Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 47

Maakʼaʼ taxaq chi jachok qe rikʼin li Jehobʼa

Maakʼaʼ taxaq chi jachok qe rikʼin li Jehobʼa

«Aʼut laaʼin kaw linchʼool aawikʼin, at Qaawaʼ» (SAL. 31:15).

BʼICH 119 Naʼajmank naq kaw qapaabʼal

RUʼUJIL LI TZOLOM a

1. Chanru naqanaw naq li Jehobʼa naraj wank chiqakʼatq?

 LI JEHOBʼA naraj naq toojiloq chixkʼatq (Sant. 4:8). Naraj wank choʼq Qayos, Qayuwaʼ ut qamiiw. Li Jehobʼa naxsume li qatij ut nokooxtenqʼa naq naqanumsi ebʼ li chʼaʼajkilal. Joʼkan ajwiʼ, nokooxtzol ut nokooril saʼ xkʼabʼaʼ li xmolam. Kʼaru tento tqabʼaanu re naq toowanq chixkʼatq?

2. Chanru tooruuq chi nachʼok chixkʼatq li Jehobʼa?

2 Naru nokoonachʼok chixkʼatq li Jehobʼa naq nokootijok, naqil saʼ li Santil Hu ut naqanaʼlebʼa rix. Aʼin tixbʼaanu naq tqara ut tooyoxinq chiru. Naqaj ajwiʼ abʼink chiru ut xkʼebʼal xloqʼal (Apoc. 4:11). Naq naqanaw ru chiʼus, naqakʼojobʼ qachʼool rikʼin ut li xmolam li kixkʼe re naq tooril.

3. a) Chanru naxyal laj Tza qanajtobʼresinkil rikʼin li Jehobʼa? b) Kʼaru naʼajmank re naq maajunwa tqatzʼeqtaana li Jehobʼa ut li xmolam? (Salmo 31:14, 15).

3 Laj Tza naxyal qanajtobʼresinkil rikʼin li Jehobʼa, qʼaxal chik naq naqanumsi ebʼ li chʼaʼajkilal. Chanru naxbʼaanu? Naraj naq inkʼaʼ chik tqakʼojobʼ qachʼool rikʼin li Jehobʼa ut li xmolam. Abʼan naru tqaqʼax ru aʼin. Wi kaw li qapaabʼal ut kʼojkʼo qachʼool rikʼin, inkʼaʼ tqatzʼeqtaana li Jehobʼa ut li xmolam (taayaabʼasi Salmo 31:14, 15).

4. Chirix kʼaru tooʼaatinaq wiʼ saʼ li tzolom aʼin?

4 Saʼ li tzolom aʼin, tqatzʼil rix oxibʼ li naʼlebʼ li inkʼaʼ nakʼulmank saʼ li chʼuut li naru naxchʼina qachʼool chirix li Jehobʼa ut li xmolam. Chanru naq ebʼ li chʼaʼajkilal aʼin naru nokooxnajtobʼresi rikʼin li Yos? Ut kʼaru tooruuq xbʼaanunkil re xqʼaxbʼal ru laj Tza?

NAQ WANK QACHʼAʼAJKILAL

5. Chanru naq ebʼ li chʼaʼajkilal naru naxchʼina qachʼool chirix li Jehobʼa ut li xmolam?

5 Maare wank sut naq xikʼ tooʼeʼril li qajunkabʼal malaj tookanaaq chi maakʼaʼ qakʼanjel. Chanru naq ebʼ li chʼaʼajkilal aʼin naru tixchʼina qachʼool chirix li xmolam li Jehobʼa ut tooxnajtobʼresi rikʼin? Naq li chʼaʼajkilal inkʼaʼ nasach saʼ junpaat, maare tqaye maakʼaʼ chik nokooruuk xbʼaanunkil ut tixchʼina qachʼool. Laj Tza naroksi aʼin re naq tqakʼoxla ma nokooxra tawiʼ li Jehobʼa. Naraj ajwiʼ naq tqakʼoxla wi li Jehobʼa ut li xmolam wankebʼ re naq yooko xkʼulbʼal aʼin. Aʼin ajwiʼ kikʼulmank rikʼin wiibʼ oxibʼ laj Israel, li wankebʼ chaq saʼ li tenamit Egipto. Xbʼeenwa xeʼxpaabʼ naq li Jehobʼa kixsikʼ ru laj Moisés ut laj Aarón re naq teʼkoleʼq saʼ ruqʼebʼ laj Egipto (Éx. 4:29-31). Abʼan, laj faraón qʼaxal kaw wiʼ chik kitaqlank saʼ xbʼeenebʼ, ut xeʼxqʼabʼa laj Moisés ut laj Aarón, ut xeʼxye: «Eemaak laaʼex naq laj Parahón ut ebʼ laj kʼanjel chiru yookebʼ xjosqʼil saʼ qabʼeen. Tzʼaqal laaʼex xexkʼehok jun chʼiichʼ saʼ ruqʼebʼ re naq tooheʼxkamsi» (Éx. 5:19-21). Ra xyeebʼal naq xeʼxkʼe li maak saʼ xbʼeen laj kʼanjel chiru li Yos! Wi ak najter nakat-ok xnumsinkil ebʼ li chʼaʼajkilal, kʼaru tento taabʼaanu re naq kʼojkʼooq tzʼaqal laachʼool rikʼin li Jehobʼa ut li xmolam?

6. Kʼaru naqatzol chirix laj Habacuc? (Habacuc 3:17-19).

6 Te laawaanm chiru li Jehobʼa ut kʼojobʼ aachʼool rikʼin. Li propeet Habacuc kixnumsi naabʼal li chʼaʼajkilal. Chanchan tawiʼ kiwiibʼank ru xchʼool chirix ma naraheʼk xbʼaan li Jehobʼa. Joʼkan naq kixye re chixjunil li narekʼa. «At Qaawaʼ, joʼ najtil chik japjoʼq we chi xpatzʼbʼal intenqʼankil aawe chi inkʼaʼ nikinaawabʼi? […] Kʼaʼut naq nakakʼe chiwil li maaʼusilal ut li raaxiikʼ aʼin?» (Hab. 1:2, 3). Li Jehobʼa kixsume li xtij li chaabʼil winq aʼin (Hab. 2:2, 3). Moqon kixkʼoxla rix chanru li Jehobʼa kixkol li xtenamit, laj Habacuc kisahoʼk wiʼ chik saʼ xchʼool. Kichʼolaak chiru naq li Jehobʼa naxkʼe xchʼool chirix ut naq aʼan ttenqʼanq re chi xnumsinkil ebʼ li chʼaʼajkilal (taayaabʼasi Habacuc 3:17-19). Kʼaru naqatzol? Naq yooqat xnumsinkil li chʼaʼajkilal, tijon, ye re li Jehobʼa chanru nakaawekʼa aawibʼ ut kʼojobʼ aachʼool rikʼin. Chʼolchʼooq chaawu naq li Jehobʼa tixkʼe laametzʼew re xnumsinkil aʼin. Ut, naq taakʼe reetal chanru nakatxtenqʼa, laapaabʼal tkawuuq.

7. Kʼaru kixyal xbʼaanunkil jun rehebʼ li xkomon li xShirley, ut kʼaru kitenqʼank re, re naq junelik kʼojkʼooq xchʼool rikʼin li Jehobʼa?

7 Maakanabʼ xkawresinkil laapaabʼal. Aʼin kitenqʼank re li xShirley jun li hermaan li wank Papúa Nueva Guinea. b Li xjunkabʼal nebʼaʼebʼ, wank sut nekeʼchʼaʼajkoʼk chiru xtawbʼalebʼ li xtzekemq. Jun rehebʼ li xkomon kiraj xchʼinankil xchʼool chirix li Jehobʼa, kixye re: «Laaʼat nakaaye naq li santil musiqʼej nakatxtenqʼa. Abʼan, bʼar wank li tenqʼ aʼan? Jwal nebʼaʼex. Yal nakaabʼay aawibʼ chi puktesink». Li xShirley naxye naq kiʼok xkʼaʼuxl chirix ma naxkʼe tawiʼ xchʼool li Jehobʼa chirix li xjunkabʼal. Naxye: «Saʼ junpaat xintijok chiru li Jehobʼa xinye re chixjunil li naʼok wiʼ xkʼaʼuxl inchʼool. Joʼkan ajwiʼ nawil saʼ li Santil Hu, ebʼ li qatasal hu, ut inkʼaʼ ninkanabʼ xik chi puktesink chi moko saʼebʼ li chʼutam». Li xShirley kixkʼe reetal naq li Jehobʼa yook xtenqʼankil li xjunkabʼal ut inkʼaʼ yookebʼ chi kamk xbʼaan tzʼokaak ut sahebʼ saʼ xchʼool. Naxye: «Xwil chanru li Jehobʼa kixsume lintij» (1 Tim. 6:6-8). Wi laaʼat junelik nakaakawresi laapaabʼal, ebʼ li chʼaʼajkilal malaj ebʼ laakʼaʼuxl inkʼaʼ tatxnajtobʼresi rikʼin li Jehobʼa.

NAQ NEKEʼRAHOBʼTESIIK LI NEKEʼJOLOMINK LI KʼANJEL

8. Kʼaru naru nakʼulmank rikʼinebʼ li hermaan li nekeʼbʼeresink re li xmolam li Jehobʼa?

8 Saʼebʼ li kʼanjelobʼaal li naʼoksimank re xyeebʼal li esil ut saʼ internet, naabʼalebʼ li xikʼ nekeʼilok nekeʼxye li tikʼtiʼ chirixebʼ li hermaan li nekeʼbʼeresink re xmolam li Jehobʼa (Sal. 31:14). Wiibʼ oxibʼ li hermaan xeʼqʼabʼaak ut xeʼkʼameʼk saʼ tzʼalam xbʼaan naq nekeʼxye naq yibʼebʼ ru xnaʼlebʼ. Saʼ xkutankilebʼ li apóstol kikʼulmank ajwiʼ aʼin, li apóstol Pablo kiqʼabʼaak ut kikʼeheʼk ajwiʼ saʼ tzʼalam chi maakʼaʼ xmaak. Kʼaru xeʼxbʼaanu re xtenqʼankil?

9. Chanru xeʼnaʼlebʼak wiibʼ oxibʼ laj paabʼanel naq laj Pablo kikʼeheʼk saʼ tzʼalam?

9 Naq laj Pablo kiwank saʼ tzʼalam aran Roma, wankebʼ laj paabʼanel xeʼxtzʼeqtaana (2 Tim. 1:8, 15). Ma xeʼok xxutaan xbʼaan naq laj Pablo nekeʼxye naq yibʼru xnaʼlebʼ? (2 Tim. 2:8, 9). Malaj xeʼxuwak naq teʼrahobʼtesiiq ajwiʼ? Maakʼaʼ naxye li xeʼxkʼoxla, abʼan laj Pablo kʼajoʼ tana kirahoʼk saʼ xchʼool. Abʼan naabʼal kixnumsi ut kixkʼe li xyuʼam saʼ xiwxiwal saʼ xkʼabʼaʼebʼ (Hech. 20:18-21; 2 Cor. 1:8). Joʼkan naq maajunwa toonaʼlebʼaq joʼebʼ laj paabʼanel li inkʼaʼ xeʼxtenqʼa laj Pablo. Kʼaru tento tqajultika naq nekeʼrahobʼtesiik li hermaan li nekeʼbʼeresink re xmolam li Jehobʼa?

10. Kʼaru tento tqajultika naq ebʼ li hermaan li nekeʼbʼeresink re xmolam li Jehobʼa teʼrahobʼtesiiq, ut kʼaʼut?

10 Qajultikaq kʼaʼut nokooʼeʼxrahobʼtesi ut ani nabʼaanunk re aʼin. Saʼ 2 Timoteo 3:12 naqil: «Chixjunilebʼ li teʼraj paabʼank chi chaabʼil saʼ xkʼabʼaʼ li Kristo Jesus, teʼrahobʼtesiiq». Joʼkan naq misach qachʼool rilbʼal naq ebʼ li hermaan li nekeʼbʼeresink re xmolam li Jehobʼa teʼrahobʼtesiiq xbʼaan laj Tza. Xbʼaan naq laj Tza naraj naq teʼxkanabʼ kʼanjelak chiru li Jehobʼa ut naq t-oq qaxiw (1 Ped. 5:8).

Usta laj Pablo wank chaq saʼ tzʼalam, laj Onesíforo kaw chaq xchʼool ut kixtenqʼa. Saʼebʼ li qakutan, ebʼ li hermaan nekeʼxtenqʼa ajwiʼ li wankebʼ saʼ tzʼalam, joʼ naxkʼut li eetalil aʼin. (Chaawil li raqal 11 ut 12).

11. Kʼaru naqatzol chirix laj Onesíforo? (2 Timoteo 1:16-18).

11 Maakanabʼ xtenqʼankilebʼ li hermaan li wankebʼ xkʼanjel (taayaabʼasi 2 Timoteo 1:16-18). Saʼ xkutankilebʼ li apóstol, kiwank jun li hermaan li us kinaʼlebʼak naq xwank laj Pablo saʼ tzʼalam. Aʼan laj Onesíforo. Laj Pablo kixye: «Inkʼaʼ xxutaanak naq bʼakʼbʼookin chi kareen». Kixkʼe bʼan xchʼool xsikʼbʼal laj Pablo, toj reetal kixtaw, naq kixtaw, kixtenqʼa. Kixkʼe li xyuʼam saʼ xiwxiwal! Kʼaru naqatzol? Miqakanabʼ naq xxiwankil ruhebʼ li junchʼol tixram chiqu xtenqʼankilebʼ li hermaan naq nekeʼrahobʼtesiik. Ut bʼaanu chixjunil li wank saʼ aawuqʼ re xkolbʼalebʼ ut xtenqʼankilebʼ (Prov. 17:17). Ebʼ aʼan nekeʼraj naq tqatenqʼahebʼ ut tqarahebʼ.

12. Kʼaru naqatzol chirixebʼ li hermaan li wankebʼ saʼ li tenamit Rusia?

12 Kʼoxla li nekeʼxbʼaanu li hermaan li wankebʼ saʼ li tenamit Rusia naq nekeʼkʼeheʼk saʼ tzʼalam ebʼ li rechpaabʼanelil. Naq nekeʼxik saʼ li raqlebʼaal aatin, naabʼal li hermaan nekeʼxik chirixebʼ chi xtenqʼankilebʼ. Kʼaru naqatzol? Naq teʼxye li tikʼtiʼ chirixebʼ malaj teʼkʼameʼq saʼ tzʼalam ebʼ li hermaan li nekeʼxbʼeresi li xmolam li Jehobʼa, mooxiwak. Tijon chirixebʼ, tenqʼahebʼ li xjunkabʼal ut sikʼ kʼaru taabʼaanu re xtenqʼankilebʼ (Hech. 12:5; 2 Cor. 1:10, 11).

NAQ NOKOOʼEʼREETZʼU

13. Chanru naq li eetzʼuuk tixchʼina laachʼool chirix li Jehobʼa ut li xmolam?

13 Maare wankebʼ li qakomon li maawaʼebʼ aj Testiiw malaj ebʼ li qechkʼanjelil, qechtzolom tooʼeʼxseʼe naq nokoopuktesink malaj naq naqayuʼami li xchaqʼrabʼ li Jehobʼa (1 Ped. 4:4). Maare teʼxye qe: «Sa nakatwil, abʼan li nakaapaabʼ jwal kaw ru ut najter naʼlebʼ chik aʼan». Maare tooʼeʼxwechʼ joʼ chanru naqilebʼ li xeʼisiik saʼ li chʼuut ut teʼxye qe: «Ma inkʼaʼ ta bʼiʼ nakaaye naq nakaarahebʼ li qas qiitzʼin?». Ebʼ li naʼlebʼ aʼin naru naxbʼaanu naq twiibʼanq qachʼool ut tqakʼoxla: «Ma naxkʼoxla li Jehobʼa naq moko yookin ta xbʼaanunkil chixjunil li wank saʼ wuqʼ?». Ut ma jwal kaw li naʼlebʼ naxkʼe li xmolam? Wi yookat xkʼulbʼal li naʼlebʼ aʼin, kʼaru tento taabʼaanu re naq inkʼaʼ tnajtobʼresi aawibʼ rikʼin li Jehobʼa ut li xmolam?

Laj Job inkʼaʼ kixpaabʼ li keʼxye ebʼ li bʼalaqʼ aj amiiw li keʼeetzʼunk re. Inkʼaʼ naraj xtzʼeqtaanankil li Jehobʼa. (Chaawil li raqal 14).

14. Chanru toonaʼlebʼaq naq nokooʼeʼxseʼe naq naqapaabʼ li xchaqʼrabʼ li Jehobʼa? (Salmo 119:50-52).

14 Paabʼ chi anchal aachʼool li xchaqʼrabʼ li Jehobʼa. Laj Job kixpaabʼ li xchaqʼrabʼ li Jehobʼa usta ebʼ li junchʼol xeʼreetzʼu. Jun rehebʼ li naxkʼe ribʼ choʼq ramiiw kixye re naq li Yos maakʼaʼ naraj re wi naxpaabʼ li xchaqʼrabʼ malaj inkʼaʼ (Job 4:17, 18; 22:3). Abʼanan laj Job moko kixpaabʼ ta aʼin. Naxnaw naq li xchaqʼrabʼ li Jehobʼa chirix li us ut li inkʼaʼ us, aʼan li yaal ut kixbʼaanu chi anchal xchʼool. Moko kixkanabʼ ta naq ebʼ li junchʼol tixbʼaanu naq inkʼaʼ tiikaq xchʼool chiru li Jehobʼa (Job 27:5, 6). Kʼaru li naqatzol? Maakanabʼ naq li eetzʼuuk tixbʼaanu naq twiibʼanq aachʼool chirix li Jehobʼa. Kʼoxla chanru laayuʼam xbʼaan naq nakaapaabʼ li xchaqʼrabʼ. Peʼyaal naq naabʼal sut nakaawil li rusilal saʼ laayuʼam? Ut tenqʼa xmolam li Jehobʼa, li naxkol rix chi anchal xchʼool li xchaqʼrabʼ li Jehobʼa. Maakʼaʼ naxye, ma tateʼreetzʼu, maakanabʼ naq aʼin tatxjach rikʼin li Jehobʼa (taayaabʼasi Salmo 119:50-52).

15. Kʼaʼut naq li xBrizit kixkuy xnumsinkil naq naʼeetzʼuuk xbʼaan li xjunkabʼal?

15 Qilaq li kixkʼul li xBrizit, jun li hermaan li wank saʼ li tenamit India. Saʼ xkʼabʼaʼ naq aj Testiiw, ebʼ li xjunkabʼal kʼajoʼ nekeʼreetzʼu. Kikubʼeek xhaʼ saʼ li chihabʼ 1997 ut moqon li xbʼeelom, li maawaʼ aj testiiw re li Jehobʼa, kikanaak chi maakʼaʼ xkʼanjel. Joʼkan naq li xbʼeelom kixye naq tento teʼxik chi wank rikʼin li xnaʼ xyuwaʼ saʼ jalan chik tenamit. Abʼanan moko kaʼaj tawiʼ aʼin kixkʼul. Saʼ xkʼabʼaʼ naq li xbʼeelom toj maajiʼ naxtaw li xkʼanjel li xBrizit tento tkʼanjelaq re xwenteninkil li xjunkabʼal. Ut li chʼuut bʼarwiʼ raj teʼxik nakanaak 350 kilómetros (220 millas). Moqon chik, ebʼ li xjunkabʼal li xbʼeelom xikʼ keʼok rilbʼal xbʼaan naq aʼan aj Testiiw. Kʼajoʼ li rahilal kixkʼul, joʼkan naq li xBrizit ut li xjunkabʼal tento xeʼkoho saʼ jalan chik naʼajej. Abʼanan maakʼaʼ saʼ xchʼool naq kikʼulmank jun li naʼlebʼ: kikamk li xbʼeelom. Ut moko kaʼaj tawiʼ aʼin, kikamk ajwiʼ jun li xkoʼ li wank 12 chihabʼ re xbʼaan li kanser. Ut, li xjunkabʼal li xBrizit keʼxkʼe li maak saʼ xbʼeen. Xeʼxye re naq saʼ xkʼabʼaʼ naq wank choʼq aj Testiiw joʼkan naq yook chi kʼulmank aʼin. Abʼan li xBrizit kixkʼojobʼ xchʼool rikʼin li Jehobʼa ut moko kixnajtobʼresi ta ribʼ rikʼin li xmolam.

16. Kʼaru li osobʼtesihom kixkʼul li xBrizit saʼ xkʼabʼaʼ naq inkʼaʼ kinajtoʼk rikʼin li Jehobʼa ut li xmolam?

16 Saʼ xkʼabʼaʼ naq najt wank xBrizit rikʼin li chʼuut, jun li cheekel winq li naʼulaʼanink chʼuut kixye re naq tpuktesinq bʼarwiʼ wank ut tixbʼaanu li chʼutam saʼ li rochoch. Saʼ xtiklajik kixkʼoxla naq moko truuq ta xbʼaanunkil. Abʼanan kixbʼaanu li kixye li cheekel winq li naʼulaʼanink chʼuut. Kiʼok chi puktesink, xbʼaanunkil li chʼutam saʼ rochoch ut loqʼonink joʼ junkabʼal rochbʼenebʼ li xkoʼ. Kʼaru kikʼulmank? Li xBrizit kixtikibʼ xtzolbʼal naabʼal li kristiʼaan rikʼin li Santil Hu, ut naabʼal rehebʼ aʼin xeʼkubʼeek xhaʼ. Saʼ li chihabʼ 2005 kiʼok joʼ aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink. Kiʼosobʼtesiik xbʼaan naq kixkʼojobʼ xchʼool rikʼin li Jehobʼa ut li xmolam. Ebʼ li xkoʼ yookebʼ ajwiʼ xloqʼoninkil ru li Jehobʼa ut anaqwan wank wiibʼ li chʼuut saʼ li xteep. Chʼolchʼo chiru li xBrizit naq li Jehobʼa kitenqʼank re, naq tixnumsi ebʼ li chʼaʼajkilal aʼin ut naq naʼeetzʼuuk xbʼaan li xjunkabʼal.

MIQATZʼEQTAANA LI JEHOBʼA UT LI XMOLAM

17. Kʼaru tento chʼolchʼooq chiqu xbʼaanunkil?

17 Laj Tza naraj naq tqakʼoxla naq li Jehobʼa tooxtzʼeqtaana naq yooqo xnumsinkil li chʼaʼajkilal ut okenk saʼ xmolam naxchʼaʼajki qayuʼam. Naraj naq t-oq qaxiw naq teʼxye tikʼtiʼ chirixebʼ li hermaan, teʼxrahobʼtesi, ut teʼkʼeheʼq saʼ tzʼalam. Joʼkan ajwiʼ naroksi li eetzʼunk re naq inkʼaʼ chik tqakʼojobʼ qachʼool rikʼin li Jehobʼa ut li xmolam. Abʼanan naqanaw chiʼus chanru nakʼanjelak laj Tza (2 Cor. 2:11). Mootʼaneʼk saʼ li xtikʼtiʼ ut kawaq qachʼool chiru li Jehobʼa ut li xmolam. Qajultikaq naq li Jehobʼa maajunwa tooxkanabʼ (Sal. 28:7). Joʼkan bʼiʼ, miqakanabʼ naq tooʼeʼxnajtobʼresi chiru li Jehobʼa! (Rom. 8:35-39).

18. Kʼaru tqil saʼ li jun chik tzolom?

18 Saʼ li tzolom aʼin xooʼaatinak chirix junjunq li naʼlebʼ li naqakʼul rikʼin li maawaʼebʼ aj paabʼanel ut naxyal rix naq naqakʼojobʼ qachʼool rikʼin li Jehobʼa ut li xmolam. Abʼan saʼ li chʼuut nakʼulmank ajwiʼ wiibʼ oxibʼ li chʼaʼajkilal. Chanru tooruuq xqʼaxbʼal ru? Aʼin tqil saʼ li jun chik tzolom.

BʼICH 118 «Kʼe xtzʼaqobʼ li qapaabʼaal»

a Wi naqaj naq wanq qakuyum ut tiikaq qachʼool chiru li Jehobʼa saʼebʼ li rosoʼjikebʼ li kutan, tento naq kʼojkʼooq qachʼool rikʼin ut li xmolam. Laj Tza naraj naq inkʼaʼ chik tqakʼojobʼ qachʼool. Saʼ li tzolom aʼin, tqil oxibʼ li naʼlebʼ li naroksi laj Tza ut kʼaru tento tqabʼaanu re naq inkʼaʼ t-elq chiʼubʼej.

b Xjalmank wiibʼ oxibʼ li kʼabʼaʼej.