Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Twaafaneni omukumo “unene eshi tamu mono efiku olo tali ehene popepi”

Twaafaneni omukumo “unene eshi tamu mono efiku olo tali ehene popepi”

“Tu twaafane omukumo . . . ndelenee tu kumaidafaneni, unene eshi tamu mono efiku olo tali ehene popepi.” — HEB. 10:24, 25.

OMAIMBILO: 90, 87

1. Omolwashike omuyapostoli Paulus a li a ladipika Ovakriste Ovaheberi vopefimbo lonale va twaafane “unene” omukumo?

OMOLWASHIKE tu na okukala hatu twaafana omukumo shi dulife nale? Omuyapostoli Paulus okwe tu pa etomheno monhumwafo yaye oyo a li a shangela Ovakriste Ovaheberi. Okwa li e va lombwela a ti: “Ndele tu filafaneni oshisho fye tu twaafane omukumo mohole nomoilonga iwa. Tuha efe eongalo letu vene, ngaashi vamwe ve li po hava ningi, ndelenee tu kumaidafaneni, unene eshi tamu mono efiku olo tali ehene popepi.” (Heb. 10:24, 25) Meni ashike lomido nhano, Ovakriste Ovajuda ovo va li muJerusalem ova li va mona kutya “efiku olo linene lOmwene” ola ehena popepi nova li va mona edidiliko olo Jesus a li a ti kutya ngeenge ve li mono nave ye onhapo opo va xupife eemwenyo davo. (Oil. 2:19, 20; Luk. 21:20-22) Efiku laJehova ola li la fika mo 70 O.P. eshi Ovaroma va li va wanifa po etokolo laJehova li na sha nokuhanauna po Jerusalem.

2. Omolwashike kunena twa pumbwa okukala hatu twaafana omukumo?

2 Kunena, ohatu dulu okwiitavela kutya ‘efiku lOmwene olo linene nolitilifi unene’ oli li popepi. (Joel 2:11) Omuprofeti Sefanja okwa ti: “Efiku linene lOmwene oli li popepi! Heeno, opopepi li li, ndele tali endelele okufika!” (Sef. 1:14) Elondwelo lomuprofeti oo otali longo yo nopefimbo letu. Molwaashi efiku laJehova oli li unene popepi, Paulus okwe tu lombwela “tu filafaneni oshisho fye tu twaafane omukumo mohole nomoilonga iwa.” (Heb. 10:24) Onghee hano, otu na okukala tu na ko nasha novamwatate opo tu va twe omukumo pomhito opo va pumbwa etwomukumo.

OOLYELYE VA PUMBWA ETWOMUKUMO?

3. Omuyapostoli Paulus okwa popya shike shi na sha netwomukumo? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

3 “Oshisho shomomutima womunhu otashi u fidimike poshi, ndelenee ondjovo yehekeleko otai u hafifa.” (Omayel. 12:25) Oshoshili kutya atushe otwa pumbwa etwomukumo. Atusheni otwa pumbwa eendjovo detwomukumo efimbo nefimbo. Paulus okwa ulika kutya naao e na oshinakuwanifwa shokutwa vamwe omukumo naye okwa pumbwa etwomukumo. Okwa li a shangela Ovakriste vomuRoma a ti: “Onda djuulukwa oku mu mona, ndi dule oku mu pa eeshalinghenda dimwe dopamhepo, mu pamekwe, nokutya, ngeenge tu lyeni pamwe, ame ndi hekelekwe keitavelo letweni, oleni nolange.” (Rom. 1:11, 12) Paulus, oo a li hatu vamwe omukumo, naye omafimbo amwe okwa li a pumbwa etwomukumo. — Lesha Ovaroma 15:30-32.

4, 5. Oolyelye hatu dulu okutwa omukumo kunena, nomolwashike?

4 Ovo hava ningi omaliyambo monghalamwenyo yavo ova pumbwa okupandulwa. Vamwe vomuvo ovakokolindjila ovadiinini. Vahapu ova ninga omaliyambo manene monghalamwenyo yavo opo va ninge ovakokolindjila. Osho osha faafana novatumwa, nOvabetel, novapashukilishikandjo novakulukadi vavo nosho yo ovo hava longo keembelewa dokutoloka. Aveshe ovo ova ninga omaliyambo meenghalamwenyo davo opo va longe efimbo lihapu moilonga iyapuki. Nomolwaasho ova pumbwa okutuwa omukumo. Aveshe ovo va li nale moilonga yefimbo li yadi ndele itava dulu vali okutwikila ile ovo ve na ehalo lokuya moilonga yefimbo li yadi ndele itava dulu okuya mo omolweenghalo donhumba odo de va ngabeka navo ohava pandula etwomukumo olo hava pewa.

5 Ovamwatate novamwameme ovo inava hombola ile inava hombolwa molwaashi va hala okudulika koshipango osho kutya nava hombole ashike “mOmwene” ove li mongudu yaavo va pumbwa okutuwa omukumo. (1 Kor. 7:39) Sha faafana, ovakulukadi ovo hava longo noudiinini ohava pandula okuuda eendjovo detwomukumo kovashamane vavo. (Omayel. 31:28, 31) Natango, Ovakriste ovo hava kala ovadiinini ngeenge tava hepekwa ile tava yahama ova pumbwa etwomukumo. (2 Tes. 1:3-5) Jehova naKristus ohava hekeleke ovapiya aveshe ovadiinini. — Lesha 2 Ovatessaloniki 2:16, 17.

OVAKULUNHUONGALO OHAVA KENDABALA OKUTWA VAMWE OMUKUMO

6. Ovakulunhuongalo otava dana onghandangala yashike okutala muJesaja 32:1, 2?

6 Lesha Jesaja 32:1, 2. Jesus Kristus, oha yandje etwomukumo newiliko kwaavo va polimana nova teka omukumo pefimbo olo ve li pumbwa okupitila movamwatate ovavaekwa nosho yo movayambididi ovo ve li “omalenga” eedi dimwe. Osho osho shi na okukala ngaho, molwaashi ovakulunhuongalo kave fi ‘ovapangeli’ veitavelo lavamwe, ndele “ovayakuli pamwe nanye” omolwehafo lovamwatate. — 2 Kor. 1:24.

7, 8. Kakele ashike keendjovo detwomukumo, ongahelipi vali ovakulunhuongalo tava dulu okukwafela vamwe?

7 Omuyapostoli Paulus okwa tula po oshihopaenenwa tu shi shikule. Okwa li a shangela Ovakriste vokuTessaloniki ovo va li momahepeko a ti: “Nafye yo moku mu djuulukwa neenghono twa hala oku mu pa yo havaengeli laKalunga alike, ndelenee eemwenyo detu vene yo, osheshi onye omwa ninga ovaholike vetu.” — 1 Tes. 2:8.

8 Paulus okwa lombwela ovakulunhuongalo vokuEfeso kutya inashi wana ashike okutwa vamwe omukumo a ti: Mu “nokulonga nokukwafa oingone nokudimbulukwa eendjovo dOmwene Jesus e di popya Ye mwene: ‘Okuyandja oku nelao komesho yokutambula.’” (Oil. 20:35) Paulus ka li ashike a hala okutwa vamwe omukumo ndele okwa li yo a hala ‘oku va pa aishe.’ (2 Kor. 12:15) Sha faafana, ovakulunhuongalo kave na ashike okutwa ovamwatate omukumo noku va hekeleka, ndele ove na oku va kwafela moku va ulikila kutya ove na ko nasha navo pauhandimwe. — 1 Kor. 14:3.

9. Ongahelipi ovakulunhuongalo tava dulu okuyandja omayele monghedi yetwomukumo?

9 Okutwa vamwe omukumo otashi dulika ku kale kwa kwatela mo okuyandja omayele, ashike natango, ovakulunhuongalo ova pumbwa okushikula oshihopaenenwa osho shi li mOmbiibeli shi na sha nanghee tava dulu okuyandja omayele monghedi yetwomukumo. Jesus okwe tu tulila po oshihopaenenwa shididilikwedi shi na sha naasho konima yefyo nenyumuko laye. Didilika nghee a li e shi ninga. Okwa li a yandja omayele ta tungu komaongalo amwe omuAsia Linini. Ofimbo ina yandja omayele, okwa li a pandula omaongalo okuEfeso, Pergamo naTiatira. (Eh. 2:1-5, 12, 13, 18, 19) Okwa li a lombwela eongalo lokuLaodikea a ti: “Aveshe ava ndi va hole, ohandi va handukile ndele handi va tekula nedengo. Kala hano nouladi ove u lidilulule.” (Eh. 3:19) Ovakulunhuongalo otava ningi nawa ngeenge ova hopaenene oshihopaenenwa shaKristus eshi tava yandje omayele.

KASHI FI ASHIKE OSHINAKUWANIFWA SHOVAKULUNHUONGALO

Ovadali, otamu deula ngoo ovana veni va twe vamwe omukumo? (Tala okatendo 10)

10. Ongahelipi atusheni hatu dulu okutwaafana omukumo?

10 Okutwa vamwe omukumo, kashi fi ashike oshinakuwanifwa shovakulunhuongalo. Paulus okwa ladipika Ovakriste aveshe va popye eendjovo“diwa dokutungafana, da wapala” kuvamwe. (Ef. 4:29) Keshe umwe womufye okwa pumbwa okumona kutya oolyelye va “pumbwa” etwomukumo. Paulus okwa li a yandja omayele kOvakriste Ovaheberi a ti: “Pamekeni hano omaoko a wa neengolo da loloka. Ndele yukifeni omalila eemhadi deni, opo omhadi yoshingudu iha fonghoke, ndelenee i veluke.” (Heb. 12:12, 13) Atusheni, mwa kwatelwa ovanyasha, ohatu dulu okutungafana neendjovo detwomukumo.

11. Marthe okwa li a kwafelwa ngahelipi pefimbo olo a li a polimana?

11 Marthe, * omumwameme oo a kala a polimana oule wefimbo, okwa shanga a ti: “Efiku limwe eshi nda li handi ilikana ndi mone etwomukumo, onda li nda shakena nomumwameme omunamido oo a li a ulikila nge ohole nolukeno olo nda li nda pumbwa unene pefimbo olo. Okwa li a lombwela nge eshongo olo a li pita mulo nola li la faafana filufilu naalo nda li mulo pefimbo opo, nokanda li vali ndi udite ndi li aame andike.” Otashi dulika omumwameme omunamido ka li a didilika nghee eendjovo daye da etela Marthe ouwa.

12, 13. Omeenghedi diwa dilipi hatu dulu okutula moilonga omayele oo e li mOvafilippi 2:1-4?

12 Paulus okwa yandja omayele koilyo aishe yeongalo lomuFilippi a ti: “Hano ngeenge ku na ekumaido lasha lomuKristus, ngee ehekeleko lasha lohole, ile oukumwe washa wOmhepo, nounamutimanghenda washa nolukeno, wedeleni ehafo lange li wane, mokukala mu li omukoo umwe nomu nohole imwe, nye mwa twa ediladilo limwe nelalakano limwe, nye muha longe nande sha kokulihola nokukonga efimano longaho, ndelenee omelininipiko keshe umwe na tale omukwao e li komesho yaye mwene, nye muha tale keshe tuu osho shaye ashike, ndelenee shomukwao yo.” — Fil. 2:1-4.

13 Atushe ohatu kendabala okukonga ouwa wavamwe moku va pa ‘ehekeleko lohole, oukumwe womhepo, nounamutimanghenda nolukeno’ tu twe ovamwatate novamwameme omukumo.

EEDJO DETWOMUKUMO

14. Oshike tashi dulu okukala odjo yetwomukumo?

14 Oimoniwa yovadiinini ovo va kwafelwa monakudiwa otai dulu okukala odjo yetwomukumo lashili, ngaashi sha li komuyapostoli Johannes, oo a shanga a ti: “Ame kandi nehafo limwe, li dule eli, eshi handi udu ovamwange hava ende moshili.” (3 Joh. 4) Ovakokolindjila vahapu otava dulu okupopya nghee va tuwa omukumo eshi va mona ovo va kwafela moshili omido da ya va kala ovadiinini, tashi dulika nokuli vamwe va ninga ovakokolindjila. Okudimbulukifa omukokolindjila oo a teka omukumo ehafo olo a li ha mono monakudiwa otashi dulu okukala odjo yehekeleko lashili.

15. Omonghedi ilipi hatu dulu okutwa omukumo ovo hava longo noudiinini?

15 Ovapashukilishikandjo vahapu ova ti kutya ohava kala va tuwa omukumo ngeenge vo novakulukadi vavo ova pewa onhumwafo yolupandu keongalo olo va talela po. Naasho osha faafana novakulunhuongalo, novatumwa, novakokolindjila nosho yo noilyo youkwaneumbo waBetel, ovo hava pandulwa omolwoilonga yavo youdiinini.

NGHEE ATUSHE HATU DULU OKUTWAAFANA OMUKUMO

16. Otashi pula shike okutwa vamwe omukumo?

16 Oshi li epuko la kula ngeenge otwa itavela kutya itatu dulu okutwa vamwe omukumo molwaashi ihatu popi naanaa unene. Itashi pula naanaa shihapu okukala odjo yetwomukumo, otashi dulika ashike nokuli wa pumbwa okulimemesha ngeenge to popifa umwe. Ngeenge ine limemesha, otashi dulika e na oupyakadi wonhumba, nokupwilikina kuye otaku dulu oku mu hekeleka. — Jak. 1:19.

17. Omumwatate umwe okwa li a kwafelwa ngahelipi pefimbo olo a li a teka omukumo?

17 Henri, omumwatate omunyasha, okwa li a teka omukumo neenghono eshi ovapambele vaye vopopepi, mwa kwatelwa xe, oo a kala omukulunhuongalo a fimanekwa, va fiya po oshili. Henri okwa li a tuwa omukumo komupashukilishikandjo oo a li e mu twala konhele yonhumba va ka nwe okoofi naasho osha li she mu pa omhito a popye omaliudo aye. Henri okwa li a mona kutya onghedi imwe omo ta dulu okukwafela ovapambele vaye va alukile moshili omokukala omudiinini. Okwa li a mona ehekeleko eshi a lesha Epsalme 46; Sefanja 3:17 naMarkus 10:29, 30.

Atushe ohatu dulu okutungafana nokutwaafana omukumo (Tala okatendo 18)

18. (a) Ohamba Salomo oya popya shike shi na sha netwomukumo? (b) Omuyapostoli Paulus okwa eta po eetepo lilipi?

18 Oshihopaenenwa shaMarthe naHenri otashi ulike kutya ohatu dulu okutwa omukumo ovamwatate novamwameme ovo va pumbwa ehekeleko. Ohamba Salomo oya shanga ya ti: “Ondjovo oiwa ngahelipi pefimbo layo! Omesho taa vilima, otaa hafifa omutima, nondaka iwa oyo omungo momakipa.” (Omayel. 15:23, 30) Okulesha Oshungonangelo ile okuya ko-website yetu otaku dulu okuhekeleka omunhu oo a polimana. Paulus okwa ulika kutya okwiimba omaimbilo Ouhamba pamwe otaku dulu okukala odjo yetwomukumo. Okwa shanga a ti: “Longafaneni, pukululafaneni neendunge adishe, nomapsalome nomaimbilopandulo, nomalwiimbo opamhepo nokwiimbila Kalunga nokupandula momitima deni.” — Kol. 3:16; Oil. 16:25.

19. Omolwashike tashi ka kala sha fimanenena okutwaafana omukumo momafiku okomesho, noshike tu na okuninga?

19 Otashi ka kala sha fimanenena okutwaafana omukumo eshi tu wete efiku laJehova “tali ehene popepi.” (Heb. 10:25) Paulus okwa li a lombwela Ovakriste vakwao vopefimbo laye a ti: “Hekelekafaneni nye mu tungafane keshe umwe nomukwao, ngaashi hamu shi ningi nokuli shito.” — 1 Tes. 5:11.

^ okat. 11 Omadina amwe hao ovanhu ovo lelalela.