Sikʼ li naʼlebʼ

Kʼaʼut tento tqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru li Jehobʼa?

Kʼaʼut tento tqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru li Jehobʼa?

Kʼaʼut tento tqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru li Jehobʼa?

«Chiru li qʼoqyink aʼin xkʼut ribʼ chiwu jun li ánjel taqlanbʼil chaq xbʼaan li Yos [...] ut aj eechal we» (HECH. 27:⁠23, Li Santil Hu, Sociedad Bíblica de Guatemala, SBG)

1. a) Kʼaru tento tixbʼaanu junaq li kristiʼaan re naq tkubʼeeq xhaʼ? b) Kʼaru ebʼ li patzʼom tqasume?

 «MA AK xaayotʼ aachʼool ut xaajal aanaʼlebʼ, ma ak xaaqʼaxtesi laayuʼam chiru li Jehobʼa ut ma nakaapaabʼ naq li Yos kixkʼe li Jesukriist re qakolbʼal?». Aʼin jun rehebʼ li wiibʼ chi patzʼom li nakʼemank saʼ xraqik li seeraqʼ choʼq rehebʼ li teʼkubʼeeq xhaʼ. Joʼkan bʼiʼ, kʼaʼut tento naq teʼxqʼaxtesi li xyuʼam chiru li Jehobʼa ebʼ laj paabʼanel? Kʼaru rusilal nekeʼxtaw naq nekeʼxbʼaanu? Kʼaʼut aajel ru naq teʼxbʼaanu aʼin re naq li Yos tixkʼulubʼa li kʼanjel li nekeʼxbʼaanu? Re xtawbʼal li xsumenkil ebʼ li patzʼom aʼin, aajel ru xtawbʼal ru kʼaru naraj xyeebʼal xqʼaxtesinkil qayuʼam chiru li Yos.

2. Kʼaru naraj xyeebʼal xqʼaxtesinkil li qayuʼam chiru li Yos?

2 Kʼaru naraj xyeebʼal xqʼaxtesinkil qayuʼam chiru li Yos? Jun li naʼlebʼ li truuq qatenqʼankil re xtawbʼal ru, aʼan li kixye li apóstol Pablo naq wank saʼ jun li jukubʼ li ok re chi subʼeʼk saʼ haʼ. Laj Pablo kixkʼabʼaʼi li Jehobʼa joʼ «li Yos [...] aj eechal we» rikʼin aʼin kixkʼutbʼesi naq aʼan laj echal re (taayaabʼasi Hechos 27:​22-24, SBG). Usta li ruuchichʼochʼ «wank rubʼel xwankil li maaʼus» laaʼo joʼ aj paabʼanel reho chik li Jehobʼa (1 Juan 5:19, SBG). Chanru naqabʼaanu? Naqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru li Jehobʼa li naraj xyeebʼal, naq saʼ jun li tij naqaye re naq tookʼanjelaq chiru ut moqon nakubʼeek qahaʼ.

3. Kʼaru kixkʼutbʼesi naq kikubʼeek xhaʼ li Jesús ut chanru nekeʼxkʼam re rikʼin ebʼ laj paabʼanel?

3 Li Jesús kixkanabʼ li eetalil naq kixsubʼ ribʼ saʼ haʼ chiruhebʼ li junchʼol re xkʼutbʼesinkil naq traj xbʼaanunkil li rajom li Xyuwaʼ. Saʼ xkʼabʼaʼ naq kiyoʼlaak saʼ li tenamit Israel, li ak qʼaxtesinbʼil re li Yos, moko aajel ta chik ru naq li Jesús tixqʼaxtesi wiʼ chik li xyuʼam saʼ jun li tij. Moko yook ta ajwiʼ xbʼaanunkil jun li naʼlebʼ li naxpatzʼ li Chaqʼrabʼ. Yook bʼan xkʼutbʼesinkil jun li naʼlebʼ li jwal wank xwankil. Joʼ naxye li Santil Hu, kixye re li Jehobʼa: «Weʼkin arin chi xbʼaanunkil laawajom» (Heb. 10:7, SBG; Luc. 3:21). Joʼkan bʼiʼ, naq kikubʼeek xhaʼ yook xkʼutbʼesinkil chiru li Xyuwaʼ naq naraj xbʼaanunkil li rajom. Saʼebʼ li qakutan, joʼ aj paabʼanel naqakʼam qe rikʼin naq nakubʼeek qahaʼ ut naqakʼutbʼesi chiruhebʼ li junchʼol naq ak xqabʼaanu jun li tij bʼarwiʼ xqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru li Yos.

Li rusilal li naqataw naq naqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru li Yos

4. Kʼaru naxkʼut chiqu li eetalil chirix laj David ut laj Jonatán chirix li tzʼaqal amiiwil?

4 Xqʼaxtesinkil li qayuʼam chiru li Yos maawaʼ jun li naʼlebʼ li naqabʼaanu saʼ joʼmajoʼil. Aʼan bʼan jun li naʼlebʼ li jwal wank xwankil. Abʼanan, kʼaru rusilal naqataw? Jun li naʼlebʼ li tooxtenqʼa re xtawbʼal ru aʼin, aʼan rilbʼal li rusilal li naxkʼam chaq naq tqabʼaanu li naqaye. Jun eetalil, aatinaqo chirix li amiiwil. Re naq teʼwanq qamiiw aajel ru naq laaʼo tqanaw wank saʼ amiiwil. Aʼin naraj xyeebʼal naq tqakʼe qachʼool chirix li qamiiw. Jun eetalil, laj David ut laj Jonatán xeʼwank saʼ tzʼaqal amiiwil, saʼ xkʼabʼaʼ naq xeʼwank saʼ junajil xeʼxbʼaanu jun li sumwank chiribʼilebʼ ribʼ (taayaabʼasi 1 Samuel 17:57 ut 18:​1, 3). Saʼebʼ li qakutan moko naabʼalebʼ ta chik nekeʼwank saʼ tzʼaqal amiiwil joʼ laj David ut laj Jonatán joʼ kikʼulmank chaq junxil, wi naqaj wank saʼ amiiwil anaqwan aajel ru naq tiikaq ut tqakʼe qachʼool chirixebʼ li qamiiw (Prov. 17:17; 18:24).

5. Kʼaru tento tixbʼaanu junaq li moos re naq twanq chi junelik rikʼin junaq li patron li natoqʼobʼank u?

5 Li chaqʼrabʼ naxye kʼaru chik rusilal naxtaw junaq li kristiʼaan naq naxkʼe ribʼ saʼ aatin rikʼin anihaq. Li Chaqʼrabʼ naxye: «Wi [...] li loqʼbʼil moos naxye: “Laaʼin ninra linpatron ut ninra li wixaqil joʼebʼ ajwiʼ linkokʼal. Inkʼaʼ nawaj xik”, li patron tixkʼam li xmoos rikʼin laj raqol aatin. Aran teʼxxaqabʼ li moos chiru li puerta malaj chiru li cheʼ li wank chire li puerta. Ut tixhop li xxik rikʼin jun li chʼiichʼ qʼes ruʼuj. Aʼan reetalil naq tkanaaq choʼq xmoos chi junajwa» (Éx. 21:​5, 6, Li Santil Hu, Wycliffe Bible Translators, Wy. Akʼ tzʼiibʼ). Joʼ ak xqil, li moos naru naxtaw rusilal wank rikʼin junaq li patron li natoqʼobʼank u, wi naxbʼaanu junaq li sumwank re naq tkanaaq rikʼin joʼ moos chi junajwa.

6, 7. a) Kʼaru rusilal naqataw naq chʼolchʼooq chiqu naq tento tqabʼaanu li naqaye? b) Kʼaru naru tqaye chirix li qamiiwil rikʼin li Jehobʼa ut xbʼaanunkil li naqaye?

6 Kamaʼin ajwiʼ nakʼulmank chirix li sumlajik. Li winq ut li ixq nekeʼxkʼe li raatinebʼ. Wiibʼebʼ li qas qiitzʼin li nekeʼxlaqabʼ ribʼ ut inkʼaʼ nekeʼsumlaak maajunwa teʼruuq xkʼebʼal re li xsumʼaatin ut ebʼ li ralal xkʼajol li rusilal li naxkʼam chaq li sumlajik joʼ naraj li Qaawaʼ. Joʼkan ajwiʼ inkʼaʼ sahaqebʼ saʼ xchʼool chi xbʼaanunkil li tenebʼanbʼil saʼ xbʼeenebʼ ut inkʼaʼ teʼxyal xqʼe chi xtuqubʼankil ru ebʼ li chʼaʼajkilal saʼ usilal (Mat. 19:​5, 6; 1 Cor. 13:​7, 8; Heb. 13:⁠4).

7 Chalen najter qʼe kutan, ebʼ li kristiʼaan nekeʼxtaw rusilal naq nekeʼxtzʼiibʼa chiru hu junaq li naʼlebʼ chirix li kʼay ut li kʼanjel (Mat. 20:​1, 2, 8). Saʼebʼ li qakutan naqataw ajwiʼ rusilal xbʼaanunkil aʼin. Jun eetalil, jwal us xkʼebʼal chi tzʼiibʼanbʼil junaq li naʼlebʼ naq toj maajiʼ natikibʼamank junaq li kʼay malaj li kʼanjel. Joʼkan bʼiʼ, wi jwal wank xwankil xbʼaanunkil li naqaye ut naqataw rusilal li wank saʼ amiiwil, li sumlajik malaj li kʼanjel nakawuuk li qamiiwil. Joʼkan ajwiʼ nakʼulmank naq naqaqʼaxtesi li qayuʼam re li Jehobʼa, li qamiiwil rikʼin li Jehobʼa qʼaxal nakawuuk. Qilaq anaqwan chanru ebʼ li qas qiitzʼin re najter qʼe kutan keʼxtaw rusilal naq keʼxqʼaxtesi li xyuʼam re li Jehobʼa ut tqil ajwiʼ naq aʼin moko aʼan ta jun li naʼlebʼ li nabʼaanumank saʼ joʼmajoʼil.

Ebʼ laj Israel keʼxtaw rusilal naq keʼxqʼaxtesi li xyuʼam chiru li Jehobʼa

8. Kʼaru kiraj xyeebʼal choʼq rehebʼ laj Israel naq keʼxqʼaxtesi li xyuʼam chiru li Jehobʼa?

8 Ebʼ laj Israel keʼxqʼaxtesi li xyuʼam chiru li Jehobʼa naq keʼxkʼe li raatin. Li Jehobʼa kixchʼutubʼ li tenamit Israel chiru li tzuul Sinaí ut kixye rehebʼ: «Wi relik chi yaal teerabʼi xyaabʼ inkux ut teepaabʼ linSumwank, laaʼexaq weechanihom saʼ xyanq chixjunilebʼ li tenamit». Chirix chik aʼin ebʼ laj Israel keʼxye: «Taaqabʼaanu joʼnimal li xye li Qaawaʼ» (Éx. 19:​4-8, SBG). Aʼin moko yaal aatin ta, aʼin bʼan reetalil naq aʼanebʼ rehebʼ li Jehobʼa ut aʼan kixye rehebʼ naq aʼanebʼ rechanihom.

9. Kʼaru rusilal keʼxtaw laj Israel naq xeʼxqʼaxtesi li xyuʼam chiru li Yos?

9 Wank joʼ rechanihom li Jehobʼa kixkʼam chaq naabʼal rusilal choʼq rehebʼ laj Israel. Aʼan tiik chaq xchʼool rikʼinebʼ, kixrahebʼ ut kirilebʼ joʼ ralal xkʼajol. Li Yos kixye re li tenamit Israel: «Abʼanan, ma wank tabʼiʼ junaq naʼbʼej nasachk saʼ xchʼool li xkʼuulaʼal malaj naxkanabʼ xraabʼal li tzʼaqal ralal? Us ta joʼkan naxbʼaanu junaq naʼbʼej, aʼut laaʼin inkʼaʼ tatinsach saʼ inchʼool» (Is. 49:15, SBG). Li Yos kiroksi li Xchaqʼrabʼ re xbʼeresinkil li xtenamit, kixkawubʼresihebʼ naq kixtaqla ebʼ li propeet ut kiroksi ebʼ li xʼánjel re xkolbʼalebʼ. Jun laj salmiist kixye: «Naxpuktesi li raatin re laj Jakob, naxkʼut li xchaqʼrabʼ ut li xtaqlahom chiru laj Israel. Inkʼaʼ xbʼaanu aʼin re jun chik tenamit» (Sal. 147:​19, 20, SBG; taayaabʼasi Salmo 34:​8, 20 ut 48:15). Joʼ chanru li Jehobʼa kiril li tenamit Israel, li rechanihom, joʼkan ajwiʼ narilebʼ laj paabʼanel li xeʼxqʼaxtesi li xyuʼam chiru.

Kʼaʼut tento tqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru li Yos?

10, 11. Kʼaʼut maaʼani us li xwanjik rikʼin li Jehobʼa chalen saʼ xyoʼlajik?

10 Wankebʼ nekeʼxkʼoxla: «Kʼaʼut tento tinqʼaxtesi linyuʼam ut tkubʼeeq inhaʼ re kʼanjelak chiru li Jehobʼa?». Tqataw li xyaalalil aʼin wi tqakʼam xkʼoxlankil chanru wank li qawanjik chiru li Jehobʼa. Saʼ xkʼabʼaʼ naq laaʼo ralal xkʼajol laj Adán, aj maako ut moko us ta li qawanjik rikʼin li Yos (Rom. 3:23; 5:12). Joʼkan bʼiʼ, re naq toowanq saʼ amiiwil rikʼin li Yos naʼajmank naq tqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru ut tooʼoq xloqʼoninkil ru. Qilaq kʼaʼut.

11 Saʼ xkʼabʼaʼ naq ebʼ li xbʼeen qanaʼ qayuwaʼ ebʼ aj maak inkʼaʼ keʼruuk xkʼebʼal qe jun li yuʼam li tzʼaqal re ru (1 Tim. 6:19). Saʼ xkʼabʼaʼ naq laj Adán ut li xʼEva keʼmaakobʼk xoonajtobʼresiik rikʼin li qachoxahil Yuwaʼ ut laj Yobʼtesihom qe (juntaqʼeeta rikʼin Deuteronomio 32:⁠5). Chalen aran, maaʼani us li xwanjik rikʼin li Jehobʼa chalen saʼ li xyoʼlajik.

12. a) Kʼaru teʼxbʼaanu ebʼ li kristiʼaan aj maak re naq teʼokenq saʼ xjunkabʼal li Jehobʼa? b) Kʼaru tento tqabʼaanu naq toj maajiʼ nakubʼeek qahaʼ?

12 Usta joʼkan, nokooruuk xtzʼaamankil re li Yos naq tooxkʼulubʼa joʼ ralal xkʼajol. a Abʼan, chanru tooruuq xtawbʼal rusilal wi laaʼo aj maak? Joʼ kixye li apóstol Pablo «naq toj xikʼ naqil chaq li Yos, xookʼameʼk wiʼ chik saʼ usilal rikʼin saʼ xkʼabʼaʼ xkamik li Ralal» (Rom. 5:10, SBG). Joʼkan bʼiʼ, re naq li Yos tooxkʼulubʼa tento naq tqatzʼaama re naq saqaq ru li qakʼaʼuxl ut re xkʼutbʼesinkil aʼin tento naq tkubʼeeq qahaʼ (1 Ped. 3:21). Abʼanan, aajel ru xbʼaanunkil wiibʼ oxibʼ chik li naʼlebʼ. Xbʼeenwa tento tqanaw ru chiʼus li Jehobʼa ut tqatzol xkʼojobʼankil li qachʼool rikʼin, moqon tento tqayotʼ qachʼool ut tqajal li kʼaru naqabʼaanu saʼ li qayuʼam (Juan 17:3; Hech. 3:19; Heb. 11:⁠6). Abʼan, kʼaru chik tento tqabʼaanu moqon?

13. Kʼaʼut wank xyaalal naq tqaqʼaxtesi li qayuʼam re li Yos re naq tooxkʼulubʼa saʼ li xjunkabʼal?

13 Re naq tooʼokenq saʼ li xjunkabʼal li Yos, tento tqakʼe li qaatin re. Kʼaʼut? Qilaq jun eetalil. Jun li yuwaʼbʼej li nawbʼil ru saʼ li xteep naxnaw ru jun li saaj li maakʼaʼ xyuwaʼ, saʼ xkʼabʼaʼ naq naxra naraj xxokbʼal joʼ ralal. Abʼan naxye re naq tento tixbʼaanu jun li naʼlebʼ: «Nawaj naq tinaawil joʼ aayuwaʼ, tinara ut junelik taawoxloqʼi wu». Wi li saaj al aʼin inkʼaʼ tixkʼulubʼa li nayeheʼk re inkʼaʼ tkʼulubʼaaq joʼ alalbʼej. Moko chʼaʼaj ta li yook chi patzʼeʼk re. Joʼkan ajwiʼ nakʼulmank rikʼin li Jehobʼa: Kaʼajwiʼ tixkʼulubʼa saʼ li xjunkabʼal ebʼ li teʼxqʼaxtesi li xyuʼam chiru. Joʼkan naq li Santil Hu naxye: «Nintzʼaama bʼiʼ cheru, ex was wiitzʼin, saʼ xkʼabʼaʼ li xnimal ruxtaan li Yos, naq cheqʼaxtesi leeyuʼam joʼ yoʼyookil mayej, sant, joʼ nawulak chiru li Yos. Aʼan aʼin li tzʼaqal mayejak qʼaxal xkʼulubʼ» (Rom. 12:​1, SBG).

Naq naqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru li Jehobʼa naqakʼutbʼesi naq naqara ut naqapaabʼ

14. Kʼaʼut naqaye naq xqʼaxtesinkil li qayuʼam chiru li Yos aʼan reetalil naq naqara?

14 Xqʼaxtesinkil li qayuʼam chiru li Yos, aʼan reetalil naq naqara. Aʼin chanchan li aatin li naqaye naq nokoosumlaak, xbʼaan naq saʼ li kutan aʼan laj paabʼanel naxye re li xsumʼaatin naq tixra chi junelik usta teʼxnumsi li rahilal. Aʼin naxbʼaanu xbʼaan naq naxra li xsumʼaatin ut maawaʼ xbʼaan naq yal naraj sumlaak. Wi junaq laj paabʼanel traj xtawbʼal rusilal li naxkʼam chaq li sumlajik tento tixkʼe li raatin re li xsumʼaatin. Joʼkan ajwiʼ, inkʼaʼ tooruuq xtawbʼal chixjunil li rusilal li naxkʼam chaq wank saʼ xjunkabʼal li Jehobʼa wi inkʼaʼ naqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru. Naqabʼaanu aʼin xbʼaan naq naqaj wank joʼ rechanihom usta laaʼo aj maak ut naqaj naq tiikaq qachʼool chiru maakʼaʼ naxye li tqakʼul (Mat. 22:37).

15. Kʼaʼut naqaye naq xqʼaxtesinkil li qayuʼam chiru li Yos naxkʼutbʼesi naq wank qapaabʼal?

15 Xqʼaxtesinkil li qayuʼam chiru li Yos naxkʼutbʼesi ajwiʼ naq wank qapaabʼal. Relik chi yaal: naqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru li Yos xbʼaan naq naqapaabʼ ut xbʼaan naq chʼolchʼo chiqu naq wank saʼ amiiwil rikʼin aʼan li jwal us choʼq qe (Sal. 73:28). Naqanaw naq wank sut tchʼaʼajkoʼq chiqu kʼanjelak chiru li Yos xbʼaan naq wanko «saʼ xyanqebʼ [...] li inkʼaʼ usebʼ xnaʼlebʼ». Abʼanan, chʼolchʼo chiqu naq li Yos tooxtenqʼa naq naqabʼaanu chixjunil li wank saʼ quqʼ re kʼanjelak chiru (Filip. 2:15, Wy; 4:13). Naqanaw naq laaʼo aj maak, abʼan chʼolchʼo chiqu naq li Jehobʼa truxtaana qu usta toopaltoʼq (taayaabʼasi Salmo 103:​13, 14 ut Romanos 7:​21-25). Ut chʼolchʼooq ajwiʼ chiqu naq aʼan toorosobʼtesi xbʼaan naq naqayal qaqʼe re naq junelik tiikaq qachʼool chiru (Job 23:11, 12).

Naq naqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru li Yos naqataw li sahil chʼoolejil

16, 17. Kʼaʼut naxkʼe xsahil qachʼool xqʼaxtesinkil li qayuʼam chiru li Yos?

16 Kʼajoʼ naxkʼe xsahil qachʼool xqʼaxtesinkil li qayuʼam chiru li Jehobʼa. Joʼ kixye li Jesús: «Qʼaxal nim li sahil chʼoolejil wank saʼ li kʼehok chiru li wank saʼ li kʼuluk» (Hech. 20:35, SBG). Naq li Jesús kiwank saʼ Ruuchichʼochʼ, kaw kikʼanjelak re xtenqʼankilebʼ li junchʼol ut aʼin kixkʼe xsahil xchʼool. Wank sut inkʼaʼ kihilank, inkʼaʼ kiwaʼak, chi moko kixbʼaanu junaq chik li naʼlebʼ saʼ li xyuʼam saʼ xkʼabʼaʼ xtenqʼankilebʼ li qas qiitzʼin re xtawbʼal li bʼe li nakʼamok saʼ li junelik yuʼam (Juan 4:34). Li qʼaxal naxkʼe xsahil xchʼool aʼan xbʼaanunkil li nawulak chiru li Xyuwaʼ. Joʼkan naq kixye: «Junelik ninbʼaanu li nawulak chiru» (Juan 8:29, SBG; Prov. 27:11).

17 Li Jesús kixkʼut chiruhebʼ li xtzolom chanru teʼxtaw li sahil chʼoolejil: «Wi ani naraj intaaqenkil, mixra ribʼ» (Mat. 16:24, SBG). Naq naqakanabʼ naq li Jehobʼa, li Yos li narahok, ttaqlanq saʼ li qayuʼam nokoojilok chixkʼatq. Ma wank tabʼiʼ junaq chik li naʼaj bʼarwiʼ sa toowanq?

18. Kʼaʼut qʼaxal naxkʼam chaq sahil chʼoolejil kʼanjelak chiru li Yos chiru kʼanjelak chiru junaq li winq malaj xsikʼbʼal li nawulak chiqu?

18 Ebʼ li nekeʼxqʼaxtesi li xyuʼam chiru li Jehobʼa ut nekeʼwank joʼ chanru nawulak chiru qʼaxal sahebʼ saʼ xchʼool chiruhebʼ li qas qiitzʼin li nekeʼkʼanjelak chiru junaq li winq malaj nekeʼxsikʼ junaq li naʼlebʼ re naq teʼwanq saʼ bʼihomal. Ebʼ li nekeʼkʼanjelak chiru li Jehobʼa nekeʼxtaw li tzʼaqal sahil chʼoolejil (Mat. 6:24). Yaal naq li sahil chʼoolejil nachalk saʼ xkʼabʼaʼ naq ebʼ aʼan «aj tenqʼ re li Yos», abʼanan inkʼaʼ nekeʼsach saʼ xchʼool naq xeʼxqʼaxtesi li xyuʼam chiru li Yos ut maawaʼ choʼq re junaq li kʼanjel (1 Cor. 3:⁠9, SBG). Jwal oxloqʼ chiru li Jehobʼa chixjunil li nekeʼxbʼaanu re kʼanjelak chiru. Aʼan tixkʼe wiʼ chik li xsaajilalebʼ re naq teʼwanq chi junelik rubʼel li xwankil (Job 33:25; taayaabʼasi Hebreos 6:10).

19. Kʼaru rusilal nekeʼxtaw ebʼ li nekeʼxqʼaxtesi li xyuʼam chiru li Jehobʼa?

19 Li Santil Hu naxye qe aʼin: «Jilonqex chi xkʼatq li Yos, ut aʼan taajiloq chekʼatq» (Sant. 4:8, SBG; Sal. 25:14). Joʼkan bʼiʼ, ebʼ li nekeʼxqʼaxtesi li xyuʼam chiru li Jehobʼa wankebʼ saʼ tzʼaqal amiiwil rikʼin. Saʼ li jun chik tzolom tqil kʼaʼut inkʼaʼ tooxuwaq xqʼaxtesinkil li qayuʼam chiru li Jehobʼa re naq aʼan twanq joʼ aj echal qe.

[Kʼe reetal]

a Ebʼ li junchʼol chik chi karneer inkʼaʼ teʼokenq joʼ ralal xkʼajol li Yos toj reetal traqeʼq li jun mil chihabʼ. Abʼanan chalen naq nekeʼxqʼaxtesi li xyuʼam chiru li Jehobʼa naru chik nekeʼxye re «At qaYuwaʼ» ut nekeʼokenk saʼ li xjunkabʼal (Juan 10:16; Is. 64:8; Mat. 6:9, SBG; Apoc. 20:⁠5).

Kʼaru raj taasume?

• Kʼaru naraj xyeebʼal xqʼaxtesinkil li qayuʼam chiru li Yos?

• Kʼaru rusilal naxkʼam chaq xqʼaxtesinkil li qayuʼam chiru Yos?

• Kʼaʼut ebʼ laj paabʼanel tento teʼxqʼaxtesi li xyuʼam chiru li Yos?

[Ebʼ li patzʼom]

[Jalam u]

Wank joʼ nawulak chiru li Jehobʼa qʼaxal naxkʼam chaq sahil chʼoolejil