Marcos 3:1-35

  • Li Jesús naxkʼirtasi li ruqʼ jun li winq li inkʼaʼ naʼekʼank li ruqʼ (1-6)

  • Naabʼalebʼ nekeʼxik rilbʼal chire li palaw (7-12)

  • Li kabʼlaju chi apóstol (13-19)

  • Naxye li inkʼaʼ us chirix li santil musiqʼej (20-30)

  • Li xnaʼ ut ebʼ li riitzʼin li Jesús (31-35)

3  Li Jesús kiʼok wiʼ chik saʼ jun li naʼaj re loqʼonink, ut aran wank jun li winq li inkʼaʼ naʼekʼank li ruqʼ.  Ebʼ laj pariseey inkʼaʼ nekeʼxkanabʼ xkaʼyankil li Jesús re rilbʼal ma tixkʼirtasi li winq saʼ sábado* re naq teʼruuq xqʼabʼankil.  Tojaʼ naq li Jesús kixye re li winq li inkʼaʼ naʼekʼank li ruqʼ: «Waklin ut kim arin saʼ xyi».  Chirix chik aʼan kixye rehebʼ: «Kʼaru us xbʼaanunkil saʼ sábado?».* «Ma li us, malaj li inkʼaʼ us?». «Ma xkolbʼal xyuʼam junaq li qas qiitzʼin, malaj xkamsinkil?». Abʼan maakʼaʼ chik xeʼxye.  Li Jesús kichalk xjosqʼil xbʼaanebʼ li wankebʼ saʼ xsutam ut kirahoʼk saʼ xchʼool chi rilbʼalebʼ naq maakʼaʼ chik naʼok saʼ xchʼoolebʼ, tojaʼ naq kixye re li winq: «Yeʼ laawuqʼ». Naq li winq kixyeʼ li ruqʼ, kikʼiraak.  Tojaʼ naq ebʼ laj pariseey xeʼelk aran ut saʼ junpaat xeʼok xchʼutubʼankil ribʼ rikʼinebʼ li nekeʼokenk chirix laj Herodes re xkʼubʼankil chanru teʼxkamsi li Jesús.  Abʼan li Jesús xkoho saʼ xjayal li palaw rochbʼeenebʼ li xtzolom, ut naabʼalebʼ li qas qiitzʼin re Galilea ut Judea xeʼtaqenk re.  Xeʼwulak ajwiʼ naabʼalebʼ li qas qiitzʼin re Jerusalén, re Idumea, li wankebʼ saʼ xsutam Tiro ut Sidón xbʼaan naq xeʼrabʼi chixjunil li naxbʼaanu chaq.  Joʼkan naq kixye rehebʼ li xtzolom naq teʼxkawresi jun li chʼina jukubʼ* re naq inkʼaʼ tpitzʼeʼq xbʼaanebʼ li qas qiitzʼin. 10  Ut saʼ xkʼabʼaʼ naq ak naabʼalebʼ kixkʼirtasi, chixjunilebʼ li ninqebʼ xyajel nekeʼxpitzʼi ribʼ re xchʼeʼbʼal. 11  Ebʼ li maaʼus aj musiqʼej ajwiʼ nekeʼxkut ribʼ chi roq naq nekeʼril ru ut nekeʼxjap re chi xyeebʼal: «Laaʼat li Ralal li Yos!». 12  Saʼ reqaj ribʼ li Jesús kixye rehebʼ chi chʼolchʼo ru naq maaʼani ajʼe teʼxye ani aʼan. 13  Chirix chik aʼan kitaqeʼk saʼ jun li tzuul ut kixtaqla xbʼoqbʼalebʼ li sikʼbʼilebʼ ru xbʼaan ut ebʼ aʼan xeʼchʼutlaak rikʼin. 14  Tojaʼ naq kixxaqabʼ jun li chʼuut re kabʼlaju li kixkʼabʼaʼi choʼq apóstol. Ebʼ aʼan teʼochbʼeeninq re ut tixtaqlahebʼ chi xkʼebʼal chi naweʼk li chaabʼil esil 15  ut tixkʼehebʼ xwankil re naq teʼisinq maaʼus aj musiqʼej. 16  Saʼ xyanq li kabʼlaju li kixxaqabʼ joʼ chʼuut wank chaq laj Simón (li kixkʼabʼaʼi ajwiʼ joʼ Pedro), 17  ebʼ li ralal laj Zebedeo aʼ laj Santiago ut laj Juan (li kixkʼabʼaʼihebʼ ajwiʼ joʼ Boanerges, li naraj xyeebʼal, «ebʼ li ralal xkʼajol li kaaq»), 18  laj Andrés, laj Felipe, laj Bartolomé, laj Mateo, laj Tomás, laj Santiago ralal laj Alfeo, laj Tadeo ut laj Simón, li naxbʼaanu chixjunil chi anchal xchʼool, 19  ut laj Judas Iscariote (li kixqʼaxtesi li Jesús moqon). Chirix chik aʼan, li Jesús kiʼok saʼ jun li ochoch, 20  ut saʼ xkʼabʼaʼ naq kichʼutlaak wiʼ chik li kʼiila tenamit, li Jesús ut ebʼ li xtzolom inkʼaʼ xeʼwank xhoonal re waʼak. 21  Naq li xjunkabʼal kixnaw li yook chi kʼulmank, xkohebʼ xsikʼbʼal re xkʼambʼal xbʼaan naq nekeʼxye: «Xkanoʼk ru». 22  Ebʼ laj tzʼiibʼ li xeʼkubʼeek chaq Jerusalén, xeʼok xyeebʼal: «Echaninbʼil xbʼaan laj Tza.* Narisi ebʼ li maaʼus aj musiqʼej saʼ xkʼabʼaʼ li najolomink rehebʼ li maaʼus aj musiqʼej». 23  Abʼan li Jesús kixye rehebʼ naq teʼnachʼoq ut kiroksi ebʼ li eetalil* naq kiraatinahebʼ. Kixye: «Laj Tza inkʼaʼ naru narisi laj Tza. 24  Jun li awabʼejilal tjukʼeʼq wi li nekeʼtzʼaqonk chirix nekeʼxpleeti ribʼ chiribʼilebʼ ribʼ. 25  Ut jun li junkabʼal* tjukʼeʼq wi li wankebʼ chisaʼ nekeʼxpleeti ribʼ chiribʼilebʼ ribʼ. 26  Joʼkan ajwiʼ tkʼulmanq rikʼin laj Tza, wi naxpleeti ribʼ ut naxjach ribʼ, tjukʼeʼq ut t-osoʼq. 27  Joʼkan ajwiʼ, wi junaq li qas qiitzʼin naʼok saʼ rochoch jun li winq li kaw xmetzʼew re relqʼankil li kʼaru re, xbʼeenwa tento tixbʼakʼ li winq li kaw xmetzʼew. Kaʼajwiʼ chi joʼkan truuq relqʼankil li wank saʼ rochoch. 28  Relik chi yaal ninye eere naq ebʼ li winq teʼkuyeʼq xmaak aʼ yaal ma teʼxye li inkʼaʼ us* malaj teʼxbʼaanu junaq li maak. 29  Abʼan wi junaq li qas qiitzʼin tixye li inkʼaʼ us chirix li santil musiqʼej,* maajunwa tkuymanq xmaak. Junelik bʼan wanq li maak saʼ xbʼeen». 30  Kixye aʼin xbʼaan naq yookebʼ xyeebʼal: «Echaninbʼil xbʼaan maaʼus aj musiqʼej». 31  Tojaʼ naq kiwulak li xnaʼ ut ebʼ li riitzʼin, abʼan xeʼkanaak chirix kabʼl ut xeʼxtaqla jun li qas qiitzʼin chi xbʼoqbʼal. 32  Naabʼalebʼ li qas qiitzʼin chunchukebʼ saʼ xsutam. Ut xeʼxye re: «Kʼe reetal laanaʼ ut ebʼ laawiitzʼin wankebʼ chirix kabʼl ut yookebʼ aapatzʼbʼal». 33  Abʼan aʼan kixsumehebʼ: «Anihebʼ linnaʼ ut ebʼ li wiitzʼin?». 34  Ut yook rilbʼalebʼ li chunchukebʼ saʼ xsutam naq kixye: «Aʼinebʼ linnaʼ ut ebʼ li wiitzʼin! 35  Li naxbʼaanu li naraj li Yos aʼan li wiitzʼin, li wanabʼ ut linnaʼ».

Xtzʼaqobʼ ebʼ li naʼlebʼ

Taawil xchʼolobʼankil li aatin, sábado.
Taawil xchʼolobʼankil li aatin, sábado.
Malaj «li chʼina kayuuk».
Saʼ griego «Belcebú». Chi joʼkaʼin ajwiʼ nakʼabʼaʼiik laj Tza, li najolomink rehebʼ li maaʼus aj musiqʼej.
Malaj «ebʼ li jaljokil ru aatin».
Saʼ griego «ochoch».
Malaj «teʼhobʼoq». Taawil xchʼolobʼankil li aatin, hobʼok.
Malaj «tixhobʼ li santil musiqʼej». Taawil xchʼolobʼankil li aatin, hobʼok.