Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

Teera «eeribʼ cheribʼil eeribʼ»

Teera «eeribʼ cheribʼil eeribʼ»

Teera «eeribʼ cheribʼil eeribʼ»

«Jun akʼ chaqʼrabʼ ninkʼe eere: naq chera eeribʼ cheribʼil eeribʼ. Joʼ naq xexinra laaʼin, joʼkan ajwiʼ naq chera eeribʼ cheribʼil eeribʼ. Rikʼin aʼin chixjunilebʼ teʼnawoq re naq laaʼex intzolom: wi nekera eeribʼ cheribʼil eeribʼ» (JUAN 13:34, 35, SBG).

Kʼaru kiraj xyeebʼal li Jesús? Li Kriist kixye rehebʼ li xtzolom naq teʼxra ribʼ joʼ kixrahebʼ aʼan. Chanru kixkʼutbʼesi? Naq inkʼaʼ kisikʼok u ut kixrahebʼ chixjunilebʼ li kristiʼaan (Juan 4:7-10). Joʼkan naq kiroksi chixjunil li xhoonal ut li xmetzʼew re xtenqʼankilebʼ (Marcos 6:30-34). Kixkʼutbʼesi naq kʼajoʼ nokooxra naq kixqʼaxtesi li xyuʼam saʼ qakʼabʼaʼ. Joʼkan naq kixye: «Laaʼin li chaabʼil aj kʼaakʼalenel karneer. Li chaabʼil aj kʼaakʼalenel naxkʼe li xyuʼam saʼ xkʼabʼaʼebʼ li xkarneer» (Juan 10:11, SBG).

Ebʼ li xbʼeen aj paabʼanel xeʼxkʼutbʼesi li tzʼaqal rahok. Ebʼ laj paabʼanel aʼin, nekeʼxye chiribʼilebʼ ribʼ hermaan (Filemón 1, 2). Joʼkan naq saʼ li chʼuut, yalaq ani nekeʼxkʼul chi sa saʼ xchʼoolebʼ, xbʼaan naq choʼq rehebʼ juntaqʼeet laj judiiy ut laj griego xbʼaan naq jun ajwiʼ li Qaawaʼ saʼ xbʼeenebʼ (Romanos 10:11, 12). Saʼ li chihabʼ 33 re li Pentecostés, ebʼ li xtzolom li Jesús re Jerusalén keʼxkʼayi «li xjunkabʼlalebʼ joʼwiʼ li kʼaru wank rehebʼ, ut keʼxjekʼi li xtzʼaq rehebʼ chixjunil, aʼ yaal chanru li rajbʼal ru wank wiʼ li junjunq». Kʼaʼut? Re naq ebʼ li tojeʼ xeʼsubʼeʼk saʼ haʼ teʼkanaaq saʼ li tenamit ut teʼrabʼi li xkʼutum ebʼ li apóstol (Hechos 2:41-45, SBG). Naq ak wiibʼ siʼeent chihabʼ xkamikebʼ li apóstol, laj Tertuliano, li naxtzʼil rix li nakʼulmank naxye naq wankebʼ nekeʼxye: «Kʼajoʼ nekeʼxra ribʼ laj paabʼanel [...] ut nekeʼkamk saʼ xkʼabʼaʼebʼ li rechpaabʼanel».

Anihebʼ nekeʼxkʼut li tzʼaqal rahok saʼebʼ li qakutan? Jun li hu li naxtzʼil rix li kikʼulmank chaq, naxye: «Li nekeʼxye naq aʼanebʼ aj paabʼanel nekeʼxpleeti ribʼebʼ ut qʼaxal nekeʼxrahobʼtesi ribʼ chiru li nekeʼxbʼaanu li maawaʼebʼ aj paabʼanel». Saʼ Estados Unidos tojeʼ xeʼxtzʼil rix naq naabʼal li nekeʼxye naq aj paabʼanelebʼ xikʼ nekeʼril li jalanebʼ xtenamit. Ebʼ li poyanam li jalan xtenamitebʼ usta juntaqʼeet xpaabʼalebʼ maakʼaʼ najunajink rehebʼ. Joʼkan naq inkʼaʼ naʼalaak saʼ xchʼoolebʼ xtenqʼankil ribʼebʼ.

Saʼ li chihabʼ 2004, chiru wiibʼ po kinumeʼk kaahibʼ li kaqsut-iqʼ saʼ li tenamit Florida (EE.UU.). Moqon li kristiʼaan li xaqabʼanbʼil re rilbʼal naq nakʼulmank junaq li rahilal, kiraj xnawbʼal chanru yook chi oksimank li tenqʼ li nakʼemank. Naq kixkʼe reetal naq kaʼajwiʼ ebʼ laj Testiiw nekeʼkʼanjelak chi tustu ru kixyeechiʼi rehebʼ li tenqʼ li naʼajmank. Ut saʼ li chihabʼ 1997, jun chʼuut aj Testiiw xeʼkoho saʼ li tenamit República Democrática del Congo chi xtenqʼankilebʼ li rechpaabʼanel ut jalan chik kristiʼaan rikʼin bʼan, tzekemq ut tʼikr. Ut chixjunil li tenqʼ li xeʼxkʼe ebʼ li hermaan re Europa, aʼan jun miyon re dólar.