Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

TZOLOM 16

Mootʼaneʼk saʼ li Aaleek li Naxkʼe laj Tza!

Mootʼaneʼk saʼ li Aaleek li Naxkʼe laj Tza!

«Kawaqex chiru laj tza, ut aʼan taaʼeleliq cheru.» (SANTIAGO 4:7.)

1, 2. Anihebʼ nekeʼsahoʼk saʼ xchʼool naq nawank li subʼeʼk saʼ haʼ?

MA AK najter nakat-ok xloqʼoninkil li Jehobʼa? Wi joʼkan, maare ak naabʼal li seeraqʼ xaawabʼi chirix li subʼeʼk saʼ haʼ. Maakʼaʼ naxye jarubʼ ak xaawabʼi, peʼyaal naq naqʼuna laachʼool naq nakaawilebʼ chi xsumenkil li patzʼom li teʼsubʼeʼq saʼ haʼ. Naq nekeʼxbʼaanu li naʼlebʼ aʼin, chixjunilebʼ nekeʼok xpoqʼpoqʼinkil ruqʼebʼ ut wankebʼ nekeʼok chi yaabʼak xbʼaanebʼ xsahil xchʼool. Nasahoʼk saʼ qachʼool naq jun chʼuut chi poyanam naʼok ajwiʼ xloqʼoninkil li Jehobʼa.

2 Laaʼo naqil li naʼlebʼ aʼin wiibʼ malaj oxibʼ sut ajwiʼ chiru li chihabʼ, abʼan ebʼ li anjel junelik yookebʼ rilbʼal. Kʼajoʼ tana nekeʼsahoʼk saʼ xchʼool naq rajlal xamaan nekeʼok li qas qiitzʼin chi xloqʼoninkil ru li Yos (Lucas 15:7, 10). Ut joʼkan ajwiʼ nekeʼreekʼa naq li xtenamit li Yos yook chi kʼiik (Ageo 2:7).

LAJ TZA «YO CHI SUTINK [...] JOʼ JUN KAQKOJ»

3. Kʼaʼut naq laj Tza yook chi sutink «joʼ jun kaqkoj japjo re», ut kʼaru naraj xbʼaanunkil?

3 Abʼan moko chixjunilebʼ ta ebʼ li musiqʼej nekeʼsahoʼk saʼ xchʼool naq naabʼalebʼ li qas qiitzʼin yookebʼ xtzʼeqtaanankil li tzʼaj aj ruuchichʼochʼ aʼin ut yookebʼ xsubʼal ribʼ saʼ haʼ. Ebʼ li maaʼus aj musiqʼej nekeʼkamk xbʼaan xjosqʼilebʼ. Ut aʼan joʼkan, xbʼaan naq laj Tza kixye chaq naq ebʼ li poyanam moko teʼxloqʼoni ta ru li Jehobʼa xbʼaan naq nekeʼxra chi moko kawaqebʼ ta saʼ xpaabʼal naq tchalq nimla chʼaʼajkilal saʼ xbʼeenebʼ (chaawil Job 2:4, 5). Joʼkan bʼiʼ, naq jun li qas qiitzʼin naxqʼaxtesi li xyuʼam chiru li Jehobʼa, naxkʼutbʼesi naq laj Tza aj tikʼtiʼ. Ut saʼ xkʼabʼaʼ naq laj Tza rajlal xamaan yook xkʼulbʼal naabʼal uqʼ saʼ ru, «yo chi sutink re xsikʼbʼal ani tixnuqʼ [malaj trisi saʼ li xpaabʼal], joʼ jun kaqkoj japjo re» (1 Pedro 5:8). Re xbʼaanunkil aʼin, naxsikʼ chanru tixbʼaanu re naq tqatzʼeqtaana li Yos chi junajwa (Salmo 7:2, 3 [7:1, 2, Wy]; 2 Timoteo 3:12).

Naq ebʼ li poyanam nekeʼxqʼaxtesi li xyuʼam ut nekeʼxsubʼ ribʼ saʼ haʼ, nekeʼxkʼutbʼesi naq laj Tza aj tikʼtiʼ

4, 5. a) Bʼar wank li wiibʼ chi naʼlebʼ li inkʼaʼ tixkanabʼ li Jehobʼa naq tixbʼaanu laj Tza? b) Kʼaru naxye li Santil Hu rehebʼ laj paabʼanel re xkʼojobʼankilebʼ xchʼool?

4 Maakʼaʼ naxye chanru xjosqʼil laj Tza, maajunwa tooxuwaq chiru. Xbʼaan naq li Jehobʼa inkʼaʼ tixkanabʼ naq laj Tza tixbʼaanu wiibʼ li naʼlebʼ. Li xbʼeen naʼlebʼ, maajunwa truuq xsachbʼal chixjunil li xtenamit li Yos. Li Jehobʼa kixye naq «kʼajoʼ xkʼihalebʼ» li tzʼaqal aj paabʼanel teʼkoleʼq chiru li nimla rahilal, ut chixjunil li naxye li Jehobʼa natzʼaqlok ru. Ut chixjunil aʼin naxnaw laj Tza (Apocalipsis 7:9, 14).

5 Li xkabʼ naʼlebʼ, laj Tza maajunwa truuq xsachbʼal li nekeʼwank chixkʼatq li Jehobʼa. Naqanaw aʼin xbʼaan naq laj Azarias laj kʼanjel chiru li Jehobʼa kixye re li awabʼej Asa: «Li Qaawaʼ taawanq eerikʼin wi laaʼex wanqex rikʼin» (2 Cronicas 15:2; chaawil 1 Corintios 10:13). Saʼ li Santil Hu wank naabʼal li eetalil chirixebʼ li inkʼaʼ keʼtʼaneʼk saʼ ruqʼ laj Tza (Hebreos 11:4-40). Joʼkan bʼiʼ, wi naqakʼam qe rikʼinebʼ ut toowanq chixkʼatq li Yos, moko kaʼaj tawiʼ tooruuq xnumsinkil li aaleek li naxkʼe laj Tza, tooruuq bʼan ajwiʼ xqʼaxbʼal ru. Ut aʼan tzʼaqal naxye li Santil Hu: «Kawaqex chiru laj tza, ut aʼan taaʼeleliq cheru» (Santiago 4:7).

«YOOKO [...] XYALBʼAL QAMETZʼEW [...] RIKʼINEBʼ LI MAAʼUS AJ MUSIQʼEJ»

6. Kʼaru naxbʼaanu laj Tza re naq li junjunq tixkanabʼ li xpaabʼal?

6 Joʼ naqakʼe reetal laj Tza maajunwa t-elq chi ubʼej naq tyaloq rikʼin li xtenamit li Yos. Abʼan truuq xrahobʼtesinkilebʼ li inkʼaʼ chik ajʼookebʼ ru. Chanru truuq xbʼaanunkil? Tixbʼaanu naq inkʼaʼ chik kawaq li xpaabʼalebʼ. Joʼkan naq, naroksi jalan jalanq li aaleek, naxyal qix chiqajunqal, ut naxsikʼ chanru tooxbʼalaqʼi. Qatzʼilaq rix li oxibʼ chi naʼlebʼ aʼin.

7. Kʼaʼut xnumtaak xjosqʼil laj Tza saʼ xbʼeen li xtenamit li Yos?

7 Naroksi jalan jalanq li aaleek. Li Apostol Juan kixye naq «chixjunil li ruuchichʼochʼ wank rubʼel xwankil li maaʼus» (1 Juan 5:19). Ebʼ li aatin aʼin naxkʼut chiruhebʼ li tzʼaqal aj paabʼanel naq tento ajʼooqebʼ ru. Saʼ xkʼabʼaʼ naq li ruuchichʼochʼ aʼin ak wank rubʼel xwankil laj Tza, saʼebʼ li qakutan yook xkʼeebʼal xqʼe chi reechaninkil li xtenamit li Yos li inkʼaʼ naxkanabʼ ribʼ chiru (Miqueas 4:1; Juan 15:19; Apocalipsis 12:12, 17). Ut saʼ xkʼabʼaʼ naq moko najt ta chik wank, xnumtaak xjosqʼil saʼ xbʼeen li xtenamit li Yos. Laj Tza naraj qarahobʼtesinkil ut narataw qakamsinkil.

8. Kʼaru naqatzol chirix li aatin Griego li kiroksi laj Pablo re xyeebʼal naq yooko «xyalbʼal qametzʼew» rikʼinebʼ li maaʼus aj musiqʼej?

8 Naxyal qix chiqajunqal. Li Apostol Pablo kixye rehebʼ laj paabʼanel: «Moko yooko ta chi xyalbʼal qametzʼew yal rikʼin winq, rikʼinebʼ bʼan [...] li maaʼus aj musiqʼej li wankatqebʼ taqeʼq» (Efesios 6:12). Kʼaru kiraj xyeebʼal laj Pablo rikʼin li aatin «xyalbʼal qametzʼew»? Saʼ li aatinobʼaal Griego naraj xyeebʼal naq li nekeʼyalok nekeʼxkʼe ribʼ chi roq ut chi ruqʼ. Chi joʼkan li Apostol Pablo kixchʼolobʼ naq chiqajunqal nokooyalok rikʼinebʼ li maaʼus aj musiqʼej. Joʼkan naq, maakʼaʼ naxye wi saʼ li tenamit bʼarwiʼ wanko nekeʼxpaabʼ malaj inkʼaʼ ebʼ li maaʼus aj musiqʼej. Tento naq maajunwa tsachq saʼ qachʼool li xkutankil naq xqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru li Jehobʼa xbʼaan naq aran xtiklaak chaq li yalok choʼq qe. Joʼkan naq, li Apostol Pablo kixjultika oxibʼ sut naq aajel ru naq ebʼ laj paabʼanel re li tenamit Efeso ajʼooqebʼ ru (Efesios 6:11, 13, 14).

9. a) Kʼaʼut laj Tza ut ebʼ li maaʼus aj musiqʼej nekeʼroksi jalan jalanq li aaleek? b) Kʼaʼut laj Tza naraj naq tqatzʼajni li qakʼaʼuxl, ut kʼaru tqabʼaanu re xnumsinkil? (Chaawil ajwiʼ li kaaxukuut bʼarwiʼ naxye « Miqakʼe Qibʼ chi Bʼalaqʼiik xbʼaan laj Tza».) c) Kʼaru li aaleek ok qe xtzolbʼal anaqwan?

9 Naxsikʼ chanru tooxbʼalaqʼi. Li Apostol Pablo kixye rehebʼ laj paabʼanel naq inkʼaʼ teʼxkanabʼ ribʼ chi aaleek xbʼaan laj Tza (Efesios 6:11). Li raqal aʼin naxkʼut naq laj Tza ut ebʼ li maaʼus aj musiqʼej nekeʼroksi jalan jalanq li naʼlebʼ re xbʼalaqʼinkilebʼ li qas qiitzʼin. Ut nekeʼruuk xbʼaanunkil, xbʼaan naq wankebʼ aj paabʼanel nekeʼxkuy junaq li aaleek ut nekeʼtʼaneʼk saʼ jalan chik. Joʼkan naq, laj Tza ut ebʼ li maaʼus aj musiqʼej inkʼaʼ nekeʼxkanabʼ rilbʼal kʼaru naqabʼaanu. Nekeʼril bʼar re li qapaabʼal yooko chi paltoʼk re naq aran teʼxyal qix. Abʼan moko sachso ta qanaʼlebʼ, xbʼaan naq li Santil Hu naxchʼolobʼ chanru naʼaaleek laj Tza (2 Corintios 2:11). Saʼ li tasal hu aʼin ak xqatzol li jalan jalanq chi aaleek li naroksi laj Tza: naxbʼaanu naq tqarahi ru li bʼihomal, naq tqochbʼeenihebʼ li inkʼaʼ usebʼ xnaʼlebʼ ut naroksi ajwiʼ li koʼbʼeetak yumbʼeetak. Anaqwan aatinaqo chirix jun chik li aaleek: li qʼehink ut li tuulak.

LI TUULAK UT LI QʼEHINK NAXBʼAANU NAQ TQATZʼEQTAANA LI YOS

10. a) Kʼaru li jalan jalanq chi yiibʼru aj naʼlebʼ wank saʼ li tuulak ut qʼehink? b) Kʼaru naxkʼoxla li Jehobʼa chirix li tuulak ut li qʼehink, ut chanru nakaawil laaʼat?

10 Saʼ li tuulak ut li qʼehink wank jalan jalanq li yiibʼru aj naʼlebʼ joʼ li aatinak rikʼinebʼ li kamenaq, xmoybʼal xsaʼ li uhej ut xbʼaanunkil li maaʼusilal re junaq li poyanam. Li nekeʼxyuʼami aʼin nekeʼxjunaji ribʼ rikʼinebʼ li maaʼus aj musiqʼej, xbʼaan naq wankebʼ saʼ aatin. Joʼ naqanaw li Jehobʼa xikʼ naril chixjunil aʼin, joʼkan naq li Santil Hu naxye naq «yibʼeetal chiru li Qaawaʼ» (Deuteronomio 18:10-12; Apocalipsis 21:8). Saʼ xkʼabʼaʼ naq li Jehobʼa naxye rehebʼ laj paabʼanel: «Chetzʼeqtaana li inkʼaʼ us», maajunwa tqakʼoxla xqʼetbʼal qibʼ chiru rikʼin xsikʼbʼalebʼ li maaʼus aj musiqʼej (Romanos 12:9). Kʼajoʼ nachalk qaxaʼaw yal rikʼin xkʼoxlankil!

11. Kʼaru tixkʼoxla laj Tza wi tootʼaneʼq saʼ li tuulak ut li qʼehink? Chʼolobʼ rikʼin jun li eetalil.

11 Li tuulak ut li qʼehink nimla maak ut nokooxkʼam chi xtzʼeqtaanankil li Jehobʼa. Joʼkan naq, laj Tza naxkʼe xchʼool re qatʼanbʼal saʼ li maak aʼin. Ut naq nokootʼaneʼk saʼ li maak aʼin, jwal nasahoʼk saʼ xchʼool. Re xtawbʼal ru aʼin qilaq jun li eetalil. Wi junaq rehebʼ laj puubʼ tixkʼe ribʼ chi qunbʼesiik xbʼaanebʼ li xikʼ nekeʼilok rehebʼ ut tqʼaxonq saʼ xyanqebʼ, li nataqlank rehebʼ li xikʼ nekeʼilok tixjiʼjiʼi li ruqʼ xbʼaan xsahil xchʼool, ut tixnumsi chiru li nataqlank chaq re laj puubʼ re xseʼenkil ut xkʼutbʼal joʼ maatan. Joʼkan raj ajwiʼ tkʼulmanq, wi junaq laj paabʼanel tixtzʼeqtaana li Jehobʼa ut t-oq chi tuulak ut chi qʼehink, ut chi joʼkan yooq xkʼeebʼal ribʼ chi taqlaak xbʼaan Tza. Kʼajoʼaq raj xsahil xchʼool laj Tza wi junaq laj paabʼanel tixbʼaanu joʼkan! Ma naqaj xsahobʼresinkil xchʼool laj Tza? Inkʼaʼ. Laaʼo maajunwa tqatzʼeqtaana li Jehobʼa.

LAJ TZA NAXBʼAANU NAQ T-OQ QAKʼAʼUXL CHIRIX LI YAAL

12. Kʼaru li naʼlebʼ naroksi laj Tza re naq tootʼaneʼq saʼ li tuulak ut saʼ li qʼehink?

12 Moko tootʼaneʼq ta saʼ li tuulak ut li qʼehink wi xikʼ naqil li yiibʼru aj naʼlebʼ aʼin. Laj Tza naxnaw aʼin joʼkan naq naraj xjalbʼal qakʼaʼuxl. Chanru naxbʼaanu? Naxsach li qakʼaʼuxl re naq tqakʼoxla naq li us, «inkʼaʼ us» ut li inkʼaʼ us, «chaabʼil» (Isaias 5:20). Joʼkan naq, naabʼal sut naroksi li naʼlebʼ li naʼusa chiru: naxbʼaanu naq t-oq qakʼaʼuxl chirix li yaal.

13. Chʼolobʼ rikʼin wiibʼ oxibʼ li eetalil chanru nabʼalaqʼik laj Tza.

13 Qilaq wiibʼ oxibʼ li eetalil chirix chanru nabʼalaqʼik laj Tza. Saʼ li chʼinaʼusil naʼajej laj Tza kixye re li xʼEva: «Ma yaal naq li Yos xye eere naq inkʼaʼ naru teelow ruhebʼ li cheʼ li wankebʼ saʼ xnaʼaj li awimq?». Saʼ jun chik kutan, naq keʼchʼutlaak saʼ choxa ebʼ li anjel, laj Tza kixye: «Ma maakʼaʼ rajbʼal naq laj Job naxxiwa aawu?». Joʼkan ajwiʼ naq li Jesus yook xtikibʼankil li xkʼanjel chirix li Yos arin saʼ ruuchichʼochʼ laj Tza kixye re: «Wi laaʼat Ralal li Yos, ye naq ebʼ li pek aʼin cheʼjaltesiiq choʼq wa». Laj Tza kixseʼe li Jehobʼa chiru li Jesus, naq ak waqibʼ xamaan xyeebʼal li Jehobʼa li aatin aʼin chirix li Jesus: «Aʼan aʼin li walal raaro inbʼaan; rikʼin aʼin nasahoʼk inchʼool» (Genesis 3:1; Job 1:9; Mateo 3:17; 4:3).

14. a) Chanru naxbʼaanu laj Tza re xbʼalaqʼinkilebʼ li qas qiitzʼin chirix li tuulak ut li qʼehink? b) Kʼaru tqatzol anaqwan?

14 Joʼ kixbʼaanu chaq najter, laj Tza toj yook roksinkil li tikʼtiʼ re bʼalaqʼink. Ut naxbʼaanu re naq tqakʼoxla naq moko yiibʼ ta ru li tuulak ut li qʼehink. Abʼan usta ra xyeebʼal, wankebʼ aj paabʼanel nekeʼxkʼoxla naq moko maak chixjunil li nayeemank chirix li tuulak ut li qʼehink (2 Corintios 11:3). Abʼanan, chanru tooruuq chi xtenqʼankilebʼ re naq inkʼaʼ teʼtʼaneʼq saʼ li aaleek? Ut kʼaru ttenqʼanq qe laaʼo? Re xsumenkil ebʼ li patzʼom aʼin qilaq chanru yook roksinkil laj Tza li tuulak ut li qʼehink: saʼ li ajsibʼaal u ut saʼ li bʼanok.

NARIL LI NAWULAK CHIQU UT LI NAQAJ

15. a) Kʼaru nekeʼxkʼoxla chirix li tuulak ut li qʼehink saʼ li tenamit Europa ut Norte America? b) Kʼaru nakʼamok rehebʼ laj paabʼanel chi kʼoxlak joʼ nakʼoxlak li ruuchichʼochʼ chirix li tuulak ut li qʼehink?

15 Saʼebʼ li tenamit joʼ Europa ut Norte America moko nekeʼxuwak ta chiru li tuulak ut li qʼehink. Joʼkan naq saʼ li kaxmu, saʼebʼ li tasal hu ut saʼebʼ li bʼatzʼunk nekeʼxkʼut naq maakʼaʼ nekeʼxbʼaanu ut moko wank ta xwankilebʼ li maaʼus aj musiqʼej chi moko maak ta xyuʼaminkil. Joʼkan ajwiʼ, naabʼalebʼ li qas qiitzʼin nekeʼxsikʼ li tasal hu li nekeʼaatinak chirix li qʼehink ut li tuulak ut nekeʼwulak chiru rilbʼal. Joʼ naqakʼe reetal, ebʼ li maaʼus aj musiqʼej nekeʼxbʼaanu naq ebʼ li qas qiitzʼin teʼxkʼoxla naq maakʼaʼ chʼaʼajkilal naxkʼam chaq li tuulak ut li qʼehink. Ma wankebʼ aj paabʼanel nekeʼxkʼoxla naq moko maak ta rilbʼal li tuulak ut li qʼehink? Wankebʼ. Chanru nekeʼtʼaneʼk saʼ li kʼaʼuxl aʼin? Qilaq jun li eetalil chirix aʼin. Naq jun laj paabʼanel kiril saʼ li kaxmu li tuulak ut li qʼehink, kixye: «Yaal naq xwil saʼ li kaxmu li qʼehink ut li tuulak abʼan aʼin moko naraj ta xyeebʼal naq yookin xyuʼaminkil». Kʼaʼut xiwxiw kʼoxlak chi joʼkan?

16. Kʼaʼut xiwxiw rajsinkil qu rikʼin li tuulak ut li qʼehink?

16 Yaal naq rilbʼal li tuulak ut li qʼehink moko juntaqʼeet ta rikʼin xbʼaanunkil, abʼan moko naraj ta xyeebʼal naq inkʼaʼ tooxkʼe saʼ chʼaʼajkilal. Kʼaʼut naqaye aʼin? Xbʼeenwa qajultikaq naq li Santil Hu naxye naq laj Tza ut ebʼ li maaʼus aj musiqʼej moko nekeʼruuk ta xnawbʼal kʼaru wank saʼ li qachʼool. * Saʼ xkʼabʼaʼ naq nekeʼraj xnawbʼal kʼaru naqakʼoxla ut bʼar nokoopaltoʼk saʼ li qapaabʼal, nekeʼok xkʼaakʼalenkil chixjunil li naqabʼaanu, joʼkan naq nokooʼeʼxkʼaakʼale re rilbʼal chanru naqajsi qu. Joʼkan bʼiʼ, wi junaq laj paabʼanel t-oq raj rilbʼal li tuulak ut li qʼehink saʼ li kaxmu malaj saʼebʼ li tasal hu, yooq raj xkʼutbʼal chiruhebʼ li maaʼus aj musiqʼej kʼaru nawulak chiru. Ut naq ebʼ li maaʼus aj musiqʼej teʼril aʼin, aʼan li naʼlebʼ teʼroksi re raaleenkil malaj re reechaninkil. Li nekeʼrajsi ru rikʼin li tuulak ut li qʼehink, naq keʼreekʼa ak yookebʼ xyuʼaminkil li yiibʼru aj naʼlebʼ aʼin (chaawil Galatas 6:7).

Sikʼ li Jehobʼa naq tatyajerq

17. Chan raj ru truuq xchʼikbʼal ribʼ laj Tza naq ra saʼ xchʼool junaq li yaj?

17 Laj Tza moko kaʼaj tawiʼ nokooraale rikʼin li ajsibʼaal u, nokooraale bʼan ajwiʼ naq nokooyajerk. Qakʼoxlaq naq junaq laj paabʼanel ra saʼ xchʼool xbʼaan naq maakʼaʼ nakʼirtesink re (Marcos 5:25, 26). Abʼan, chanru teʼruuq raj roksinkil li rahil chʼoolejil aʼin laj Tza ut ebʼ li maaʼus aj musiqʼej? Ebʼ li maaʼus aj musiqʼej teʼoq xbʼaanunkil naq li yaj tchʼinaaq xchʼool ut t-oq xsikʼbʼalebʼ «li nekeʼtuulak ut li nekeʼqʼehink» re naq tbʼaneʼq (Isaias 1:13, TNM). Wi laj paabʼanel natʼaneʼk saʼ li aaleek aʼin, moko usta chik twanq chiru li Jehobʼa. Chanru tixkʼe ribʼ saʼ chʼaʼajkilal chiru li Yos?

18. Kʼaru li naʼlebʼ chirix li bʼaneʼk tento teʼxtzʼeqtaana ebʼ laj paabʼanel, ut kʼaʼut?

18 Naq ebʼ laj Israel keʼok chi tuulak ut chi qʼehink li Jehobʼa kixye rehebʼ: «Naq neketaqsi leeruqʼ chi tijok, nintzʼap li xnaqʼ wu re naq inkʼaʼ texwil. Us ta neketiq roq leetij, laaʼin inkʼaʼ nawabʼi» (Isaias 1:15). Maajunwa naqaj tʼaneʼk saʼ li maak aʼin. Inkʼaʼ naqaj naq li Jehobʼa tixkanabʼ qabʼinkil, tixkanabʼ qatenqʼankil, chi moko naqaj naq tooxtzʼeqtaana naq yajaqo (Salmo 41:4 [41:3, Wy]). Joʼkan bʼiʼ, kʼaru tento tqabʼaanu wi naqakʼe reetal naq yookebʼ roksinkil li tuulak malaj li qʼehink re qakʼirtasinkil? Saʼ junpaat tqatzʼeqtaana li naʼlebʼ aʼin (Mateo 6:13). * Wi joʼkan tqabʼaanu, junelik toowanq chixkʼatq li Jehobʼa (chaawil ajwiʼ li kaaxukuut bʼarwiʼ naxye « Ma Tuulak ut Qʼehink aʼin?»).

MA US NAQ YOOQO XSEERAQʼINKIL LI NEKEʼXBʼAANU LI MAAʼUS AJ MUSIQʼEJ?

19. a) Kʼaru li naʼlebʼ naroksi laj Tza re naq ebʼ li poyanam teʼtʼaneʼq saʼ ruqʼ? b) Chirix kʼaru inkʼaʼ teʼaatinaq ebʼ laj paabʼanel?

19 Usta naabʼalebʼ saʼ li tenamit Europa ut Norte America inkʼaʼ nekeʼxxuwa ru laj Tza, wankebʼ saʼ jalan chik tenamit moko joʼkan ta nekeʼxkʼoxla. Joʼkan ajwiʼ, naabʼalebʼ ak xeʼtʼaneʼk saʼ ruqʼ li maaʼus xbʼaan naq nekeʼxkʼoxla naq maakʼaʼ naqʼaxok re xwankil laj Tza. Joʼkan naq, moko sa ta chik wankebʼ chi moko sa ta chik nekeʼwaʼak, nekeʼkʼanjelak ut nekeʼwark. Usta nekeʼxxuwak chiruhebʼ, inkʼaʼ nekeʼxkanabʼ rabʼinkil ut xseeraqʼinkil li nekeʼxbʼaanu li maaʼus aj musiqʼej. Abʼanan, ma us tawiʼ naq ebʼ li nekeʼloqʼonink re li Jehobʼa yooqebʼ rabʼinkil malaj xseeraqʼinkil junaq li naʼlebʼ chirix li maaʼus aj musiqʼej? Wank wiibʼ xyaalal kʼaʼut inkʼaʼ tqabʼaanu aʼin.

20. Chan raj ru tooʼoq chi tzʼaqonq chirix laj Tza?

20 Qilaq li xbʼeen xyaalal: wi tooʼoq raj xseeraqʼinkil chanru nekeʼbʼalaqʼik ebʼ li maaʼus aj musiqʼej, yooqo raj chi tzʼaqonk chirix laj Tza. Usta li Santil Hu naxye naq laj Tza wank xwankil re xbʼaanunkil li nimla naʼlebʼ, naxkʼut ajwiʼ naq naroksi «xninqal ru bʼaanuhom, eetalil ut bʼalaqʼil sachbʼachʼoolej» (2 Tesalonicenses 2:9, 10). Laj Tza xyuwaʼil aj tikʼtiʼ ut naxnaw xbʼalaqʼinkil li xkʼaʼuxebʼ li nekeʼwulak chiru chixjunil li nachalk saʼ li tuulak ut saʼ li qʼehink. Joʼkan naq, ebʼ li qas qiitzʼin aʼin nekeʼxye naq xeʼril ut xeʼrabʼi junaq li naʼlebʼ ut moqon chik nekeʼok xseeraqʼinkil. Ut naq ebʼ li poyanam nekeʼrabʼi li nekeʼxbʼaanu li maaʼus aj musiqʼej nekeʼok xtiqbʼal roq li aatin. Abʼan, kʼaru tkʼulmanq wi junaq laj paabʼanel yooq raj ajwiʼ chi xseeraqʼinkil li nekeʼxbʼaanu li maaʼus aj musiqʼej? Laj paabʼanel yooq chi tzʼaqonk rikʼin li «xyuwaʼil li tikʼtiʼ» ut xkʼutbʼal xnaʼlebʼ laj Tza (Juan 8:44; 2 Timoteo 2:16).

21. Chirix kʼaru raj tento tooʼaatinaq?

21 Usta yaal raj naq ebʼ li maaʼus aj musiqʼej nekeʼchʼiʼchʼiʼink moko usta xseeraqʼinkil rehebʼ li qech aj paabʼanel. Li xkabʼ xyaalal: naqaj xkʼeebʼal xwankil li kixbʼaanu li Jesus ut inkʼaʼ li naxbʼaanu laj Tza. Joʼ naxye li Santil Hu: «Chiqakaʼya li Jesus li nayoobʼank ut nabʼeresink re li qapaabʼaal toj reetal toxtzʼaqloq ru» (Hebreos 12:2). Naq li Jesus kiwank arin saʼ Ruuchichʼochʼ, moko kixseeraqʼi ta rehebʼ li xtzolom chanru nekeʼnaʼlebʼak ebʼ li maaʼus aj musiqʼej, abʼan aʼin moko naraj ta xyeebʼal naq inkʼaʼ naxnaw kʼaru naxnaw ut kʼaru inkʼaʼ naxnaw xbʼaanunkil laj Tza. Kixkʼe bʼan xchʼool chi aatinak chirix li Xnimajwal Awabʼejilal li Yos. Qakʼamaq qe rikʼin li Jesus ut ebʼ li Apostol: chooʼaatinaq chirix li «xninqal ru xbʼaanuhom li Yos» xbʼaan naq aʼan tkawresinq re li qapaabʼal (Hechos 2:11; Lucas 8:1; Romanos 1:11, 12).

22. Chanru tootenqʼanq re naq wanq li sahil chʼoolejil saʼ choxa?

22 Joʼ ak xqatzol, laj Tza naraj naq tqakanabʼ wank choʼq ramiiw li Jehobʼa joʼkan naq naroksi jalan jalanq li aaleek joʼ li tuulak ut li qʼehink. Joʼkan bʼiʼ, wi junelik yooqo xtzʼeqtaanankil li inkʼaʼ us ut xyuʼaminkil li us, maajunwa tqakanabʼ naq laj Tza tooxkʼe chi tʼaneʼk saʼ li qʼehink ut saʼ li tuulak (chaawil Efesios 4:27). «Qʼaxal nim [...] li sahil chʼoolej taawanq» saʼ choxa wi inkʼaʼ naqakanabʼ xtzʼeqtaanankil li qaaleenkil li naxkʼe laj Tza toj reetal naq tsacheʼq (Lucas 15:7; Efesios 6:11).

^ párr. 16 Laj Tza nawbʼil ru joʼ aj Qʼetol Aatin, aj Yoobʼanel Aatin, aj Bʼalaqʼ, aj Aaleenel ut aj Tikʼtiʼ, abʼan maajun rehebʼ li uuchil kʼabʼaʼej aʼin naxkʼutbʼesi naq naxnaw kʼaru tzʼaqal wank saʼ li qakʼaʼuxl ut saʼ li qachʼool. Abʼanan li Santil Hu naxye chirix li Jehobʼa: «Li qachʼool nayaleʼk rix xbʼaan li Qaawaʼ». Joʼkan ajwiʼ li Santil Hu naxkʼut naq li Jesus naxye chirixebʼ li qas qiitzʼin: «Nintzʼili li xchʼoolebʼ ut li xkʼaʼuxebʼ» (Proverbios 17:3; Apocalipsis 2:23).

^ párr. 18 Chaawil ajwiʼ li tasal hu La Atalaya re li 15 re li po Diciembre 1994, saʼebʼ li perel 19-22 bʼarwiʼ naxye: «¿Una prueba de salud para usted?». Ut chaawil ajwiʼ li tasal hu ¡Despertad! 8 re li po Enero 2001, bʼarwiʼ naxye: «El punto de vista bíblico: ¿Importa qué tratamiento médico escogemos?».