aran Cesarea rochbʼen naabʼalebʼ aj puubʼ, saʼ jun li bʼe li nakanaak tana 105 kilómetros (65 miles) rikʼin Jerusalén. Naq wank chik saʼ li tenamit aʼan, laj Félix li ruuchil li awabʼej «kixtaqla xkʼaakʼalenkil saʼ rochoch laj Herodes». Chi joʼkaʼan kixkol ribʼ laj Pablo chiruhebʼ li nekeʼraj xkamsinkil (Hech. 23:12-35)

9. Chanru kitenqʼaak laj Pablo xbʼaan laj Festo li ruuchil li awabʼej?

9 Chiru li chihabʼ 58, laj Pablo toj wank chaq saʼ tzʼalam aran Cesarea. Laj Festo kikanaak saʼ xnaʼaj laj Félix choʼq ruuchil li awabʼej. Ebʼ laj judiiy keʼxtzʼaama chiru naq chikʼameʼq laj Pablo saʼ li tenamit Jerusalén re naq aran traqmanq aatin saʼ xbʼeen, abʼan laj Festo inkʼaʼ kixkʼulubʼa. Maare kixnaw naq ebʼ laj judiiy «teʼraj raj xraʼlenkil ut xkamsinkil [laj Pablo] saʼ bʼe» (Hech. 24:27-25:5).

10. Kʼaru kixbʼaanu laj Festo naq laj Pablo kixtzʼaama abʼiik xbʼaan li awabʼej?

10 Moqon kiraqmank aatin saʼ xbʼeen laj Pablo aran Cesarea. Xbʼaan naq laj Festo kiraj xqʼunbʼesinkilebʼ xchʼool laj judiiy, kixpatzʼ re laj Pablo: «Ma taawaj xik Jerusalén, ut aran taaraqmanq aatin saʼ aabʼeen chiwu, chirix a kʼaʼaq re ru aʼin?». Li apóstol Pablo naxnaw naq wi txik Jerusalén maare teʼxkamsi. Ut naxnaw ajwiʼ kʼaru tento tixbʼaanu re naq tixkol ribʼ, re naq truuq wulak aran Roma ut re naq inkʼaʼ tixkanabʼ puktesink. Joʼkan naq kixye: «Nintzʼaama naq tinʼabʼiiq xbʼaan li awabʼej». Naq ak kiʼaatinak rikʼinebʼ laj kʼehol xnaʼlebʼ, laj Festo kixye: «Xatzʼaama abʼiik xbʼaan li awabʼej. Rikʼin li awabʼej tatxik». Naq laj Festo kixye naq tixtaqla laj Pablo aran Roma kixkol chiruhebʼ li xikʼ nekeʼilok re (Hech. 25:6-12).

11. Bʼar wank li aatin li nawaklesink chʼoolej li kixye li propeet Isaías li kixkʼoxla tana rix laj Pablo?

11 Naq laj Pablo yook roybʼeninkil li kutan naq tbʼihajiq Italia, maare kixkʼoxla rix li aatin li kixye li propeet Isaías rehebʼ li nekeʼxqʼet ribʼ chiru li Jehobʼa: «Us ta teekʼuubʼ chi us li kʼaru teebʼaanu, abʼanan maakʼaʼ aj e. Us ta teeye li kʼaru teeraj, moko taatzʼaqloq ta ru. Xbʼaan naq li Qaawaʼ wank qikʼin» (Is. 8:10). Xnawbʼal naq li Jehobʼa ttenqʼanq re kʼajoʼ tana kixkawubʼresi xchʼool laj Pablo choʼq re li yalbʼaʼix li tchalq saʼ xbʼeen.

Joʼ kixbʼaanu saʼ li qʼe kutan, li Jehobʼa naru naroksi li wankebʼ bʼayaq xwankil re xkolbʼal ebʼ laj kʼanjel chiru. (Chaawil li raqal 12).

12. a) Chanru kiʼileʼk laj Pablo xbʼaan laj Julio? b) Kʼaru tana kixkʼe reetal laj Pablo naq kikʼulmank aʼin?

12 Laj Pablo xkoho Italia chiru li chihabʼ 58. Saʼ xkʼabʼaʼ naq aʼan jun aj preex yook chaq chi kʼaakʼaleek xbʼaan laj Julio jun aj jolominel rehebʼ laj puubʼ re Roma. Li winq aweʼ kiruuk raj rusilankil malaj xrahobʼtesinkil laj Pablo. Ut chanru kinaʼlebʼak? Wulajaq naq ak xeʼkubʼeek saʼ li jukubʼ «laj Julio xchaabʼilal xchʼool naq kixkanabʼ laj Pablo chi rulaʼaninkilebʼ li ramiiw». Moqon chik, laj Julio kixkol li xyuʼam laj Pablo. Naq ebʼ laj puubʼ xeʼraj raj xkamsinkil chixjunilebʼ laj preex li yookebʼ chi xik saʼ li jukubʼ, laj Julio kixram chiruhebʼ xbʼaan naq «taaraj xkolbʼal laj Pablo». Laj Pablo kiril tana chanru naq kitenqʼaak xbʼaan li Jehobʼa saʼ li junjunq chi naʼlebʼ li kixbʼaanu li winq aʼin li chaabʼil xchʼool (Hech. 27:1-3, 42-44).

(Chaawil li raqal 13).

13. Chanru naru naroksi li Jehobʼa ebʼ li kristiʼaan li wankebʼ bʼayaq xwankil?

13 Kʼaru li tenqʼ naqakʼul laaʼo? Li Jehobʼa naru naroksi li xsantil musiqʼej re naq ebʼ li wankebʼ bʼayaq xwankil teʼxbʼaanu li kʼaru naraj wi naxchap ribʼ rikʼin li rajom. Li awabʼej Salomón kixtzʼiibʼa: «Li xkʼaʼuxl li awabʼej chanchan jun nimaʼ, li nakʼameʼk xbʼaan li Yos bʼarwiʼ naraj Aʼan» (Prov. 21:1). Kʼaru naraj xyeebʼal li aatin aʼin? Joʼ naq ebʼ li poyanam naru nekeʼxbʼek junaq chik roq li nimaʼ re xjalbʼal xbʼe, kamaʼin ajwiʼ nakʼulmank rikʼin li Jehobʼa, aʼan naru naroksi li xsantil musiqʼej re xjalbʼal li nekeʼxkʼoxla ebʼ li awabʼej re naq chi joʼkan teʼxbʼaanu li kʼaru naraj. Naq nakʼulmank aʼin, li wankebʼ bʼayaq xwankil nekeʼraj xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ re rusilankil ru li xtenamit li Yos (juntaqʼeeta rikʼin Esdras 7:21, 25, 26).

14. Joʼ naxchʼolobʼ saʼ Hechos 12:5, chirix anihebʼ naru nokootijok?

14 Kʼaru naru naqabʼaanu laaʼo? Naru nokootijok «chirixebʼ li awabʼej ut chixjunilebʼ li wankebʼ saʼ xwankil» naq nekeʼxkʼubʼ junaq li naʼlebʼ li naru naxkʼe saʼ chʼaʼajkilal li qakʼanjel chiru li Yos (1 Tim. 2:1, 2; Neh. 1:11). Joʼ xeʼxbʼaanu chaq ebʼ laj paabʼanel saʼ xkutankilebʼ li apóstol, laaʼo ajwiʼ kaw nokootijok chiru li Yos chirixebʼ li qechpaabʼanel li wankebʼ saʼ tzʼalam (taayaabʼasi Hechos 12:5; Heb. 13:3). Relik chi yaal, naru nokootijok chiru li Jehobʼa re naq aʼan trekʼasi xchʼoolebʼ li nekeʼkʼaakʼalenk re li tzʼalam re naq teʼnaʼlebʼaq joʼ laj Julio ut saʼ «xchaabʼilal xchʼool» teʼril ebʼ li hermaan (Hech. 27:3).

LI XTENQʼ EBʼ LI QECHPAABʼANEL

15, 16. Chanru kiroksi li Jehobʼa laj Aristarco ut laj Lucas re xtenqʼankil laj Pablo?

15 Kʼaru li tenqʼ kixkʼul laj Pablo? Li Jehobʼa naabʼal sut kiroksi ebʼ laj paabʼanel re xtenqʼankil laj Pablo naq yook chi xik Roma. Qilaq wiibʼ oxibʼ li eetalil.

16 Laj Aristarco ut laj Lucas, li wiibʼ chi tzʼaqal ramiiw laj Pablo, xeʼrochbʼeni toj Roma. * Xeʼxkʼe ribʼ saʼ xiwxiwal re rochbʼeninkil laj Pablo usta li Santil Hu moko naxye ta naq li Jesús kixye rehebʼ naq maakʼaʼ teʼxkʼul naq yooqebʼ chi xik Roma. Xeʼxnaw naq teʼkoleʼq toj naq kiwakliik chaq li kaqsut-iqʼ saʼ xbʼeenebʼ naq yookebʼ chi xik chiru li palaw. Joʼkan bʼiʼ, naq laj Lucas ut laj Aristarco xeʼok ajwiʼ saʼ li jukubʼ aran Cesarea, chʼolchʼo naq laj Pablo kitijok chi anchal xchʼool chiru li Jehobʼa re xbʼanyoxinkil re, naq kiroksi li wiibʼ chi aj paabʼanel aʼin li kawebʼ xchʼool re xtenqʼankil (Hech. 27:1, 2, 20-25).

17. Chanru kiroksi li Jehobʼa ebʼ li hermaan re xtenqʼankil laj Pablo?

17 Chiru li xbʼihajik, naabʼal sut kitenqʼaak laj Pablo xbʼaan ebʼ li rechpaabʼanelil. Jun eetalil, saʼ li tenamit Sidón, laj Julio «kixkanabʼ laj Pablo chi rulaʼaninkilebʼ li ramiiw, re naq taatenqʼaaq xbʼaanebʼ». Moqon chik, saʼ li tenamit Puteoli, laj Pablo ut ebʼ li nekeʼochbʼenink re xeʼxtaw ribʼebʼ rikʼin wiibʼ oxibʼ li hermaan ut ebʼ aʼan xeʼxtzʼaama chiru laj Pablo ut ebʼ li nekeʼochbʼenink re, naq cheʼkanaaq rikʼinebʼ wuqubʼ kutan. Naq ebʼ laj paabʼanel aʼan xeʼxkʼe rochochnal laj Pablo ut ebʼ li nekeʼochbʼenink re, kʼajoʼ tana kisahoʼk saʼ xchʼoolebʼ chi rabʼinkil chixjunil li chaabʼil naʼlebʼ li kixseeraqʼi laj Pablo rehebʼ (juntaqʼeeta rikʼin Hechos 15:2, 3). Chirix chik aʼan, laj Pablo ut ebʼ li nekeʼochbʼenink re xeʼxchap wiʼ chik li xbʼehebʼ (Hech. 27:3; 28:13, 14).

Joʼ kixbʼaanu rikʼin laj Pablo, li Jehobʼa naru naroksi ebʼ li qechpaabʼanel re qatenqʼankil. (Chaawil li raqal 18).

18. Kʼaʼut naq laj Pablo kibʼanyoxink chiru li Yos, ut kʼaʼut naq kiwaklesiik xchʼool?

18 Naq yook chi xik Roma, chʼolchʼo naq laj Pablo kixkʼoxla tana li kixtzʼiibʼa rehebʼ li hermaan li wankebʼ saʼ li tenamit aʼan oxibʼ chihabʼ rubʼelaj : «Ak wank naabʼal chihabʼ wokik chi xkʼoxlankil xik eerikʼin» (Rom. 15:23, Li Santil Hu, Wycliffe Bible Translators, [Wy]. Akʼ tzʼiibʼ). Abʼan, maajunwa kinumeʼk saʼ xchʼool naq twulaq aran joʼ aj preex. Kʼajoʼ tana kiwaklesiik xchʼool laj Pablo naq kiril naq ebʼ li hermaan li wankebʼ Roma yookebʼ chi roybʼeninkil chire li bʼe re xkʼebʼal xsahil xchʼool. «Naq laj Pablo kirilebʼ ru, kiyoxink chiru li Yos ut kikawuuk xchʼool» (Hech. 28:15). Kʼaʼut naq kixbʼanyoxi re li Yos naq wankebʼ li rechpaabʼanel aran chi roybʼeninkil? Xbʼaan naq kixkʼe wiʼ chik reetal naq li Jehobʼa yook roksinkil ebʼ li hermaan re xtenqʼankil.

(Chaawil li raqal 19).

19. Joʼ naxye saʼ 1 Pedro 4:10, chanru naru nokooroksi li Jehobʼa re xtenqʼankilebʼ li yookebʼ xkʼulbʼal li rahilal?

19 Kʼaru naru naqabʼaanu laaʼo? Ma naqanaw chirix junaq li qechpaabʼanel li yook xkʼulbʼal li rahilal saʼ xkʼabʼaʼ junaq li yajel, junaq li chʼaʼajkilal malaj kikamk junaq li xkomon malaj ramiiw? Wi naqanaw aʼin, naru naqatzʼaama re li Jehobʼa naq chooxtenqʼaq chi xyeebʼal re li hermaan wiibʼ oxibʼ li chaabʼil aatin malaj xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ saʼ xkʼabʼaʼ. Rikʼin aʼin, naru naxtaw xkawubʼ xchʼool (taayaabʼasi 1 Pedro 4:10). * Wi naqatenqʼa naru naq li hermaan aʼan tixkʼojobʼ wiʼ chik xchʼool chirix li xyeechiʼom li Jehobʼa: «Inkʼaʼ tatinkanabʼ chi moko tatintzʼeq chirix inchʼool». Peʼyaal naq aʼin qʼaxal tixsahobʼresi qachʼool?

20. Kʼaʼut naru naqaye chi anchal qachʼool: «Li Qaawaʼ aʼan aj tenqʼahom we»?

20 Joʼ kixkʼul laj Pablo ut ebʼ li ramiiw, laaʼo ajwiʼ naqakʼul ebʼ li chʼaʼajkilal saʼ li qayuʼam. Abʼan moko nokooxuwak ta xbʼaan naq naqanaw naq li Jehobʼa ttenqʼanq qe. Re qatenqʼankil, li Jehobʼa naru naroksi li Jesús ut ebʼ li ánjel. Li Jehobʼa naru ajwiʼ naroksi li wankebʼ bʼayaq xwankil re qatenqʼankil wi naxchap ribʼ rikʼin li rajom. Ut joʼ ak qilom, li Jehobʼa naru naroksi li xsantil musiqʼej re naq ebʼ laj kʼanjel chiru t-alaaq saʼ xchʼoolebʼ xtenqʼankil li rechpaabʼanel. Joʼkan bʼiʼ, joʼ laj Pablo naru naqaye chi anchal qachʼool: «Li Qaawaʼ aʼan aj tenqʼahom we; inkʼaʼ tinxiwaq. Kʼaru truuq xbʼaanunkil we junaq yal winq?» (Heb. 13:6).

BʼICH 38 Jehová te cuidará

^ párr. 5 Saʼ li tzolom aweʼ tqatzʼil rix oxibʼ li naʼlebʼ li kiroksi li Jehobʼa re xtenqʼankil li apóstol Pablo chi xkuybʼal ebʼ li chʼaʼajkilal. Rilbʼal chanru li Jehobʼa kixbʼaanu aʼin tixkawubʼresi li qachʼool naq aʼan tooxtenqʼa ajwiʼ laaʼo chi xkuybʼal ebʼ li chʼaʼajkilal saʼ li qayuʼam.

^ párr. 16 Laj Aristarco ut laj Lucas ak nekeʼrochbʼeni chaq laj Pablo junxil saʼ li xbʼihajik. Ebʼ li wiibʼ chi winq aʼin inkʼaʼ xeʼxkanabʼ xjunes laj Pablo naq xwank saʼ tzʼalam aran Roma (Hech. 16:10-12; 20:4; Col. 4:10, 14).