Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

TZOLOM 6

Chanru Tqajsi Qu joʼ Nawulak Chiru li Yos?

Chanru Tqajsi Qu joʼ Nawulak Chiru li Yos?

«Bʼaanuhomaq chixjunil re xloqʼoninkil ru li Yos.» (1 CORINTIOS 10:31.)

1, 2. Kʼaru tento tqabʼaanu wi naqaj rajsinkil qu?

QAKʼOXLAQ naq ok ok aawe xjachʼbʼal jun li mansaan naq nakaakʼe reetal naq wank xyajel. Wank oxibʼ li naʼlebʼ li nekeʼxbʼaanu li poyanam naq nekeʼril naq qʼaynaq li xmansaanebʼ. Wankebʼ nekeʼxtzaka ut inkʼaʼ nekeʼrisi xqʼaynaqil, ut wankebʼ nekeʼxtzʼeq chi junajwa, abʼan wankebʼ nekeʼrisi xqʼaynaqil ut nekeʼxtzaka xchaabʼilal. Ut laaʼat, bʼar wank rehebʼ li naʼlebʼ aʼin taabʼaanu?

2 Joʼ nakʼulmank rikʼin li mansaan, joʼkan ajwiʼ nakʼulmank rikʼinebʼ li ajsibʼaal u. Wi tooʼoq raj xtzʼilbʼal rix ebʼ li ajsibʼaal u, tqakʼe reetal naq moko chixjunilebʼ ta saqebʼ ru. Ut laaʼo kʼaru raj tqabʼaanu? Wankebʼ nekeʼrajsi ru ut maakʼaʼ nekeʼraj re ma wank xtzʼajnil. Wankebʼ nekeʼxtzʼeqtaana li ajsibʼaal u naq wank xtzʼajnil. Ut wankebʼ nekeʼrajsi ru kaʼajwiʼ rikʼin li maakʼaʼ xtzʼajnil. Ut laaʼo, kʼaru tento tqabʼaanu re naq toowanq junelik saʼ xrahom li Yos?

3. Kʼaru tqatzol anaqwan?

3 Chiqajunilo naqajsi qu re naq us wanqo, abʼan toj naqasikʼ ru re naq inkʼaʼ tqatzʼajni li qayuʼam. Ut re xbʼaanunkil aʼin, tento xnawbʼal bʼar wank li maakʼaʼ xtzʼajnil ut li wank xtzʼajnil. Anaqwan qatzolaq chanru tooxkanabʼ chiru li Yos junaq li ajsibʼaal u; ut chanru tqasikʼ junaq li ajsibʼaal u maakʼaʼ xtzʼajnil.

«BʼAANUHOMAQ CHIXJUNIL RE XLOQʼONINKIL RU LI YOS»

4. Re naq tqasikʼ chiʼus junaq li ajsibʼaal u, chanru tooxtenqʼa xjultikankil naq ak xqaqʼaxtesi qayuʼam chiru li Yos?

4 Saʼ li chihabʼ 1946 jun laj Testiiw kixsubʼ ribʼ saʼ haʼ ut wiibʼ oxibʼ chihabʼ anaqwan kixye: «Maajunwa ninkol ebʼ li seeraqʼ li nakʼeemank rehebʼ li nekeʼsubʼeʼk saʼ haʼ, ut naq ninkʼe inchʼool chi rabʼinkil naweekʼa naq laaʼin tinsubʼeʼq wiʼ chik saʼ haʼ». Chirix chik aʼan kixye kʼaʼut naxbʼaanu aʼin: «Xjultikankil naq xinqʼaxtesi linyuʼam re li Jehobʼa natenqʼank we re naq junelik tiikaq inchʼool chiru». Joʼ li hermaan aʼin, joʼkan ajwiʼ naqakʼoxla laaʼo: re naq junelik tiikaq qachʼool chiru li Jehobʼa aajel ru naq tqajultika li xqaye re naq xqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru. Abʼan, kʼaru xqayeechiʼi re? Xqaye re naq junelik tookʼanjelaq chiru (chaawil Eclesiastes 5:4). Joʼkan naq li qayeechiʼom ttenqʼanq qe chi kʼanjelak chiʼus chiru li Jehobʼa. Ut tooxtenqʼa saʼ li qayuʼam, joʼ rikʼin li ajsibʼaal u. Ut aʼan kiraj xchʼolobʼankil li Apostol Pablo naq kixye: «Wi texwaʼaq texʼukʼaq malaj kʼaʼaq chik re ru teebʼaanu, bʼaanuhomaq chixjunil re xloqʼoninkil ru li Yos» (1 Corintios 10:31).

5. Rikʼin li naxye saʼ Levitico 22:18-20, kʼaru li qʼusuk naxkʼe saʼ Romanos 12:1?

5 Chixjunil li qabʼaanuhom naxchap ribʼ rikʼin xloqʼoninkil li Yos. Joʼkan naq laj Pablo kixye rehebʼ laj Roma: «Cheqʼaxtesi leeyuʼam joʼ yoʼyookil mayej, sant, joʼ nawulak chiru li Yos. Aʼan aʼin li tzʼaqal mayejak qʼaxal xkʼulubʼ» (Romanos 12:1). Kʼaru tzʼaqal kiraj xyeebʼal li Apostol Pablo naq kixye «leeyuʼam»? Arin yook chi aatinak chirix li qajunxaqalil joʼ li qakʼaʼuxl, li qaanm ut li qametzʼew (Marcos 12:30). Ut, chanru naqaqʼaxtesi li qayuʼam choʼq mayej? Naqabʼaanu aʼin naq nokookʼanjelak chiru li Yos chi anchal qachʼool. Kʼaʼut aajel ru naq tqanaw chanru kixye li Yos naq teʼmayejaq chiru? Saʼ li xchaqʼrabʼ laj Moises tzʼiibʼanbʼil naq maaʼani tixmayeja junaq li xul wi wank xyajel; moko kʼulbʼil ta li mayej aʼin chiru li Yos (Levitico 22:18-20). Joʼkan ajwiʼ tkʼulmanq wi junaq aj paabʼanel tzʼaj ru li xpaabʼal. Abʼan, kʼaru li naʼlebʼ tixbʼaanu naq li Jehobʼa inkʼaʼ tixkʼul li qapaabʼal?

6, 7. Chanru tixtzʼajni chixjunil li xtibʼel junaq laj paabʼanel, ut chanru tixtoj rix li xbʼaanuhom?

6 Laj Pablo kixye rehebʼ laj paabʼanel re li tenamit Roma: «[Kanabʼomaq roksinkil] leeroq leeruqʼ re xbʼaanunkil li maak». Ut kixye ajwiʼ rehebʼ: «Teekʼe chi kamk li xbʼaanuhom li tzʼejwalej» (Romanos 6:12-14; 8:13). Toj maajiʼ naxye chaq ebʼ li aatin aʼin laj Pablo naq kiʼaatinak chirix wiibʼ oxibʼ xchaʼal li tibʼelej ut chanru yookebʼ chaq roksinkil re xbʼaanunkil li maaʼusilal. Joʼkan naq kixye chirixebʼ li poyanam aʼin: «Li xsaʼ rehebʼ nujenaq chi majewal». «Li roqebʼ nekeʼseebʼoʼk chi xik chi kamsink.» «Tik inkʼaʼ nekeʼxxiwa ru li Yos.» (Romanos 3:13-18.) Kʼaru raj tkʼulmanq wi naqoksi jun xchaʼal li qatibʼel re xbʼaanunkil li inkʼaʼ us? Wi tqabʼaanu chi joʼkan, yooqo xtzʼajninkil li qatibʼel. Qakʼoxlaq aʼin: wankebʼ nekeʼxtzʼajni chixjunil li xtibʼel naq nekeʼok rilbʼal li nekeʼxrahobʼtesi li ras riitzʼin malaj li inkʼaʼ nekeʼxutaanak xkʼutbʼal li xchaʼal. Ut inkʼaʼ chik saqaq ru li xpaabʼal chiru li Yos, xbʼaan naq yook roksinkil li xnaqʼru re rilbʼal li maaʼusilal (Deuteronomio 15:21; 1 Pedro 1:14-16; 2 Pedro 3:11). Joʼkan naq, li tzʼaj aj naʼlebʼ naru naxbʼaanu naq tqakanabʼ wank choʼq ramiiw li Jehobʼa!

7 Joʼkan naq, wi inkʼaʼ naqanaw xsikʼbʼal chiʼus junaq li ajsibʼaal u, tqakʼe qibʼ saʼ chʼaʼajkilal, ut laaʼo inkʼaʼ naqaj xkʼulbʼal aʼin. Naqaj bʼan naq tixkʼe xwankil li qakʼanjel chiru li Yos. Anaqwan qatzolaq chanru tqanaw bʼar wank li ajsibʼaal u li maakʼaʼ xtzʼajnil ut li wank xtzʼajnil.

«CHETZʼEQTAANA LI INKʼAʼ US»

8, 9. a) Bʼar wank li wiibʼ paay chi ajsibʼaal u? b) Bʼar wank li ajsibʼaal u naqatzʼeqtaana, ut kʼaʼut?

8 Chiruhebʼ laj paabʼanel wank wiibʼ paay ru li ajsibʼaal u: li wank xtzʼajnil ut li jun chik usta maakʼaʼ xtzʼajnil wankebʼ toj nekeʼxkʼoxla kʼaru teʼxbʼaanu. Anaqwan qilaq li ajsibʼaal u li inkʼaʼ nekeʼxyuʼami laj paabʼanel aʼan li ajsibʼaal u li wank xtzʼajnil.

9 Joʼ ak xqil saʼ li Tzolom 1 re li tasal hu aʼin naq wank li ajsibʼaal u li inkʼaʼ nawulak chiru li Jehobʼa. Saʼ li internet, saʼebʼ li bʼich ut saʼ li kaxmu (TV) naʼilmank jalan jalanq li tzʼaj aj naʼlebʼ joʼ: li nekeʼxkamsi ribʼ, li nekeʼwulak chiru xkʼutbʼal ribʼ chi tʼustʼu, li xnaʼlebʼ li maaʼus aj musiqʼej ut naabʼal chik li maaʼusilal. Abʼan, kʼaru teʼxbʼaanu li tzʼaqal aj paabʼanel naq teʼril junaq li ajsibʼaal u wank xtzʼajnil? Tento naq teʼxtzʼeqtaana xbʼaan naq li Santil Hu inkʼaʼ naxkʼulubʼa (Hechos 15:28, 29; 1 Corintios 6:9, 10; Apocalipsis 21:8). Chi joʼkan tqakʼutbʼesi chiru li Jehobʼa naq oxloqʼ chiqu li wiibʼ chi chaqʼrabʼ aʼin: «Chetzʼeqtaana li inkʼaʼ us» ut «chawisi aawibʼ saʼ li maaʼusilal». Ut wi joʼkan tqabʼaanu, tqakʼutbʼesi «li tzʼaqal paabʼank» (Romanos 12:9; Salmo 34:15 [34:14, Wy]; 1 Timoteo 1:5).

10. Kʼaru nekeʼxye li qas qiitzʼin chirix li tzʼaj aj naʼlebʼ ut kʼaʼut moko us ta kʼoxlak chi joʼkan?

10 Wankebʼ nekeʼxye naq maakʼaʼ tqakʼul wi tqil junaq li tzʼaj aj naʼlebʼ, joʼkan naq nekeʼxkʼoxla: «Moko juntaqʼeet ta rilbʼal rikʼin xbʼaanunkil». Ebʼ li nekeʼkʼoxlak chi joʼkan yookebʼ xbʼalaqʼinkil ribʼ ut yookebʼ xkʼeebʼal ribʼ saʼ chʼaʼajkilal (chaawil Jeremias 17:9). Wi nawulak chiqu rilbʼal junaq li naʼlebʼ li xikʼ naril li Jehobʼa, ma naru tqaye naq yooko xtzʼeqtaanankil li yiibʼru aj naʼlebʼ? Joʼkan naq, wi junelik yooko rilbʼal li maaʼusilal, li qachʼool ut li qakʼaʼuxl inkʼaʼ chik tixye qe kʼaru li us ut li inkʼaʼ us. Ut aʼin tooxkʼe chi maakobʼk malaj tooʼoq xkʼoxlankil naq moko maak ta xbʼaanunkil li tzʼaj aj naʼlebʼ (Salmo 119:70; 1 Timoteo 4:1, 2).

11. Chanru nokooxtenqʼa ajwiʼ Galatas 6:7 chirix li ajsibʼaal u?

11 Joʼkan tzʼaqal xeʼxkʼul naabʼalebʼ aj paabʼanel. Xeʼmaakobʼk xbʼaan naq kʼaynaqebʼ rilbʼal li tzʼaj aj naʼlebʼ. Ut rikʼin li xeʼxkʼul, xeʼxkʼe reetal naq «li kʼaru naraw li winq, aʼan ajwiʼ li tixqʼol» (Galatas 6:7). Abʼan moko toj aajel ta ru naq tootʼaneʼq saʼ li aaleek joʼ chanru keʼtʼaneʼk ebʼ laj paabʼanel aʼin. Joʼkan naq, wi junes chaabʼil naʼlebʼ wank saʼ li qakʼaʼuxl, chaabʼilaq ajwiʼ li qanaʼlebʼ (chaawil ajwiʼ li kaaxukuut bʼarwiʼ naxye: « Kʼaru li Ajsibʼaal U Tinsikʼ?»).

LI SANTIL HU NAXKʼE QANAʼLEBʼ

12. Chanru tooxtenqʼa Galatas 6:5 re xnawbʼal chanru tqajsi qu, ut bʼar tqataw qanaʼlebʼ re xnawbʼal kʼaru tqabʼaanu?

12 Anaqwan aatinaqo chirix li ajsibʼaal u li maakʼaʼ xtzʼajnil. Li Santil Hu moko naxye ta naq maak li ajsibʼaal u aʼin chi moko naxye ta naq inkʼaʼ tqasikʼ. Joʼkan naq, li junjunq yaal re kʼaru tixbʼaanu chirix aʼin (chaawil Galatas 6:5). Usta yaal aʼin, abʼan moko kaʼaj tawiʼ laaʼo yaal qe kʼaru tqabʼaanu. Qajultikaq naq li Yos naroksi li Santil Hu re xkʼeebʼal qanaʼlebʼ. Saʼ li Santil Hu tqataw kʼaru naxkʼoxla li Jehobʼa chirix junaq li naʼlebʼ. Joʼkan naq, wi naqakʼe qachʼool chi xtzʼilbʼal rix li Santil Hu, tooruuq xnawbʼal kʼaru tzʼaqal «naraj li Qaawaʼ» saʼ chixjunil li qayuʼam ut naq yooqo rajsinkil qu (Efesios 5:17).

13. Kʼaru ttaqlanq qe chi xtzʼeqtaanankil li ajsibʼaal u li wank xtzʼajnil?

13 Moko chixjunilebʼ ta laj paabʼanel tzʼaqlojenaqebʼ xnaʼlebʼ re xnawbʼal kʼaru raj us xbʼaanunkil (Filipenses 1:9). Joʼkan ajwiʼ, moko juntaqʼeet ta naqajsi qu chiqajunilo xbʼaan naq jalan jalanq li qakʼaʼuxl. Usta moko juntaqʼeet ta li naqaj xbʼaanunkil, tento naq chiqajunilo tqakʼe qachʼool chi xkʼoxlankil li naʼlebʼ li naxkʼe qe li Raatin li Yos ut wanq saʼ li qakʼaʼuxl ut saʼ li qaanm. Chi joʼkan, tooruuq xtzʼeqtaanankil chixjunil li ajsibʼaal u li wank xtzʼajnil (Salmo 119:11, 129; 1 Pedro 2:16).

14. a) Kʼaru chik tento tqatzʼil rix re xnawbʼal chanru yooko rajsinkil qu? b) Kʼaru tooxtenqʼa re naq xbʼeenwa tqabʼaanu xkʼanjel li Yos?

14 Wi naqatzʼil rix chanru yooko rajsinkil qu, tqanaw chanru naqil li kʼaru us ut li inkʼaʼ us. Joʼkan ajwiʼ re xnawbʼal kʼaru tzʼaqal yooko xkʼeebʼal xwankil saʼ li qayuʼam tento tqatzʼil rix jarubʼ hoonal yooko roksinkil saʼ li ajsibʼaal u li nawulak chiqu. Joʼkan naq misach saʼ qachʼool naq joʼ aj paabʼanel tento tqakʼe xwankil li qakʼanjel chiru li Yos (chaawil Mateo 6:33). Abʼanan, kʼaru tooxtenqʼa re naq xbʼeenwa tqabʼaanu xkʼanjel li Yos? Tento tqabʼaanu li kixye li Apostol Pablo: «Kʼehomaq reetal chi us chanru leeyuʼam: inkʼaʼ joʼkaqex li maakʼaʼebʼ xnaʼlebʼ, joʼkaqex bʼan li wankebʼ xnaʼlebʼ. Meekolebʼ li kutan aʼin» (Efesios 5:15, 16). Joʼkan naq, aajel ru naq tqakʼe xhoonal li junjunq chi naʼlebʼ re naq inkʼaʼ txik qachʼool kaʼajwiʼ chirix li ajsibʼaal u, tento bʼan wanq xwankil li xkʼanjel li Yos re naq kawaq li qapaabʼal (Filipenses 1:10).

15. Kʼaʼut moko tzʼaqal ta rikʼin xtzʼeqtaanankil li inkʼaʼ us?

15 Kʼaʼut nayeemank naq moko tzʼaqal ta rikʼin xtzʼeqtaanankil li inkʼaʼ us? Qajultikaq wiʼ chik aʼin: naq junaq li mansaan wank xqʼaynaqil moko kaʼaj tawiʼ tqisi li xyiibʼal ru, tqisi bʼan bʼayaq chik li xchaabʼilal. Anaqwan qakʼoxlaq kʼaru nekeʼxbʼaanu ebʼ laj paabʼanel: nekeʼxtzʼeqtaana li ajsibʼaal u li wank xtzʼajnil ut li nachʼiʼchʼiʼink rehebʼ li xchʼool. Ut aʼan natenqʼank rehebʼ re naq us wanqebʼ li xpaabʼal (Proverbios 4:25-27). Joʼkan bʼiʼ, tooruuq xtzʼeqtaanankil li tzʼaj aj naʼlebʼ li naxkʼam chaq li ajsibʼaal u wi junelik naqapaabʼ li naxye Santil Hu.

«CHIXJUNIL [...] LI MAAKʼAʼ REEKʼ»

Li Santil Hu nokooxtenqʼa chi xsikʼbʼal li ajsibʼaal u maakʼaʼ xtzʼajnil

16. a) Chanru naqakʼutbʼesi naq nawulak chiqu li naxye qe li Jehobʼa? b) Chanruhaq li qanaʼlebʼ wulaj wulaj?

16 Naq ebʼ laj paabʼanel nekeʼraj rajsinkil ru, xbʼeenwa nekeʼxkʼoxla kʼaru nawulak chiru li Jehobʼa. Joʼkan naq, nekeʼxsikʼ xnaʼlebʼ saʼ li Santil Hu re xnawbʼal kʼaru tzʼaqal naxkʼoxla li Jehobʼa. Laj Salomon kiʼaatinak chirix wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ li inkʼaʼ nawulak chiru li Jehobʼa joʼ «li tikʼtiʼik», «li kamsink poyanam maakʼaʼebʼ xmaak», «li kʼuubʼank maaʼusilal» ut «xrahinkil ut ratawankil li inkʼaʼ us» (Proverbios 6:16-19). Abʼan, kʼaru tento tqabʼaanu wi ak naqanaw kʼaru naxkʼoxla li Yos chirix junaq li naʼlebʼ? Jun rehebʼ li winq li kitzʼiibʼank re xhuhil li Salmo kixye: «Laaʼex li nekeerahok re li Qaawaʼ, cheetzʼeqtaana chi junajwa li maaʼusilal» (Salmo 97:10, Wy). Joʼkan bʼiʼ, wi junelik naqasikʼ chanru tqajsi qu, tqakʼutbʼesi naq naqatzʼeqtaana li inkʼaʼ nawulak chiru li Jehobʼa (Galatas 5:19-21). Ut aajel ru xbʼaanunkil aʼin naq wanqo qajunes ut naq wanq qochbʼeen. Joʼkan naq, wi naqaj xnawbʼal chanruho chi tzʼaqal, qakʼehaq reetal kʼaru yooko xbʼaanunkil naq wanko qajunes (Salmo 11:4; 16:8). Anaqwan qakʼoxlaq: «Naq nawaj xbʼaanunkil junaq li kʼanjel, ma ninbʼaanu joʼ nawulak chiru li Jehobʼa?». Wi joʼkan, junelik tqakʼe qachʼool chi xsikʼbʼal qanaʼlebʼ saʼ li Santil Hu. Ut wulaj wulaj tqabʼaanu li nawulak chiru li Jehobʼa (2 Corintios 3:18).

17. Kʼaru li patzʼom tento tqabʼaanu re xnawbʼal ma nawulak chiru li Jehobʼa chanru yooko rajsinkil qu?

17 Kʼaru chik naru tqabʼaanu re xnawbʼal ma nawulak chiru li Jehobʼa chanru yooko rajsinkil qu? Tooxtenqʼa xkʼoxlankil li patzʼom aʼin: «Chanru tweekʼa wibʼ ut chanru tinkanaaq chiru li Yos xbʼaan li ajsibʼaal u?». Joʼ nakʼulmank naq naqaj rilbʼal li kaxmu us raj naq tqakʼoxla ajwiʼ aʼin: «Chanru tkanaaq linchʼool?». Anaqwan qilaq wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ li naxkʼe li Santil Hu chirix aʼin.

18, 19. a) Chanru nokooxtenqʼa Filipenses 4:8 chi xsikʼbʼal li ajsibʼaal u maakʼaʼ xtzʼajnil? b) Kʼaru chik li naʼlebʼ naxkʼe qe li Santil Hu chirix aʼin? (Chaawil ajwiʼ li kokʼ tzʼiibʼ.)

18 Jun rehebʼ li chaabʼil naʼlebʼ aʼin natawmank saʼ Filipenses 4:8: «Chixjunil li yaal, li kʼulubʼej, li tiik, li maakʼaʼ reekʼ, kaʼloqʼ oxloqʼ, chixjunil li chaabʼil ut xkʼulubʼ nimaak ru, aʼan chiwanq saʼ eechʼool». Naq laj Pablo kixye ebʼ li aatin aʼin moko yook ta chi aatinak chirix li ajsibʼaal u, yook bʼan xyeebʼal kʼaru tzʼaqal nawulak chiru li Yos (Salmo 19:15 [19:14, Wy]). Abʼanan, ebʼ li aatin aʼin naru nakʼanjelak ajwiʼ choʼq re li ajsibʼaal u. Abʼan, chanru tooruuq roksinkil?

19 Qakʼoxlaq chirix li naqil ut li naqabʼatzʼune saʼ li kaxmu, saʼ li ulul chʼiichʼ malaj li naqabʼi saʼebʼ li bʼich, ut qabʼaanuhaq li patzʼom aʼin: «Ma junes chaabʼil naʼlebʼ tixkanabʼ saʼ linchʼool?». Joʼ nakʼulmank naq ak xqil li kaxmu: wi chaabʼil li naʼlebʼ xkanaak saʼ li qakʼaʼuxl, naru tqaye naq us xqil ut xqabʼi. Abʼan inkʼaʼ raj tooruuq xyeebʼal aʼin wi kokʼaj xsaʼ nachalk li tzʼaj aj naʼlebʼ saʼ li qakʼaʼuxl ut saʼ li qachʼool (Mateo 12:33; Marcos 7:20-23). Kʼaru tqakʼul wi naqakʼoxla li tzʼaj aj naʼlebʼ? Moko toowanq ta chik saʼ tuqtuukilal, inkʼaʼ chik tqakʼe reetal kʼaru nawulak chiru li Jehobʼa ut moko tooruuq ta chik chi wank choʼq ramiiw li Yos (Efesios 5:5; 1 Timoteo 1:5, 19). Joʼkan bʼiʼ, aajel ru naq tqatzʼeqtaana chixjunil li ajsibʼaal u wank xtzʼajnil (Romanos 12:2). * Naqaj xkʼambʼal qe rikʼin laj bʼichanel naq kixye re li Jehobʼa: «Chakʼe taxaq naq inkʼaʼ tinkʼe reetal li maakʼaʼ naʼok wiʼ» (Salmo 119:37).

INKʼAʼ TQASIKʼ LI US KAʼAJWIʼ CHOʼQ QE

20, 21. Chanru tooxtenqʼa 1 Corintios 10:23, 24 re xnawbʼal chanru tqajsi qu?

20 Li Apostol Pablo kixkʼe jun chik li chaabʼil naʼlebʼ re naq tqanaw kʼaru tqabʼaanu: «Chixjunil naru ninbʼaanu!, abʼan moko chixjunil ta us xbʼaanunkil [...]. Maaʼani chixsikʼ li kʼaru us choʼq re xjunes, aʼaq bʼan li us choʼq re li ras riitzʼin» (1 Corintios 10:23, 24). Abʼan, kʼaru ttenqʼanq qe chi roksinkil li naʼlebʼ aʼin re naq tooruuq xtawbʼal junaq li ajsibʼaal u maakʼaʼ xtzʼajnil? Tooxtenqʼa xkʼoxlankil li patzʼom aʼin: «Kʼaru teʼreekʼa li teʼiloq we chi xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ re rajsinkil wu?».

21 Usta li qachʼool naxkʼulubʼa chanru yooko rajsinkil qu, abʼan wi naqakʼe reetal naq jun rehebʼ li qech aj paabʼanel inkʼaʼ nawulak chiru li yooko xbʼaanunkil, us raj naq tqasikʼ jun chik li naʼlebʼ re rajsinkil qu. Abʼan, kʼaʼut us naq tqabʼaanu aʼin? Naqabʼaanu aʼin re naq maaʼani tchʼinaaq xchʼool saʼ li xpaabʼal. Laj Pablo kixye naq wi wank junaq tchʼinaaq xchʼool saʼ qamaak, moko kaʼaj tawiʼ toomaakobʼq chiru li qech aj paabʼanel, toomaakobʼq bʼan ajwiʼ «chiru li Kriist». Joʼkan bʼiʼ, tento naq tqapaabʼ li naʼlebʼ aʼin: «Meekʼe xtichkʼobʼaalebʼ malaj xtʼanlebʼaalebʼ leeras leeritzʼin» (Romanos 14:13; 1 Corintios 8:12). Joʼkan naq, joʼ aj paabʼanel toj naqakʼoxla chiʼus chanru tqajsi qu usta moko maak ta li yooko xbʼaanunkil chi moko yooko ta xkʼeebʼal saʼ chʼaʼajkilal ebʼ li qech aj paabʼanel. Ut naq naqabʼaanu aʼin naqakʼutbʼesi naq yooko xpaabʼankil li kixye chaq laj Pablo (Romanos 14:1; 15:1).

22. Kʼaʼut tento tqakʼulubʼa li nekeʼxye li qech aj paabʼanel?

22 Anaqwan qakʼoxlaq naq laaʼo inkʼaʼ nawulak chiqu junaq li ajsibʼaal u. Wi joʼkan, aajel ru naq inkʼaʼ tqaminebʼ ru li qech aj paabʼanel chi xbʼaanunkil li naqaj. Inkʼaʼ us naq tootaqlanq saʼ xbʼeenebʼ chi moko tqaye rehebʼ chanru teʼrajsi ru. Qakʼehaq jun li eetalil: moko naru ta naq tqaye rehebʼ li qas qiitzʼin naq teʼxbʼeeresi li xbʼelebʼaal chʼiichʼ joʼ chanru naqaj laaʼo. Joʼ chanru nakʼulmank rikʼin li bʼelebʼaal chʼiichʼ joʼkan ajwiʼ nakʼulmank rikʼinebʼ li qech aj paabʼanel. Kʼaru tento tqabʼaanu wi junaq li qech aj paabʼanel inkʼaʼ naxsikʼ li naʼlebʼ li nawulak chiqu re rajsinkil ru ut inkʼaʼ yook xqʼetbʼal Raatin li Yos? Saʼ xkʼabʼaʼ naq naqarahebʼ inkʼaʼ tqachʼik qibʼ saʼ li xyuʼamebʼ. Ut wi joʼkan tqabʼaanu, chixjunilebʼ teʼxkʼe reetal naq maaʼani naqamin ru (Filipenses 4:5; Eclesiastes 7:16).

23. Kʼaru tento tqabʼaanu re xnawbʼal chanru naraj li Yos naq tqajsi qu?

23 Joʼ xqatzol, kʼaru tento tqabʼaanu re xnawbʼal chanru tqajsi qu? Xbʼeenwa tqatzʼil rix ma maakʼaʼ saʼ li ajsibʼaal u junaq li naʼlebʼ li inkʼaʼ nawulak chiru li Jehobʼa, ut wi wank tento tqatzʼeqtaana. Ut joʼkan ajwiʼ tqabʼaanu wi saʼ li Raatin li Yos maakʼaʼ resil li ajsibʼaal u li nawulak chiqu. Aajel ru naq tqasikʼ qanaʼlebʼ saʼ li Santil Hu re xnawbʼal kʼaru naxkʼoxla li Jehobʼa chirix li naqaj xbʼaanunkil. Ut, kʼaru chik us tqabʼaanu? Tqatzʼeqtaana chixjunil li naʼlebʼ li naru tchʼinanq re li qachʼool, ut tqakanabʼ xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ re naq maaʼani tchʼinanq xchʼool, ut jwal oxloqʼaq chiqu ebʼ li qech aj paabʼanel. Ut wi laaʼo ut li qajunkabʼal tqakʼe qachʼool chi xsikʼbʼal li ajsibʼaal u maakʼaʼ xtzʼajnil, tooruuq xkʼeebʼal xloqʼal li Yos ut tooruuq chi wank junelik saʼ xrahom.

^ párr. 19 Taataw xkomon li naʼlebʼ chirix li ajsibʼaal u saʼ Proverbios 3:31; 13:20; Efesios 5:3, 4 ut saʼ Colosenses 3:5, 8, 20.