Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Nghee hatu dulu okumona emanguluko lashili

Nghee hatu dulu okumona emanguluko lashili

“Omona ngeenge te mu mangulula, omwa manguluka shili.” — JOH. 8:36.

OMAIMBILO: 54, 36

1, 2. (a) Oshike tashi ulike kutya ovanhu otava kendabala okumona emanguluko? (b) Eenghendabala odo ovanhu va ninga oda eta oidjemo ya tya ngahelipi?

KUNENA, ovanhu ohava popi unene shi na sha noufikepamwe, noufemba womunhu nosho yo nemanguluko. Ovanhu moitukulwa ihapu mounyuni ova hala okukala va manguluka ko komafininiko, kokatongotongo nosho yo koluhepo. Vamwe ohava kala tava indile va mone emanguluko lokupopya, lokuhoolola osho va hala nosho yo lokuninga omatokolo kuvo vene. Ovanhu keshe pamwe ova halelela va ninge osho va hala ile va kale nonghalamwenyo oyo va hala.

2 Okuwanifa po omahalo oo oshinima shimwe shi lili. Moulikumwe wovanhu ile papolotika, ovanhu ohava kendabala okuninga omakangha, eenhamanana, nohava tukula ounashibofa. Ndele mbela oinima oyo ohai eta ngoo oidjemo oyo ovanhu va hala? Mepingafano naasho, luhapu ohai eta ashike omaupyakadi nosho yo omafyo. Oinima aishe oyo otai koleke oushili weendjovo da nwefwa mo dohamba Salomo odo tadi ti: “Omunhu ta pangelele mukwao omupya.” — Omuud. 8:9.

3. Oshike osho hatu dulu okuninga opo tu mone ehafo nosho yo embilipalelo lashili?

3 Omuhongwa Omukriste Jakob okwa popya oshinima sha fimana osho tashi dulu oku tu kwafela tu mone ehafo lashili notu kale twa mbilipalelwa. Okwa shanga a ti: “Ou ta tale nokukonakona momhango ei ya wana yemanguluko ndele ta kala mo, . . . oye ta kala omunelao mokulonga kwaye.” (Jak. 1:25) Jehova, oo a yandja omhango oyo ya wana, oku shii oinima oyo ya denga mbada kovanhu opo va kale va hafa nova mbilipalelwa filufilu. Okwa pa ovalihomboli votete keshe shimwe osho va pumbwa opo va kale va hafa, mwa kwatelwa emanguluko lashili.

OVANHU OVA LI VE NA EMANGULUKO LASHILI

4. Emanguluko lilipi Adam naEva va li hava hafele? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

4 Ngeenge hatu lesha omatukulwa otete aGenesis, ohatu dulu okumona kutya Adam naEva ova li hava hafele emanguluko olo ovanhu kunena hava kala va hala, lokumangulukila osho va hala, lokumanguluka mo moumbada nosho yo momafininiko. Ovalihomboli votete ova li va manguluka ko filufilu koisho i na sha noikulya, noilonga, nouyahame nosho yo nefyo. (Gen. 1:27-29; 2:8, 9, 15) Mbela osho osha hala okutya Adam naEva ova li ve na emanguluko inali ngabekwa? Natu ke shi taleni.

5. Mepingafano naasho ovanhu hava diladila, oshike sha pumbiwa opo ovanhu va hafele emanguluko?

5 Ovanhu vahapu kunena ohava diladila kutya opo va kale ve na emanguluko lashili, ove na okuninga keshe shimwe osho va hala okuninga, kashi na nee mbudi kutya oilanduliko oya tya ngahelipi. O-The World Book Encyclopedia oya yelifa emanguluko li li “oukwatya wokudula okuninga omatokolo nokukala metwokumwe nao.” Ashike ola weda ko vali la ti: “Pataleko lopaveta, ovanhu otava dulu okukala va manguluka ngeenge ovakwashiwana ova kala ihava fininikilwa okuhenouyuki, oinima oyo inai pumbiwa, ile ihava tulilwa po omangabeko ehe li pandjele.” Osho otashi ulike kutya opa pumbiwa omangabeko onhumba opo keshe umwe moshiwana a dule okumona ouwa memanguluko olo la yandjwa. Opa holoka epulo tali ti: Olyelye e na oufemba wokutokola kutya omangabeko elipi e li pauyuki, a pumbiwa noku li pandjele?

6. (a) Omolwashike Jehova oye aeke e na emanguluko inali ngabekwa? (b) Emanguluko loludi lilipi ovanhu tava dulu okuhafela, nomolwashike?

6 Ngeenge tashi uya pemanguluko, oshinima sha fimana tu na okukaleka momadiladilo oshosho kutya Jehova Kalunga oye aeke e na emanguluko inali ngabekwa nota dulu okutokola osho shi li mondjila naasho sha puka. Omolwashike mbela? Omolwaashi oye a shita oinima aishe noye omupangeli Omunaenghono weshito alishe. (1 Tim. 1:17; Eh. 4:11) Dimbuluka eendjovo diwa dohamba David odo da popya kutya Jehova oye aeke ha kala pondodo yaye yopombada ye likalekelwa. (Lesha 1 Omafimbo 29:11, 12.) Onghee hano, oishitwa aishe yomeulu noyokombada yedu oi na emanguluko loshiyeleke. Ovanhu ove na okudimbuluka kutya Jehova Kalunga oku na eenghono da shiya ko dokutula po osho a tokola kutya oshi li pauyuki, osha pumbiwa noshi li pandjele. Osho osho Jehova Kalunga a li a ningila ovanhu vaye okudja pehovelo.

7. Oinima yopaushitwe ilipi hai weda ko kehafo letu?

7 Nonande pehovelo Adam naEva ova li hava hafele emanguluko meenghedi dihapu, ova li va tulilwa po omangabeko. Amwe omuo okwa li opaushitwe. Pashihopaenenwa, ovadali vetu votete ova li ve shii kutya opo va kale nomwenyo ove na okukala tava fuda, tava li, tava kofa nosho tuu. Mbela ova li ve udite kutya otava kanifa emanguluko ngeenge ova kala tava ningi oinima aishe oyo? Ahowe, Jehova okwa li a mona kutya nonande otava ningi oinima oyo pandjikilile, otava dulu okumona ehafo nembilipalelo. (Eps. 104:14, 15; Omuud. 3:12, 13) Olyelye mbela ita hafele okufudila mo omhepo ya talala nawa, okulya oikulya oyo e hole unene, ile okupenduka ongula a tulumukwa nawa? Ohatu ningi oinima oyo nehafo nopehe na okukala tu udite kutya oidjuu ile oi li omutengi. Kape na omalimbililo, Adam naEva navo ova li ve udite ngaho.

8. Oshipango shokondadalunde shilipi Kalunga a li a yandja kovadali vetu votete, nonelalakano lashike?

8 Jehova okwa li a yandja oshipango shokondadalunde kuAdam naEva shokuyadifa edu noku li fila oshisho. (Gen. 1:28) Mbela oshipango osho osha li she va imba emanguluko lavo moinima imwe? Hasho nandenande. Osha li sha yandjwa opo shi kwafele ovanhu va kufe ombinga melalakano lOmushiti wavo lokuninga edu alishe oparadisa yovanhu va wanenena fiyo alushe. (Jes. 45:18) Kunena, kashi li omhinge nehalo laJehova ngeenge ovanhu ova hoolola okukala inava hombola ile inava hombolwa ile otava hombola ile otava hombolwa ndele tava kala vehe na ounona. Natango, ovanhu ohava hombola ile ohava hombolwa nokutekula ounona nonande ohapa kala omashongo oo haa etwa komatokolo a tya ngaho. (1 Kor. 7:36-38) Omolwashike mbela? Omolwaashi nonande ovanhu ova taalela omashongo ohava mono ehafo nembilipalelo mokuninga ngaho. (Eps. 127:3) Adam naEva ova li tava dulu okuhafela ohombo yavo noukwaneumbo wavo fiyo alushe monghalamwenyo.

NGHEE EMANGULUKO LASHILI LA KANA

9. Omolwashike oshipango shaKalunga osho tashi hangwa muGenesis 2:17 sha li pauyuki, sha pumbiwa, ile shi li pandjele?

9 Jehova okwa li a yandja vali oshipango shimwe kuAdam naEva sha kwatela mo ehandukilo tashi ti: “Ndelenee omuti wokushiiva ouwa nowii, ino u lya. Osheshi efiku tuu olo to u li, ou na okufya shili.” (Gen. 2:17) Mbela oshipango osho osha li shihe li pauyuki, inashi pumbiwa, ile shihe li pandjele? Mbela osha li sha kufa Adam naEva emanguluko lavo? Hasho nandenande. Ovahongwanhu vamwe vOmbiibeli ova popya omatyekosha e na sha nouwa woshipango osho. Pashihopaenenwa, omuhongwanhu umwe okwa ti: “Oshipango shaKalunga osho shi li [muGenesis 2:16, 17] otashi ulike kutya Kalunga oye aeke e shii osho shiwa . . . kovanhu naasho shihe fi shiwa kuvo. Opo ovanhu va hafele ‘ouwa,’ ove na okulineekela Kalunga nokudulika kuye. Ngeenge itava dulika, otava ka efiwa va tokole vo vene pokati kaasho shiwa . . . naasho shii.” Osho oshi li omutengi kovanhu, molwaashi itava dulu okupondola kuvo vene.

Etokolo laAdam naEva ola etifa omaupyakadi! (Tala okatendo 9-12)

10. Omolwashike tuhe na okutumhakanifa emanguluko noufemba wokutokola osho shiwa naasho shii?

10 Ovanhu vahapu kunena ngeenge tava lesha oshipango osho Jehova a li a pa Adam, ohava ti kutya okwa li a kufwa emanguluko laye lokuninga osho a hala. Kungaho, otava tumhakanifa emanguluko noufemba wokutokola osho shiwa naasho shii. Adam naEva ova li ve na emanguluko lokuhoolola ngeenge otava dulika kuKalunga ile itava dulika. Ashike Jehova oye aeke e na oufemba filufilu wokutokola osho shiwa naasho shii, ngaashi tashi fanekwa ‘komuti wokushiiva ouwa nowii’ oo wa li moshikunino shaEden. (Gen. 2:9) Otu na okudimina kutya haalushe hatu kala tu shii oidjemo yomatokolo etu noihatu kala tu shii kutya otae ke tu etele ouwa alushe. Nomolwaasho luhapu ohatu mono ovanhu tava ningi omahoololo ile omatokolo nomalinyengotomheno mawa, ashike ohae ke va etela ashike emono loixuna nomaupyakadi. (Omayel. 14:12) Omangabeko ovanhu otaa dana onghandangala inene. Jehova okwa li ta hongo Adam naEva pahole nghee ve na okulongifa emanguluko lavo okupitila moshipango osho. Ngahelipi mbela, novalihomboli votete ova li ngoo va dulika?

11, 12. Omolwashike etokolo laAdam naEva la eta oilanduliko inyikifa oluhodi? Shi faneka.

11 Ovadali vetu votete ova hoolola okuhadulika. Eva okwa li e liyandja keheka laSatana olo kutya “omesho eni otaa pashuka, ndele tamu shiiva ouwa nowii, ngaashi Kalunga.” (Gen. 3:5) Mbela etokolo laAdam naEva ola li la weda ko kemanguluko lavo? Hasho nandenande. Etokolo lavo inali va etela osho Satana a ti otava mono. Inapa pita olule, ova li va mona kutya okulipwililikila omalombwelo aJehova nokushikula eendjila davo vene osha eta omaupyakadi. (Gen. 3:16-19) Omolwashike mbela? Omolwaashi Jehova inapa ovanhu emanguluko lokutokola kuvo vene osho shiwa naasho shii. — Lesha Omayeletumbulo 20:24; Jeremia 10:23.

12 Osho otashi dulu okufanekwa nomushingi wodila. Opo a ka fike konhele yonhumba, okwa pumbwa okuya nondjila oyo a lombwelwa. Oikwaelektronika yopashinanena ohai kwafele omushingidila a yukife odila noku kale ta kwatafana novawiliki vopoupale veedila opo a dule oku ka fika konhele oko ta i. Ashike ngeenge omushingidila okwa anye ewiliko olo, ndele ta hoolola okuya nondjila oyo a hala, otashi dulika shi ka etife oshiponga sha kwata moiti. Ngaashi omushingidila oo, Adam naEva ova li va hala okuninga osho va hala. Ova li va anya ewiliko laKalunga olo a li e va pa. Oshidjemo? Ove lihanga momaupyakadi a nyanyalifi oo e va etela oulunde nefyo nosho yo oludalo lavo. (Rom. 5:12) Mokukala va hala okulipangela vo vene, ova kanifa emanguluko lashili olo va li va pewa.

NGHEE TO DULU OKUMONA EMANGULUKO LASHILI

13, 14. Ongahelipi hatu dulu okumona emanguluko lashili?

13 Ovanhu otashi dulika va diladile kutya ngeenge ova kala ve na emanguluko lihapu otava ka kala ve li nawa, ashike oushili oyoo kutya okukala nemanguluko lihe na ongaba osha fa ashike eongamukonda leememo keembinga mbali. Emanguluko ohali eta omauwa mahapu; ashike otashi dulika tu lipule kutya ounyuni otau ka kala wa fa peni ngeenge opa kala pehe na omangabeko nandenande. Omolwetomheno olo, o-The World Book Encyclopedia, oya ti: “Eemhango doulikumwe wovanhu keshe odo hadi kala da kitakana ohadi kwafele ovanhu va kale ve na emanguluko li li pandjele nosho yo omangabeko onhumba.” Oshitya “kitakana” otashi wapalele. Diladila ashike komambo eemhango odo da shangwa kovanhu nosho yo ovapanguli neehahende ovo hava kala va pumbiwa opo ve di fatulule noku di tula moilonga.

14 Mepingafano naasho, Jesus okwa popya onghedi yanafangwa i na sha nokuhafela emanguluko lashili. Okwa ti: “Ngeenge tamu kala meendjovo dange, onye ovalongwa vange shili, ndele tamu ka shiiva oshili, noshili otai mu mangulula.” (Joh. 8:31, 32) Elombwelo laJesus lokumona emanguluko lashili ola kwatela mo oiteelelwa yopavali: Shotete, okutambula ko oshili oyo a honga, noshitivali, okuninga omuhongwa waye. Ngeenge otwa ningi ngaho ohatu ka mona emanguluko lashili. Ndele mbela okumanguluka ko kushike? Jesus okwa twikila okuyelifa ta ti: “Keshe tuu ou ta longo oulunde, oye omupika woulunde. Omona ngeenge te mu mangulula, omwa manguluka shili.” — Joh. 8:34, 36.

15. Omolwashike emanguluko olo Jesus a udaneka tali dulu oku tu ‘mangulula shili’?

15 Emanguluko olo Jesus a udanekela ovahongwa vaye oli dule kokule emanguluko lopapolotika olo ovanhu vahapu hava kala va hala kunena. Eshi Jesus a ti: “Omona ngeenge te mu mangulula, omwa manguluka shili,” okwa li ta popi kombinga yokumanguluka ko keemhango odo ovanhu va tula po nokomafininiko oo ovanhu hava mono eshi ve li ‘ovapika voulunde.’ Oulunde ihau tu ningifa ashike oinima oyo ii, ndele ohau tu imbi yo okuninga osho tu shii kutya oshi li mondjila ile okukala metwokumwe noinima oyo hatu dulu okuninga. Kungaho otu li ovapika voulunde, nohashi etifa oidjemo ngaashi enyemato, ouyahame, emono loixuna noxuuninwa efyo. (Rom. 6:23) Omuyapostoli Paulus naye okwa li e udite ouyahame oo. (Lesha Ovaroma 7:21-25.) Ohatu dulu ashike okumona emanguluko lashili olo la li hali hafelwa kovadali vetu votete ngeenge eemhango doulunde oda kufwa po.

16. Ongahelipi hatu ka dula okukala twa manguluka shili?

16 Elombwelo laJesus olo kutya, “ngeenge tamu kala meendjovo dange,” otali ulike kutya ope na oiteelelwa ile omangabeko onhumba opo e tu mangulule. Tu li Ovakriste ve liyapulila Jehova, otwe lixupula notwa hoolola okukala metwokumwe nomangabeko e na sha nomahongo aKristus tu li ovahongwa vaye. (Mat. 16:24) Ngaashi Jesus a udaneka, ohatu ka kala twa manguluka shili eshi hatu ka wanifilwa filufilu omauwa ekuliloyambo laye.

17. (a) Oshike tashi ka ningifa onghalamwenyo yetu i kale i na eityo lolela noya mbilipalelwa? (b) Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa tashi landula ko?

17 Okudulika komahongo aJesus tu li ovahongwa vaye otaku ka ningifa onghalamwenyo yetu i kale i na eityo lolela noya mbilipalelwa. Naasho otashi ka ningifa tu kale twa manguluka ko filufilu koupika woulunde nefyo. (Lesha Ovaroma 8:1, 2, 20, 21.) Moshitukulwa tashi landula ko ohatu ka kundafana nghee hatu dulu okulongifa nawa emanguluko olo tu na paife opo tu dule okufimanekifa Jehova fiyo alushe, Kalunga kemanguluko lashili.