Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ovanyasha, otamu yandje ngoo elitulemo komalalakano opamhepo?

Ovanyasha, otamu yandje ngoo elitulemo komalalakano opamhepo?

“Oilonga yoye i yandja kOmwene, opo nee eemhangela doye tadi ka wanifwa.” — OMAYEL. 16:3.

OMAIMBILO: 135, 144

1-3. (a) Omashongo elipi ovanyasha hava shakeneke, naasho otashi dulu okufanekwa ngahelipi? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.) (b) Ongahelipi ovanyasha Ovakriste tava dulu okufinda omashongo oo?

NATU tye nee ngeno oto diladila oku ka talela po kodoolopa i li kokule oko ku na oshiningwanima sha fimana. Ope na oshinano shile okuya ko nobesa. Eshi wa fika poshitashi sheebesa, owa li wa kumwa eshi wa mona eemhunga dovatwaalelwa nosho yo eebesa dihapu. Kashiwa tuu okukaleka elalakano loye momadiladilo lokuya mobesa oyo tai i oko wa hala okuya! Osha yela kutya oto ka ya konhele ya puka ngeenge owa londo mobesa oyo tai i kumwe ku lili.

2 Kunena ovanyasha otava dulu okufaafanifwa novatwaalelwa ovo. Ovanyasha ovo ve li pefimbo lokamukondapweyu ova taalela olweendo lile monghalamwenyo, ndele kali fi lomobesa. Omafimbo amwe ohava kala ve udite va wililwa po keenghalo nosho yo komatokolo oo ve na okuninga. Ovanyasha, otashi dulu okukala shipu kunye ngeenge omu shii kutya openi mwa hala okuya monghalamwenyo yeni. Mbela omwa yuka peni?

3 Oshitukulwa eshi otashi ka nyamukula epulo olo mokuladipika ovanyasha va kale tava yandje elitulemo kokukala nonghalamwenyo tai hafifa Jehova. Osho osha hala okutya, efimbo keshe tamu ningi omatokolo e na sha nehongo, noilonga, noinakuwanifwa yomeumbo nosho tuu, omu na okukaleka Jehova momadiladilo. Osho osha hala yo okutya omu na okulalakanena omalalakano opamhepo. Ovanyasha ovo tava yandje elitulemo kokulongela Jehova otava dulu okukala noushili kutya ote va nangeke noupuna va pondole monghalamwenyo. — Lesha Omayeletumbulo 16:3.

OMOLWASHIKE MU NA OKULITULILA PO OMALALAKANO OPAMHEPO?

4. Oshike hatu ka konakona moshitukulwa eshi?

4 Oshiwa okulitulila po omalalakano opamhepo monghalamwenyo fimbo mu vanini. Omolwashike mbela? Ohatu ka kundafana omatomheno atatu. Avali otete, otaa ka ulika kutya okulitulila po omalalakano opamhepo ohaku pameke ekwatafano lomunhu naJehova; etitatu otali ka divilika ouwa wokulitulila po omalalakano opamhepo fimbo mu vanini.

5. Etomheno lotete lokulitulila po omalalakano opamhepo olilipi?

5 Etomheno lotete lokulitulila po omalalakano opamhepo olo okuulikila Jehova olupandu omolwohole yaye nosho yo ashishe osho e tu ningila. Omupsalme okwa ti: “Osha wapala unene okupandula Omwene. . . . Osheshi Omwene, Ove wa hafifa nge mokulonga kwoye; ohandi nyakukilwa oilonga yomake oye.” (Eps. 92:1, 4) U li omunyasha, diladila kutya Jehova oto mu pe shike. Okwe ku pa omwenyo, eitavelo, Ombiibeli, eongalo nosho yo eteelelo litunhula li na sha nonakwiiwa. Okuyandja elitulemo koinima yopamhepo oku li onghedi imwe yokuulikila Kalunga olupandu omolwomanangekonoupuna a tya ngaho, naasho otashi ku ehenifa popepi naye.

6. (a) Ongahelipi omalalakano opamhepo haa kumu ekwatafano letu naJehova? (b) Omalalakano elipi to dulu okulitulila po fimbo u munini?

6 Etomheno etivali ololo kutya shimha wa hovele okulitulila po omalalakano opamhepo, owa hovela okulonga oilonga oyo tai hafifa Jehova. Naasho otashi ke ku ehenifa popepi elela naye. Omuyapostoli Paulus okwa udaneka a ti: “Kalunga ke fi omuhenouyuki a dimbwe ngeno oilonga yeni nohole yeni mokufimanekifa edina laye.” (Heb. 6:10) Nonande ou munini, oto dulu okulitulila po omalalakano opamhepo. Christine okwa li e na omido omulongo eshi a li a tokola okulesha pandjikilile eendjokonona deenghalamwenyo dEendombwedi didiinini. Toby okwa li e na omido 12 eshi a li e litulila po elalakano lokulesha Ombiibeli aishe ofimbo ina ninginifwa. Maxim okwa li e na omido 11 eshi va ninginifwa nomumwainakadona Noemi oo munini kuye nodula imwe. Aveshe ova li ve litulila po elalakano loku ka longa koBetel. Opo va yandje elitulemo kelalakano lavo, ova li va nateka kekuma meumbo lavo ofoloma yaBetel. Omolwashike ito diladila kutya omalalakano elipi a fimana, ndele to kendabala oku a hanga? — Lesha Ovafilippi 1:10, 11.

7, 8. (a) Ongahelipi okulitulila po omalalakano opamhepo haku shi ningifa shipu okuninga omatokolo? (b) Omolwashike omunyasha umwe a hoolola aha ye kounivesiti?

7 Etomheno etitatu lokulitulila po omalalakano opamhepo monghalamwenyo fimbo u munini oli na sha nokuninga omatokolo. Ovanyasha ovo ve li pefimbo lokamukondapweyu ove na okuninga omatokolo e na sha nehongo, noilonga nosho yo moinima imwe. Okuninga omatokolo osha fa ashike okuhoolola ondjila i li mondjila ngeenge u li pomashakeneno eendjila. Okuhoolola ondjila i li mondjila ihashi eta oupyakadi shimha ashike u shii ondjila oyo tai ku twala oko wa hala okuya. Sha faafana, ngeenge ou shii omalalakano oye, otashi ka kala shipu kwoove okuninga omatokolo. Omayeletumbulo 21:5 okwa ti: “Eemhangela dovadiinini tadi eta ouwa auke.” Diva ngoo eshi to litulile po omalalakano opamhepo, osho ngoo to ka pondola diva. Osho osho Damaris a li a mona eshi a li e na okuninga etokolo la fimana eshi a li e na omido omulongo nasha.

8 Damaris okwa li a pita ofikola noitwa yopombada. Okwa li ta dulu okutambula ko oimaliwa yoku ke lihongifa kounivesiti a kale hahende, ndele ponhele yaasho okwa li a hoolola okulonga mombaanga. Omolwashike mbela? Okwa ti: “Onda kala nde litulila po elalakano lokuninga omukokolindjila eshi nda li ndi munini. Onda li handi longo etata fiku. Otashi dulika ngeno handi mono oimaliwa ihapu ngeno onda li ndi na odigilii youhahende, ashike ngeno oshidjuu kwaame okumona oilonga yetata fiku.” Damaris okwa kala omukokolindjila oule womido 20. Mbela okuudite ngoo e litulila po elalakano li li mondjila nokwa ninga etokolo li li pandunge eshi a li e na omido omulongo nasha? Okwa ti: “Paife ondi na ekwatafano neehahende dihapu koilonga yange. Ohadi longo oilonga oyo nda li ndi na okulonga ngeno onde lihongelele ouhahende. Ndele nande ongaho, eehahende dihapu ihadi hafele oilonga yado. Elalakano lange lokukokola ondjila ola kwafela nge ndiha lalakanene omaifano omounyuni nosha yeululila nge omhito yokuhafela oilonga yaJehova omido dihapu.”

9. Omolwashike ovanyasha va wana okupandulwa tashi di komutima?

9 Ovanyasha omayovi mounyuni aushe momaongalo ova wana okupandulwa tashi di komutima. Ove liyandja kuJehova nohava lalakanene omalalakano opamhepo monghalamwenyo yavo. Ovanyasha va tya ngaho otava tyapula onghalamwenyo pauyadi nopefimbo opo tuu opo otave lihongo okushikula ewiliko laJehova. Osho osha kwatela mo ehongo, oilonga nosho yo onghalamwenyo youkwaneumbo. Salomo okwa shanga a ti: “Nomutima woye aushe lineekela Omwene, . . . Mu shiiva meendjila doye adishe, opo nee Ye ota ka lalakanifa omalila oye.” (Omayel. 3:5, 6) Ovanyasha ovo ve li meongalo lopaKriste ove na ondilo momesho aJehova, oku va hole unene nohe va amene, ohe va wilike nohe va nangeke noupuna.

KALA WE LILONGEKIDA NAWA OKUYANDJA OUNDOMBWEDI

10. (a) Omolwashike tu na okupitifa oukalele komesho? (b) Ongahelipi hatu dulu okupondola moukalele?

10 Omunyasha oo ha yandje elitulemo a hafife Jehova oha yandje unene elitulemo koukalele. Jesus Kristus okwa ti kutya, ‘tete evaengeli oli na okuudifwa.’ (Mark. 13:10) Molwaashi oilonga yokuudifa oya endelela, oyo tu na okukala twa pitifa komesho. Mbela ito dulu okulitulila po elalakano u kale ho kufa unene ombinga moukalele? Mbela ito dulu okukokola ondjila? Mbela ongahelipi ngeenge oho mono ehafo linini moilonga yokuudifa? Nongahelipi to dulu okupondola mokuyandja oundombwedi? Eenghatu mbali otadi ke ku kwafela: Lilongekida nawa, noino sholola okulombwela vamwe osho u shii. Otashi dulika u ka kuminwe ehafo olo to ka mona moilonga yokuudifa.

Oho lilongekidile ngahelipi oku ka yandja oundombwedi? (Tala okatendo 11, 12)

11, 12. (a) Oshike osho ovanyasha tava dulu okuninga opo ve lilongekidile okuyandja oundombwedi? (b) Ongahelipi omunyasha umwe a li a yandja oundombwedi kofikola?

11 Oto dulu okuhovela okukonga enyamukulo lepulo olo hali pulwa luhapu kovanafikola vakweni, ngaashi “Omolwashike wa itavela muKalunga?” O-website yetu yo-jw.org oi na oitukulwa ya nuninwa okukwafela ovanyasha va mone enyamukulo lepulo olo. Inda opo pa shangwa BIBLE TEACHINGS > TEENAGERS. Oto ka mona ko ombapila i na epulo kutya, “Omolwashike nda itavela muKalunga?” Ombapila oyo otai ke ku kwafela eshi to lilongekida enyamukulo loye. Oi na omishangwa nhatu odo to dulu okulongifa ngeenge to yelifa eitavelo loye, ngaashi Ovaheberi 3:4, Ovaroma 1:20, nosho yo Epsalme 139:14. Oto dulu okulilongekida omanyamukulo omapulo mahapu ngeenge oho longifa eembapila da tya ngaho. — Lesha 1 Petrus 3:15.

12 Shimha wa mono omhito, ladipika ovanafikola vakweni va ye ko-jw.org. Osho osho Luca a li a ninga. Ovanhu vomongudu yavo ova li tava kundafana shi na sha nomalongelokalunga a yoolokafana, naLuca okwa li a mona kutya embo ola li li na omahongo amwe a puka e na sha nEendombwedi daJehova. Nonande okwa li a ongaonga potete, okwa li a pula epitikilo opo a pukulule omahongo oo a puka, nomuhongi waye okwa li a dimina. Luca ka li ashike a yelifa eitavelo laye, ndele okwa li yo a ulikila ovanhu aveshe vomongudu yavo o-website yetu. Omuhongi okwa li a lombwela omuhongwa keshe a ka tale okavidio Nghee to dulu okufinda ovo hava shindi nopehe na okulwa. Luca okwa li a tunhukwa eshi a yandja oundombwedi muwa.

13. Omolwashike tuhe na okusholola ngeenge opa holoka eenghalo didjuu?

13 Nonande omafimbo amwe ohashi kala shidjuu, ino sholola. (2 Tim. 4:2) Ngeenge opa holoka eenghalo didjuu, ino efa po omalalakano oye. Katharina okwa li e na omido 17 eshi a li e litulila po elalakano lokuudifila ovanailonga pamwe naye aveshe. Omulumenhu umwe okwa li he mu tuku lwoikando, ashike ka li a sholola. Elihumbato laye liwa eshi a li a taalela eenghalo didjuu ola li la kuma omunailonga pamwe naye wedina Hans. Oshidjemo, okwa lesha oishangomwa yetu, ta konakona Ombiibeli, ndele ta ninginifwa. Katharina okwa hangwa a tembuka ko eshi oinima aishe oyo tai ningwa. Diladila kunghee a li a hafa konima yomido 13 eshi a li omutumba mOlupale lOuhamba pamwe noukwaneumbo wavo, na Hans oye a li omupopi omutalelipo. Kashiwa tuu eshi Katharina ina efa po elalakano laye lokuudifila ovanailonga vakwao!

INO PIYAANEKWA

14, 15. (a) Oshike osho omunyasha ta dulu okukaleka momadiladilo ngeenge ta fininikwa? (b) Ongahelipi ovanyasha tava dulu okufinda omafininiko oomakula?

14 Oshitukulwa eshi oshe ku ladipika u kale to yandje elitulemo kokulongela Jehova. Osho osha hala okutya ou na okulitulila po omalalakano opamhepo monghalamwenyo yoye. Ovanyasha vamwe vepupi loye otashi dulika hava hafele omalihafifo notashi dulika ve ku pule u va waimine. Diva ile kohainga owa pumbwa okuulika kutya owa tokola toko uha efe po omatokolo oo wa ninga. Ino piyaanekwa komafininiko oomakula. Diladila natango kefaneko lobesa, ito ka hala okulonda mobesa oyo tai i kumwe ku lili molwaashi ashike ovatwaalelwa ovo ve li mo tava monika va fa tave liudifa nawa.

15 Ope na eenghedi dihapu da nghee to dulu okufinda omafininiko oomakula. Pashihopaenenwa, henuka eenghalo odo tadi dulu okuyeleka eitavelo loye. (Omayel. 22:3) Lidimbulukifa oilanduliko inyikifa oluhodi oyo hai etifwa kokukala nelihumbato inali koshoka. (Gal. 6:7) Shimwe vali osho tashi dulu oku ku kwafela osho okukala ho mono kutya owa pumbwa omayele. Elininipiko otali ke ku kwafela u kale ho tambula ko omaetepo oo to pewa kovadali voye nosho yo kOvakriste ovo va pyokoka meongalo. — Lesha 1 Petrus 5:5, 6.

16. Yandja oshihopaenenwa osho tashi ulike omauwa elininipiko.

16 Elininipiko ola li le linyengifa Christoph a tambule ko omayele mawa. Diva konima eshi a ninginifwa, okwa li a hovela okuninga omalideulo konhele yokulideulila. Ovanyasha vamwe konhele oyo ova li ve mu ladipika a waimine omaudano avo. Okwa li a popya oshinima osho nomukulunhuongalo umwe, oo a li a pula Christoph a diladile kombinga yoilanduliko ngaashi okukwatwa komhepo yefiyafanepo ofimbo ina ninga etokolo. Ashike nande ongaho, Christoph okwa li a waimina omaudano oo. Ndele mokweendela ko kwefimbo, okwa li a mona kutya omaudano oo okwa kwatela mo elongifo leenghono nokwa nyika nokuli oshiponga. Natango okwa li vali a popya novakulunhuongalo vamwe, naaveshe ova li ve mu pa omayele opamishangwa. Okwa popya a ti: “Jehova okwa pa nge omayele mawa nonda li nda pwilikina kuye, nonande osha li sha pula efimbo.” Owe lininipika ngoo u tambule ko omayele taa ti sha?

17, 18. (a) Jehova okwa hala ovanyasha va ninge shike kunena? (b) Onghalo i nyikifa oluhodi ilipi tai dulu okuholoka po pefimbo olo u li omukulunhu, nongahelipi tai dulu okuhenukwa? Shi yelifa.

17 “Omunyasha ove, kala wa nyakukwa mounyasha woye, nomutima woye nau ku hafife momafiku omounyasha woye.” (Omuud. 11:9) U li omunyasha, Jehova okwa hala u kale wa hafa. Oshitukulwa eshi osha popya onghedi imwe oyo tai dulu oku shi ninga tashi shiiva. Kala to yandje elitulemo komalalakano opamhepo; kwatela mo Jehova meemhangela doye adishe. Diva ngoo eshi to hovele okuninga ngaho, osho ngoo to ka mona diva ewiliko, eameno nomanangeko noupuna aJehova. Diladila komayele taa ti sha oo e li mEendjovo daKalunga, ndele to tula moilonga omayele aa taa ti: “Ndele dimbulukwa Omushiti woye momafiku ounyasha woye.” — Omuud. 12:1.

18 Kape na oo ta dulu okukala omunyasha fiyofiyo. Ovanyasha ohava endelele okuninga ovakulunhu. Shinyikifa oluhodi, ovakulunhu vahapu ohave lipe oushima eshi va li ve litulila po omalalakano ahafele eshi va li ovanyasha, ile hava kala ve udite nai eshi va li inave litulila po omalalakano asha nandenande. Kunena, ovanyasha ovo tava yandje elitulemo komalalakano opamhepo otava ka kala ve udite va mbilipalelwa omolwomatokolo oo va ninga eshi tava kulu. Osho osho sha li sha ningilwa Mirjana, oo a li e na ounghulungu momaudano. Okwa li a pulwa a kufe ombinga moudano wo-Winter Olympic, ashike okwa li a hoolola okuya moilonga yefimbo li yadi. Konima yomido 30, Mirjana okwa kala natango moilonga yefimbo li yadi pamwe nomushamane waye. Okwa ti: “Etumbalo, efimano, eenghono nosho yo omamona oinima yopokafimbo noi li omalalakano ahafele monghalamwenyo. Omalalakano a fimana notaa kalelele oo okulongela Kalunga nokukendabala meenghedi di lili noku lili okukwafela ovanhu pamhepo.”

19. Ngonga omauwa oo haa di mokuyandja elitulemo komalalakano opamhepo.

19 Ovanyasha ovo ve li meongalo ova wana okupandulwa tashi di komutima eshi hava findi omashongo oo nosho yo eshi va tokola okuyandja elitulemo kokulongela Jehova. Ovanyasha ohava ningi ngaho mokulitulila po omalalakano opamhepo nokupitifa komesho oukalele. Shikwao vali, ohava kala va tokola vaha piyaanekwe kounyuni ou. Ovanyasha ovo ve li pefimbo lokamukondapweyu otava dulu okukala noushili kutya oilonga yavo youdiinini kai fi yoshimha. Ovamwatate novamwameme ohave va yambidida pahole, nongeenge ove liyandje kuJehova, otava ka pondola monghalamwenyo yavo.