Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

TZOLOM 12

Qoksihaq li Qaatin re Waklesink Chʼool!

Qoksihaq li Qaatin re Waklesink Chʼool!

«Miʼelk chi xtzʼuumal eere yibʼ aj aatin, aʼanaq bʼan li chaabʼil, li nawaklesink chʼoolej.» (EFESIOS 4:29.)

1-3. a) Kʼaru li maatan kixkʼe li Jehobʼa rehebʼ li poyanam ut kʼaʼut nayeemank naq naabʼalebʼ inkʼaʼ us nekeʼroksi? b) Wi naqaj wank junelik saʼ xrahom li Yos, chanru tqoksi li ruʼuj qaqʼ?

KʼARU taaweekʼa wi inkʼaʼ raj us yook roksinkil li maatan li xaakʼe re jun rehebʼ laakomon? Qayehaq naq xaasi re jun li bʼelebʼaal chʼiichʼ, abʼan yook xtochʼbʼalebʼ li qas qiitzʼin chiru. Ma inkʼaʼ raj trahoʼq saʼ laachʼool chi rabʼinkil aʼin?

2 Li Santil Hu naxye naq rikʼin li Jehobʼa nachalk «chixjunil li qamaatan li tzʼaqal re ru» (Santiago 1:17). Naq li Jehobʼa kooxyoobʼtesi kixbʼaanu naq tooʼaatinaq ut aʼan jun rehebʼ li maatan kixkʼe qe. Abʼan, ebʼ li xul moko kʼeebʼilebʼ ta rehebʼ li maatan aʼin. Saʼ xkʼabʼaʼ li qamaatan nokooruuk xyeebʼal li naqakʼoxla ut li naqeekʼa. Abʼanan, naabʼalebʼ li poyanam moko nekeʼroksi ta chiʼus li maatan aʼin joʼ chanru nabʼaanumank rikʼin li bʼelebʼaal chʼiichʼ. Joʼkan naq, wankebʼ nekeʼrahobʼtesink xbʼaan naq inkʼaʼ nekeʼxkʼoxla li nekeʼxye. Ma naqakʼe reetal kʼaru nareekʼa li Jehobʼa naq inkʼaʼ us naqoksi li maatan li kixkʼe qe?

3 Abʼanan, wi naqaj wank junelik saʼ xrahom li Yos, tento naq tqoksi chiʼus li ruʼuj qaqʼ joʼ chanru nawulak chiru li Jehobʼa, malaj tqabʼaanu li naxye qe saʼ li Santil Hu: «Miʼelk chi xtzʼuumal eere yibʼ aj aatin, aʼanaq bʼan li chaabʼil, li nawaklesink chʼoolej bʼarwiʼ aajel ru, re naq trusilahebʼ li teʼabʼinq» (Efesios 4:29). Joʼkan naq, ok qe xtzolbʼal kʼaru chi aatinul tento tqatzʼeqtaana ut chanru tqoksi ruʼuj qaqʼ re xwaklesinkilebʼ xchʼool ebʼ li qas qiitzʼin. Abʼanan, xbʼeenwa qilaq kʼaʼut aajel ru xkʼeebʼal reetal chanru nokooʼaatinak.

KʼAʼUT US XQʼUSBʼAL LI RUʼUJ QAQʼ?

4, 5. Joʼ naqil saʼ xhuhil Proverbios, kʼaru xwankil ebʼ li aatin?

4 Li xbʼeen xyaalal li ttenqʼanq chi xkʼeebʼal reetal kʼaru tqaye, aʼan xkʼoxlankil naq ebʼ li qaatin wankebʼ xwankil. Joʼkan naq saʼ Proverbios 15:4 naxye: «Li qʼunil aatin, [...] chanchan li cheʼ re li yuʼam; aʼut li bʼalaqʼil aatin narahobʼtesink chʼoolej». Joʼ chanru naq li haʼ naxkʼe xyuʼam junaq li cheʼ, li naʼaatinak saʼ tuulanil naxkʼojobʼ xchʼool li naʼabʼink re. Ut li ra naʼaatinak yalaq ani naxrahobʼtesi. Joʼkan naq, wank aatin nasahobʼresink ut wank narahobʼtesink chʼool (Proverbios 18:21).

5 Saʼ Proverbios 12:18 naxkʼut ajwiʼ naq wank xwankil ebʼ li qaatin. Joʼkan naq li raqal aʼin naxye: «Wan li aatin ra nanaq wiʼ joʼ naxset li qʼesnal chʼiichʼ». Joʼkan bʼiʼ, wi inkʼaʼ naqakʼoxla li tqaye, naru tqachʼina xchʼoolebʼ li qamiiw ut inkʼaʼ chik teʼraj wank qikʼin. Joʼkan naq nayeemank naq jwal ra nekeʼnaq ebʼ li aatin chiru naq tooʼeʼxeʼq chi chʼiichʼ. Abʼan moko kaʼaj tawiʼ aʼin naxye li xhuhil Proverbios naxye ajwiʼ: «Li raatin li wank xnaʼlebʼ [...] chanchan li chaabʼil bʼan». Joʼkan naq, wi naqakʼe qaqʼe chi xkʼutbʼesinkil li xnaʼlebʼ li Yos tqakʼoxla chiʼus li kʼaru tqaye. Li chaabʼil naʼaatinak naxkʼojobʼebʼ xchʼool li ra wankebʼ ut junelik wank ramiiw. Chiqajunilo nawulak chiqu naq nokooʼeʼraatina saʼ tuulanil (chaawil Proverbios 16:24). Wank tzʼaqal xwankil li naqaye, joʼkan naq qoksihaq chiʼus ebʼ li qaatin re kʼojobʼank chʼool ut inkʼaʼ re rahobʼtesink.

Li qʼunil aatin chanchan li haʼ xbʼaan naq sa nawulak

6. Kʼaʼut chʼaʼaj chiqu xkotzbʼal li ruʼuj qaqʼ?

6 Abʼan wank sut usta tqakʼe reetal kʼaru tqaye, nokoopaltoʼk. Ut aʼin naxkʼut chiqu naq aajel ru naq tqabʼaanu kuʼeent kʼaru tqaye. Li xkabʼ xyaalal naq saʼ xkʼabʼaʼ naq laaʼo aj maak moko usta naqoksi li ruʼuj qaqʼ. Chʼaʼaj chiqu xkotzbʼal li ruʼuj qaqʼ xbʼaan naq ebʼ li qaatin nekeʼelk chaq saʼ li qachʼool. Joʼkan naq, li Santil Hu naxye chirix li winq: «Aj maak[...] chalen chaq saʼ xkachʼinal» (Genesis 8:21; Lucas 6:45; chaawil Santiago 3:2-4). Saʼ xkʼabʼaʼ naq laaʼo aj maak, chʼaʼaj chiqu xkotzbʼal li ruʼuj qaqʼ. Abʼan tooruuq xbʼaanunkil wi wulaj wulaj naqakʼe qaqʼe chi xkʼoxlankil chiʼus kʼaru tqaye, joʼ chanru naxbʼaanu junaq li winq naq naxkʼe xqʼe chi numxik saʼ xkawil roq li nimaʼ.

7, 8. Kʼaʼut nayeemank naq tooruuq chi maakobʼk chiru li Jehobʼa rikʼin li naqaye?

7 Ut li rox xyaalal re naq tqatzol xkotzbʼal li ruʼuj qaqʼ tento tqakʼoxla naq tqaqʼaxtesi li qabʼaanuhom ut li qayehom chiru li Jehobʼa. Li naqaye wank xwankil saʼ xbʼeenebʼ li qas qiitzʼin ut chiru li Jehobʼa. Joʼ naxkʼutbʼesi saʼ Santiago 1:26: «Wi ani naxkʼoxla [...] naq tzʼaqal aj paabʼanel ut inkʼaʼ naxqʼus li ruʼuj raqʼ, aʼan naxbʼalaqʼi ribʼ xjunes, ut li xpaabʼaal maakʼaʼ rajbʼal». Joʼ xqatzol saʼ li Tzolom 11, wi inkʼaʼ us nokooʼaatinak, naru tqakʼe qibʼ saʼ chʼaʼajkilal chiru li Jehobʼa. Ut maakʼaʼaq xwankil li qapaabʼal chiru li Yos wi inkʼaʼ naqakʼe reetal li naqaye malaj yooqo xrahobʼtesinkilebʼ li poyanam rikʼin li qaatin. Joʼkan naq, tento naq tqakʼoxla chiʼus kʼaru tqaye re naq maaʼani tqarahobʼtesi (Santiago 3:8-10).

8 Ak xqatzol oxibʼ li naʼlebʼ li tooxtenqʼa chi xqʼusbʼal li ruʼuj qaqʼ. Ut anaqwan ok qe xtzolbʼal kʼaru chi aatinul maajunwa tqanumsi saʼ qe ut bʼar wank li aatin tqoksi re waklesink chʼool.

EBʼ LI AATIN LI NEKEʼKUBʼSINK CHʼOOL

9, 10. a) Kʼaru chi aatinul ak xnumtaak saʼebʼ li qakutan? b) Kʼaʼut maajunwa tqanumsi saʼ qe li tzʼaj aj aatin? (Chaawil ajwiʼ li kokʼ tzʼiibʼ.)

9 Li tzʼaj aj aatin. Saʼebʼ li qakutan, yalaq bʼar naqabʼi li maajewank, ebʼ li aatin ra nanaq, ut jalan jalanq chi tzʼaj aj aatin. Joʼkan naq, naabʼalebʼ nekeʼroksi li tzʼaj aj aatin joʼ li muxuk ibʼ, re xkʼeebʼalebʼ chi seʼek li nekeʼabʼink rehebʼ. Abʼan ebʼ li aatin aʼin maakʼaʼ nekeʼok wiʼ! Chalen chaq 2.000 chihabʼ, laj Pablo kixtzʼiibʼa jun li hu rehebʼ laj paabʼanel re li tenamit Colosas ut chisaʼ li hu kixye rehebʼ: «Kanabʼomaq [...] li yibʼ aj aatin» (Colosenses 3:8). Ut kixtzʼiibʼa ajwiʼ rehebʼ laj paabʼanel re li tenamit Efeso: «Moko chiʼabʼimanq saʼ eeyanq [...] li tzʼajbʼeetalil naʼlebʼ, li seeraqʼ maakʼaʼ naʼok wiʼ ut li xiikil chʼuchʼibʼk» (Efesios 5:3, 4).

10 Li Jehobʼa xikʼ naril li tzʼaj aj aatin. Saʼ xkʼabʼaʼ naq naqara li Jehobʼa, xikʼ naqil li tzʼaj aj aatin ut maajunwa naqanumsi saʼ qe. Chʼolchʼo chiqu naq li «tzʼajbʼeetalil naʼlebʼ» chalenaq ajwiʼ «rikʼin li tzʼejwalej», joʼkan naq laj Pablo kixye naq maajunwa tqanaʼlebʼa (Galatas 5:19-21). Nimla chʼaʼajkilal naxkʼam chaq aʼin. Joʼkan naq, kʼaru tixkʼul li kʼaynaq chi aatinak chirix li muxuk ibʼ, li koʼbʼeetak yumbʼeetak, malaj xseeraqʼinkil li tzʼaj aj naʼlebʼ? Xbʼeenwa tqʼuseʼq, ut wi inkʼaʼ naraj xjalbʼal xnaʼlebʼ, t-isiiq saʼ li chʼuut. *

11, 12. a) Joqʼe inkʼaʼ us aatinak chirix junaq li qas qiitzʼin? b) Kʼaʼut tento tqatzʼeqtaana li yoobʼank aatin?

11 Numsink ut yoobʼank aatin. Moko maak ta aatinak chirix junaq li qas qiitzʼin wi us yooko xyeebʼal chirix. Maare yooko xpatzʼbʼal xbʼaan naq xsubʼeʼk saʼ haʼ, malaj re xwaklesinkil xchʼool. Saʼ xkutankilebʼ li Apostol, ebʼ laj paabʼanel junelik keʼxpatzʼ li rech aj paabʼanel re xkʼojobʼankilebʼ xchʼool (Efesios 6:21, 22; Colosenses 4:8, 9). Abʼan moko us ta xseeraqʼinkil li xyuʼamebʼ li qech aj paabʼanel malaj tqajal ruhebʼ li aatin li xqabʼi chirixebʼ. Ut wi inkʼaʼ raj tqakanabʼ xbʼaanunkil aʼin tqachʼik qibʼ saʼ nimla chʼaʼajkilal ut tooʼoq chi yoobʼank aatin malaj xyeebʼal li tikʼtiʼ chirix junaq li poyanam re naq inkʼaʼ us tkanaaq chiruhebʼ li qas qiitzʼin. Qajultikaq kʼaru keʼxbʼaanu laj Pariseey, keʼyoobʼank aatin chirix li Jesus re naq maaʼani tpaabʼanq re (Mateo 9:32-34; 12:22-24). Joʼ xqil, li yoobʼank aatin naxkʼam chaq naabʼal li chʼaʼajkilal (Proverbios 26:20).

12 Chanru narilebʼ li Jehobʼa li nekeʼyoobʼank aatin malaj li nekeʼkʼehok saʼ raaxiikʼ? Li Jehobʼa moko sa ta narilebʼ li poyanam aʼin. Li Jehobʼa jwal xikʼ narilebʼ li «nekeʼyoobʼank raaxiikʼ» saʼ xyanqebʼ li ras riitzʼin (Proverbios 6:16-19). Qajultikaq naq saʼ Griego li aatin diábolos naraj xyeebʼal «aj yoobʼanel tikʼtiʼ». Ut joʼkan ajwiʼ nayeemank re laj Tza, xbʼaan naq kiyoobʼank tikʼtiʼ chirix li Yos (Apocalipsis 12:9, 10). Joʼkan naq, maaʼani traj wank choʼq aj «Tza», (malaj choʼq aj yoobʼanel tikʼtiʼ). Saʼ li qachʼuut moko kʼulbʼil ta li yoobʼank aatin chi moko li nachalk rikʼin li tzʼejwalej. Saʼ li yiibʼru aj naʼlebʼ wank ajwiʼ li «wechʼij ibʼ» ut li «jachok ibʼ» (Galatas 5:19-21). Joʼkan bʼiʼ, wi naqaj aatinak chirix junaq li qas qiitzʼin, xbʼeenwa qakʼoxlaq: «Ma chʼolchʼo chiwu naq xkʼulmank li naʼlebʼ aʼin? Wi tinseeraqʼi li xeʼxkʼul, ma yookin xkʼutbʼesinkil naq ninrahebʼ? Ma us naq chixjunilebʼ teʼnawoq re li xeʼxkʼul?» (chaawil 1 Pedro 4:15).

13, 14. a) Kʼaru nekeʼreekʼa li poyanam naq nekeʼhobʼeʼk? b) Saʼ kʼaru chi chʼaʼajkilal nekeʼxkʼe ribʼ li nekeʼmaajewank?

13 Li nekeʼhobʼok. Joʼ ak xqil, ebʼ li aatin naru nekeʼrahobʼtesink. Saʼ xkʼabʼaʼ naq laaʼo aj maak naru naqaye junaq li aatin ut moqon chik tooʼoq xkʼoxlankil kʼaʼut naq xqaye. Abʼan li Santil Hu naxchʼolobʼ naq wank ebʼ li aatin moko kʼulbʼil ta saʼ li chʼuut chi moko saʼ li junkabʼal. Joʼkan naq li Apostol Pablo kixye rehebʼ laj paabʼanel: «Chixjunil li kʼahink, josqʼil, poʼok chʼoolej, choqink, majewank isinbʼilaq taxaq eerikʼin» (Efesios 4:31). Li nekeʼxbʼaanu aʼin nekeʼhobʼok ut nekeʼtzʼilink ix. Li yiibʼru aj aatin nakubʼsink wankil. Ut ebʼ li kokʼal jwal ra nekeʼkanaak naq nekeʼhobʼeʼk xbʼaan naq kachʼinebʼ ut maakʼaʼ nekeʼxnaw chirix aʼin (Colosenses 3:21).

14 Li Santil Hu naxtzʼeqtaanahebʼ laj maajewanel ut naxkʼut naq wankebʼ saʼ chʼaʼajkilal. Kʼaru teʼxkʼul li kʼaynaqebʼ chi xhobʼalebʼ li qas qiitzʼin malaj chi xkutbʼalebʼ chi aatin re xkubʼsinkilebʼ xchʼool? Ebʼ li qas qiitzʼin aʼin, xbʼeenwa yooqebʼ chi qʼuseʼk, ut wi inkʼaʼ nekeʼraj xjalbʼal xnaʼlebʼ, teʼisiiq saʼ li chʼuut. Abʼan moko kaʼaj tawiʼ aʼin teʼxkʼul, naru bʼan nekeʼxtzʼeq li junelik yuʼam li tixkʼe li Yos saʼ xkʼabʼaʼ li Xʼawabʼejilal (1 Corintios 5:11-13; 6:9, 10). Moko naxkʼam ta ribʼ li xrahom li Jehobʼa rikʼin li hobʼok, li tikʼtiʼik, li choqink ut chixjunil chik li aatin li nakubʼsink chʼool.

EBʼ LI AATIN LI NEKEʼWAKLESINK CHʼOOL

15. Kʼaru chi aatinul nawaklesink chʼool?

15 Chanru naraj li Jehobʼa naq tqoksi li ruʼuj qaqʼ? Li Santil Hu naxye qe naq tqoksi re xwaklesinkilebʼ xchʼool li qas qiitzʼin (Efesios 4:29). Nasahoʼk saʼ xchʼool li Jehobʼa naq naqasikʼ chiʼus li aatin re xwaklesinkilebʼ xchʼool li qas qiitzʼin. Abʼan saʼ li Santil Hu moko wank ta chi tustu chixjunil li chaabʼil aatin li tento raj tqoksi (Tito 2:8). Re xnawbʼal ma nawaklesink chʼool junaq li aatin, us rilbʼal ma naroksi li oxibʼ chi aatin aʼin: saq ru, yaal ut chaabʼil. Chiwanq saʼ qachʼool ebʼ li naʼlebʼ aʼin naq ok qe rilbʼal wiibʼ oxibʼ li eetalil (chaawil ajwiʼ li kaaxukuut bʼarwiʼ naxye « Ma Nawaklesink Chʼool li Waatin?»).

16, 17. a) Kʼaʼut us naq toowaklesinq chʼool? b) Kʼaru li chaabʼil aatin re waklesink chʼool naru tqoksi saʼ li qachʼutam ut saʼ li qochoch?

16 Li chaabʼil aatin li naqaye chi anchal qachʼool. Li Jehobʼa ut li Jesus nekeʼxnaw naq aajel ru roksinkil li chaabʼil aatin re xyeebʼal re junaq qas qiitzʼin naq chaabʼil li xkʼanjel ut xwulak chiqu li xbʼaanu (Mateo 3:17; 25:19-23; Juan 1:47). Ut chixjunilebʼ laj paabʼanel aajel ru naq teʼxbʼaanu ajwiʼ aʼin. Joʼkan naq, li Santil Hu naxye: «Kʼajoʼ [x]sahilal naq naʼuxk aatinak [...] saʼ xhonalil» (Proverbios 15:23). Sa naqeekʼa qibʼ naq nekeʼroksi chaabʼil aatin re xwaklesinkil qachʼool. Naq nekeʼxwaklesi qachʼool rikʼin chaabʼil aatin, naqakʼe reetal naq yookebʼ qakʼoxlankil ut naq oxloqʼ chiruhebʼ li qakʼanjel. Ut aʼin natenqʼank qe re naq junelik tookʼanjelaq chi kaw. Joʼkan naq, wi nawulak chiqu naq teʼxwaklesi qachʼool, us naq laaʼo ajwiʼ toowaklesinq chʼool (chaawil Mateo 7:12).

17 Wi kʼaynaqo chi rilbʼal rusilal ebʼ li qas qiitzʼin junelik tooruuq xsikʼbʼal li chaabʼil aatin re xwaklesinkilebʼ xchʼool. Qakʼoxlaq aʼin: kʼaru rusilal tooruuq xtawbʼal saʼ li qachʼuut? Maare junaq laj paabʼanel chʼinaʼus naxkʼe li seeraqʼ, jun li saaj yook xkʼeebʼal xqʼe chi kʼanjelak chi kaw chiru li Yos, malaj junaq li qech aj paabʼanel usta cheek ut naabʼal xyajel maajunwa naxkol junaq li chʼutam. Joʼkan naq us raj naq tqoksi junes chaabʼil aatin re xwaklesinkilebʼ xchʼool li qech aj paabʼanel aʼin. Ut kʼaru rusilal tooruuq xtawbʼal saʼ li qochoch? Li sumsuukebʼ nekeʼraj rabʼinkil chaabʼil aatin re naq teʼruuq xwaklesinkilebʼ xchʼool chiribʼilebʼ ribʼ (Proverbios 31:10, 28). Ut ebʼ li alal kʼajolbʼej nekeʼraj ajwiʼ rabʼinkil naq wankebʼ xwankil chiruhebʼ li xnaʼ xyuwaʼ. Joʼ chanru naq aajel li haʼ ut li saqenk choʼq rehebʼ li uutzʼuʼuj; joʼkan ajwiʼ oxloqʼ chiruhebʼ li kokʼal naq teʼraheʼq xbʼaanebʼ li xnaʼ xyuwaʼ. Joʼkan naq, ebʼ li yuwabʼej tento teʼroksi chaabʼil aatin re xwaklesinkilebʼ xchʼool ebʼ li ralal xkʼajol re naq inkʼaʼ teʼreekʼa naq maakʼaʼebʼ xwankil ut teʼxkʼe xchʼool re naq junelik teʼxbʼaanu li us.

18, 19. Kʼaʼut tento tqakʼe qachʼool chi xwaklesinkilebʼ xchʼool li qech aj paabʼanel li ra wankebʼ, ut chanru tooruuq xbʼaanunkil aʼin?

18 Ebʼ li aatin li nekeʼkʼojobʼank ut nekeʼwaklesink chʼool. Li Jehobʼa naxkʼe xchʼool chirix li «kubʼenaq xwankil ut li namayok raanm» (Isaias 57:15). Joʼkan naq li Santil Hu naxye qe: «Chekʼe xkawubʼ eechʼool ut chetenqʼa eeribʼ cheribʼil eeribʼ [...] chewaklesihaqebʼ li nekeʼchʼinank xchʼool» (1 Tesalonicenses 5:11, 14). Nawulak chiru li Jehobʼa naq naqakʼe qaqʼe chi xwaklesinkilebʼ xchʼool li ra wankebʼ.

Sa naril li Jehobʼa naq ebʼ li qaatin nekeʼwaklesink chʼool

19 Kʼaru tooruuq xbʼaanunkil wi junaq li qech aj paabʼanel ra saʼ xchʼool? Naru tqawaklesi xchʼool wi chaabʼil tooʼaatinaq. Ut rikʼin li xqaye tqakʼutbʼesi naq oxloqʼ chiqu ut naq naqara. Ut inkʼaʼ trahoʼq qachʼool wi inkʼaʼ trisi xchʼaʼajkilal rikʼin li xqaye re. Ut tootijoq ajwiʼ saʼ xbʼeen re naq ttenqʼaaq xbʼaan li Jehobʼa chi rilbʼal naq raaro xbʼaan ut naq naraheʼk xbʼaanebʼ li rech aj paabʼanel (Santiago 5:14, 15). Ut naru tqaye ajwiʼ re, naq oxloqʼ ru saʼ li chʼuut ut naq ebʼ li rech aj paabʼanel nekeʼraj rilbʼal ru (1 Corintios 12:12-26). Ut us raj ajwiʼ, wi tqayaabʼasi junaq xraqal li Santil Hu re naq tixkʼe reetal naq li Jehobʼa narahok re (Salmo 34:19 [34:18, Wy]; Mateo 10:29-31). Wi naqakʼe qahoonal re xwaklesinkil xchʼool rikʼin chaabʼil aatin, tixkʼe reetal naq oxloqʼ chiqu ut treekʼa naq naqara chi anchal qachʼool (chaawil Proverbios 12:25).

20, 21. Re naq kʼulbʼilaq chiʼus junaq li naʼlebʼ, bʼar wank li oxibʼ chi naʼlebʼ li ttenqʼanq?

20 Li qatijbʼal. Chiqajunilo aj maak, joʼkan naq wank sut naʼajmank naq tootijeʼq. Joʼkan naq li Santil Hu naxye qe: «Chakʼe saʼ aachʼool laatijbʼal ut chapaabʼ laaqʼusbʼal; chi joʼkan toxaataw li chaabʼil naʼlebʼ» (Proverbios 19:20). Saʼ li qachʼuut, ebʼ li cheekel winq nekeʼxkʼe qanaʼlebʼ. Abʼan moko kaʼaj tawiʼ aʼanebʼ nekeʼruuk chi kʼehok naʼlebʼ. Joʼ naqanaw, ebʼ li yuwaʼbʼej xaqabʼanbʼilebʼ re xkʼeebʼal xnaʼlebʼebʼ li xkokʼal (Efesios 6:4). Ut ebʼ li qech aj paabʼanel ixq li kawebʼ saʼ li xpaabʼal teʼruuq ajwiʼ xkʼeebʼalebʼ xnaʼlebʼ li rech ixqilal li toj saajebʼ (Tito 2:3-5). Joʼkan naq, li rahok ttaqlanq re laj kʼehol naʼlebʼ chi aatinak saʼ tuulanil re naq maaʼani tixtochʼ rikʼin raatin. Anaqwan qilaq oxibʼ li naʼlebʼ li ttenqʼanq re laj kʼehol naʼlebʼ re naq kʼulbʼilaq chiʼus li tixye. Tento t-aatinaq saʼ xyaalal, rikʼin rahok ut chixjunil li tixye moko saʼ xkʼaʼuxl ta t-elq, saʼ xkʼaʼuxl bʼan li Yos.

21 Aajel ru naq chaabʼilaq xnaʼlebʼ laj kʼehol naʼlebʼ re naq kʼulbʼilaq chiʼus li tixye. Joʼkan naq, us naq tqakʼoxla: «Joqʼe naqakʼulubʼa naq nekeʼxkʼe qanaʼlebʼ?». Naqakʼulubʼa chi anchal qachʼool naq naqanaw naq tzʼaqal yaal naq nokooʼeʼxra ut maawaʼ xbʼaan naq yal josqʼebʼ saʼ qabʼeen malaj xikʼ nokooʼeʼril. Joʼkan bʼiʼ, wi naqaj kʼehok naʼlebʼ, tento tooʼaatinaq saʼ xyaalal ut saʼ tuulanil. Joʼkan ajwiʼ, chixjunil li tqaye isinbʼilaq saʼ li Santil Hu (2 Timoteo 3:16). Usta inkʼaʼ tqil xsaʼ li Santil Hu naq yooqo chi kʼehok naʼlebʼ, tento tqaye li xkʼaʼuxl li Yos ut inkʼaʼ li nachalk saʼ li qakʼaʼuxl. Ut joʼkan ajwiʼ, naq ebʼ li cheekel winq nekeʼkʼehok naʼlebʼ tento naq moko teʼxye ta li wank saʼ xkʼaʼuxebʼ chi moko teʼxjalpaqi ta ru li naʼlebʼ li wank saʼ li Santil Hu. Ut joʼkan ajwiʼ, wi li naʼlebʼ tyeemanq saʼ xyaalal ut rikʼin rahok moko chʼaʼajkaq ta chiru junaq li qas qiitzʼin xpaabʼankil li yook chi yeemank re (Colosenses 4:6).

22. Chanru naqaj roksinkil li ruʼuj qaqʼ?

22 Li qaatin aʼan jun rehebʼ li maatan li kixkʼe qe li Jehobʼa. Saʼ xkʼabʼaʼ naq naqara li Jehobʼa naqaj roksinkil chiʼus ebʼ li qaatin. Misach saʼ qachʼool naq wankebʼ li aatin nekeʼrahobʼtesink ut wankebʼ nekeʼwaklesink chʼool. Joʼkan naq, qoksihaq ebʼ li qaatin re waklesink chʼool joʼ nawulak chiru li Jehobʼa. Wi tqoksi chiʼus li ruʼuj qaqʼ, toowaklesinq chʼool ut junelik toowanq saʼ xrahom li Yos.

^ párr. 10 Naq li Santil Hu naʼaatinak chirix li «tzʼajbʼeetalil naʼlebʼ», yook chi aatinak chirix chixjunil li tzʼaj aj naʼlebʼ li wank saʼ xbʼeen li ruuchichʼochʼ. Joʼkan naq, wank sut inkʼaʼ nekeʼxchʼutubʼ ribʼ li cheekel winq re xqʼusbʼal junaq laj paabʼanel, abʼan wi naxqʼax xtzʼajnil li xbʼaanuhom ut inkʼaʼ naraj xjalbʼal xnaʼlebʼ, t-isiiq saʼ li chʼuut (2 Corintios 12:21; Efesios 4:19; chaawil ajwiʼ li tasal hu rehebʼ laj Testiiw re li Jehobʼa La Atalaya 15 re li po Julio 2006 bʼarwiʼ naxye: «Preguntas de los lectores»).