Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Nghee ohombo yopaKriste tai dulu okupondola

Nghee ohombo yopaKriste tai dulu okupondola

“Keshe womunye na kale yo e hole omukainhu waye mwene ngaashi e lihole ye mwene, ndele omukainhu na fimaneke omulumenhu waye.” — EF. 5:33.

OMAIMBILO: 873

1. Nonande ohombo ohai hovele nehafo, oshike osho ovo va hombola ve na okukala va teelela? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

NGEENGE omufuko wokaadona nomufuko womumati ve li ofika tava monika nawa mefiku lehombolo lavo, ohava kala va hafa neenghono. Ohole yavo oya enda tai kulu eshi tava endelafana nomolwaasho ove lilongekida okwaana kutya otava ka kala ovadiinini mohombo yavo. Oshoshili kutya ohapa ningwa omalunduluko molwaashi ovanhu ovo vavali otava ka kala pamwe nosho yo kutya otava toto po oukwaneumbo upe. Ashike Eendjovo daKalunga otadi yandje omayele opandunge kwaavo va hala okuya mohombo molwaashi Omutoti wohombo omunahole okwa hala ovalihomboli keshe va pondole nova kale va hafa mohombo yavo. (Omayel. 18:22) Ndele nande ongaho, Omishangwa otadi tu lombwele sha yukilila kutya ovanhu inava wanenena ovo tava i mohombo “otave ke lietela oudjuu wopalutu.” (1 Kor. 7:28) Ndele mbela ongahelipi oudjuu oo tau dulu okuungaungiwa nawo? Noshike tashi ka kwafela ohombo yopaKriste i pondole?

2. Omaludi ohole elipi ovalihomboli ve na okuulikilafana?

2 Ombiibeli oya divilika efimano lohole. Eyavelelo (mOshigreka, philia) ola pumbiwa mohombo. Ohole oyo hai linyengifa omulumenhu nomukainhu va kale ve holafane (eros) ohai eta ekwatafano liwa pokati kavo nohole yokuhola oukwaneumbo (storge) oya fimana unene tuu ngeenge moukwaneumbo mu na ounona. Ashike ohole oyo ya kanghamena komifikamhango (agape) oyo tai dulu okuningifa ohombo i pondole. Omuyapostoli Paulus okwa popya kombinga yohole oyo a ti: “Keshe womunye na kale yo e hole omukainhu waye mwene ngaashi e lihole ye mwene, ndele omukainhu na fimaneke omulumenhu waye.” — Ef. 5:33.

ONGHANDANGALA OYO KAUME KOPAHOMBO KESHE TA DANA

3. Mohombo omu na okukala mu na ohole ya pama shi fike peni?

3 Paulus okwa shanga a ti: “Ovalumenhu, holeni ovakainhu veni ngaashi Kristus e hole eongalo, nokwe liyandja molwalo.” (Ef. 5:25) Okuhopaenena Jesus otashi ti kutya ovashikuli vaye ove na okukala ve holafane ngaashi ye a kala e va hole. (Lesha Johannes 13:34, 35; 15:12, 13.) Ohole yomohombo yopaKriste oi na okukala ya pama opo ngeenge osha pumbiwa, umwe ota dulu okufila mukwao. Ndele osho itashi ka kala nande shipu okuninga ngeenge okuhaudafana okwa holoka po. Ashike, agape ohole oyo ‘hai tuvike aishe nohai itavele aishe, ohai teelele aishe, hai lididimikile aishe.’ Heeno, “ohole ihai xulu po nande.” (1 Kor. 13:7, 8) Okudimbuluka eano lavo olo va ninga lokukala ve holafane nokukala ovadiinini, otashi ka kwafela ovalihomboli ovo ovatilikalunga va longele kumwe metwokumwe nomifikamhango daJehova opo va kandule po oupyakadi keshe oo tau dulu okuholoka po.

4, 5. (a) Omushamane oku na oshinakuwanifwa shilipi e li omutwe woukwaneumbo? (b) Omukulukadi oku na okutala ko ngahelipi oukwamutwe? (c) Omalunduluko elipi ovalihomboli vamwe va li ve na okuninga?

4 Paulus okwa shanga ta yandje elitulemo koinakuwanifwa yakaume kopahombo keshe, eshi a ti: “Ovakainhu, dulikeni kovalumenhu veni ongaashi kOmwene. Osheshi omulumenhu oye omutwe womukainhu, ngaashi Kristus yo Oye omutwe weongalo.” (Ef. 5:22, 23) Elongekido olo itali ningifa nande omukulukadi a kale iha ti sha komushamane waye. Otali kwafele omukulukadi a wanife po onghandangala oyo Kalunga a kala e mu nine momadiladilo eshi a ti: “Ke shiwa omunhu [Adam] a kale aeke. Ame ohandi ke mu ningila ekwafo tali mu wapalele.” (Gen. 2:18) Ngaashi ashike Kristus “omutwe weongalo” ha ulike ohole, ovashamane Ovakriste ove na okukala ve nohole. Ngeenge omushamane osho a ningi ngaho, omukulukadi waye ota ka kala e udite a amenwa nota ka mona mo ouwa mokukala ha fimaneke, ha yambidida nokudulika kuye.

5 Cathy okwa dimina kutya ngeenge omunhu okwa hombolwa, okwa pumbwa okuninga omalunduluko, eshi a  [1] ti: “Eshi nda li inandi hombolwa, onda li ndi na emanguluko nohandi lifile oshisho ame mwene. Onda li ndi na okulihonga okukala nde likolelela komushamane wange. Kasha li alushe shipu, ashike otwa li tu na ekwatafano liwa tu li ovalihomboli mokukala hatu ningi oinima monghedi omo Jehova a hokwa.” Omushamane waye Fred, okwa ti: “Kasha li shipu kwaame okuninga omatokolo. Okukaleka mukweni momadiladilo mu li ovalihomboli, oha ku weda ko keshongo. Ashike okukonga ewiliko kuJehova meilikano nokupwilikina nelitulemo komaetepo omukulukadi wange, ohashi shi ningifa shipu efiku keshe. Ondi udite shili kutya ohatu longele kumwe!”

6. Ohole ohai kala ngahelipi “oshimangifo sha wana shoku mu manga kumwe” ngeenge omaupyakadi a holoka mohombo?

6 Ohombo ya pama oya fikama po movanhu vavali ovo hava udu ko okuhawanenena kwavakwao. Ohave ‘lididimikilafana, nokudiminafana po omanyono.’ Heeno, ookaume kopahombo aveshe ohava ningi omapuko. Ngeenge osho osha ningwa, otashi ka kala omhito yokulihonga komapuko oo, okudiminafana po nosho yo okweefa ohole i kale “oshimangifo sha wana shoku mu manga kumwe.” (Kol. 3:13, 14) Shimwe vali, ‘ohole oi na outalanheni, i na olukeno noihai dimbulukwa owii ye u ningilwa.’ (1 Kor. 13:4, 5) Okuhaudafana oku na okupongololwa po diva ngaashi tashi dulika. Onghee hano, ovalihomboli Ovakriste ove na okukendabala va kandule po oupyakadi keshe tau holoka po mefiku olo tuu olo. (Ef. 4:26, 27) Okupopya tashi di komutima to ti “ombili eshi nde ku udifa nai,” otashi pula elininipiko nouladi, ashike osho ohashi kwafele opo oupyakadi u kandulwe po novalihomboli otava ka kala nekwatafano liwa.

EYAVELELO OLA PUMBIWA

7, 8. (a) Ombiibeli oya yandja omayele elipi e na sha nekwatafano lopamilele mohombo? (b) Omolwashike ovalihomboli ve na okuyavelelafana?

7 Ombiibeli otai yandje omayele oo taa dulu okukwafela ovalihomboli va kale ve na etaleko li li pandjele ngeenge tashi uya pokuliwanifila po eemhumbwe davo dopamilele. (Lesha 1 Ovakorinto 7:3-5.) Osha fimanenena okukaleka momadiladilo omaliudo neemhumbwe damukweni. Ngeenge omukulukadi iha ungaungiwa naye neyavelelo, ota ka mona shidjuu okuhafela omilele. Ovashamane ova lombwelwa va kale tava ungaunga novakulukadi ‘vavo neendunge.’ (1 Pet. 3:7) Okuya momilele kaku na okufininikilwa mukweni ile okupulwa keenghono, ashike oku na okuuya paushitwe. Oshoshili kutya luhapu omahalo ovalumenhu okuya momilele ohaa penduka diva e dule ovakainhu, ashike ovalihomboli ove na okutala omhito oyo tai va wapalele aveshe pauvali wavo she likolele komaliudo avo.

8 Nonande Ombiibeli inai yandja eemhango dokondadalunde di na sha nanghee ovalihomboli tava dulu okuliudifa nawa fiyo va ya momilele, oya popya shi na sha nokuliulikila ohole. (Eimb.lela. 1:2; 2:6) Ovalihomboli Ovakriste ove na okukala hava ungaungafana neyavelelo.

9. Omolwashike inashi yuka okuulikila omunhu omahalo opamilele oo ehe fi kaume koye kopahombo?

9 Ohole yokuhola Kalunga nosho yo ovanhu kai na okupitika nande omunhu ile oshinima shonhumba shi lidope mekwatafano lovalihomboli. Eehombo dimwe oda nghundipala ile nokuli da teka po molwaashi kaume kopahombo umwe a pikwa kokutala omafano oipala. Eamo keshe lokukala wa hala okutala omafano oipala nosho yo oshinima keshe sha nyika omilele kondje yohombo oshi na okuhenukwa filufilu. Nokuli nokulihumbatela umwe oo ehe fi kaume koye kopahombo monghedi tai kokele moihole kashi li pahole noshi na okuhenukwa. Okukala tu shii kutya Kalunga oku shii omadiladilo etu nosho yo eenghatu detu, otashi ke tu kwafela tu yukife omaliudo etu opo tu mu hafife notu kale twa koshoka paenghedi. — Lesha Mateus 5:27, 28; Ovaheberi 4:13.

NGEENGE EKWATAFANO LOMOHOMBO LANGHUNDIPALA

10, 11. (a) Eteyohombo ola hapupala shi fike peni? (b) Ombiibeli oya popya shike kombinga yokuhengana ile okufiya po kaume kopahombo? (c) Oshike tashi ka kwafela ovalihomboli vaha topoke diva?

10 Omaupyakadi a kwata moiti oo haa holoka po noihaa pongololwa po mohombo otaa dulu okuningifa kaume umwe kopahombo ile aveshe va kale va hala okutopoka ile okuteya ohombo. Moilongo imwe, konyala eehombo dihapu oda teka. Oshinima osho inashi sha unene mehangano laJehova, ashike omaupyakadi omeehombo doshiwana shaJehova otaa ende taa hapupala, naasho otashi etifa omalipulo.

11 Ombiibeli otai yandje omayele taa ti: “Omukainhu ina henga po omulumenhu waye. Ndele ngenge a hengana, na kale ina hombolwa, ile nava pafane ombili nomulumenhu waye; nomulumenhu a ha henge po omukainhu waye.” (1 Kor. 7:10, 11) Okuhenga po ile tu tye okufiya po kaume koye kopahombo osha kwata moiti. Nonande otashi dulika okuhengana ile okufiya po kaume koye kopahombo sha fa shi li ekandulepo lomaupyakadi a kwata moiti oo haa holoka po, ohashi eta ashike omaupyakadi mahapu. Konima eshi Jesus a endulula eendjovo odo Jehova a popya kombinga yomulumenhu ta fiye po xe naina ndele te limangele kumwe nomukulukadi waye, okwa popya ta ti: “Osho Kalunga e shi tula kumwe, inashi kufwa kumwe komunhu.” (Mat. 19:3-6; Gen. 2:24) Osho osha hala okutya kape na oo e na ‘okukufa kumwe osho Kalunga e shi tula kumwe,’ kutya nee omushamane ile omukulukadi. Jehova okwa tala ko ohombo i li oshinima tashi kalelele. (1 Kor. 7:39) Okukala tu shii kutya keshe umwe ote ke lihokolola kuKalunga, oshi na okulinyengifa ovalihomboli va ninge eenghendabala da mana mo opo va kale hava kandula po omaupyakadi meendelelo fimbo inaa kwata moiti.

12. Oshike tashi dulu okuningifa umwe womovalihomboli a fiye po kaume kaye kopahombo?

12 Okukala u na etimaumbwile lihe li pandjele langhee ohombo yeni tai ka kala, otashi dulu okweetifa oupyakadi mohombo. Ngeenge ovalihomboli inava ka kala vali va hafa mohombo yavo ngaashi umwe a li a teelela, otashi dulika a kale e udite ina wanenwa, a kengelelwa ile nokuli a handuke. Eyooloko lopamaliudo nosho yo eputuko lovalihomboli, otaa dulu okukala oupyakadi ile otashi dulika pa holoke okuhaudafana omolwoimaliwa, ovadali vavo ile okutekula ounona. Ndele nande ongaho, ovalihomboli Ovakriste vahapu ova mona ekandulepo lomaupyakadi aeshe oo haa holoka po molwaashi ova efa Kalunga e va wilike.

13. Ovalihomboli otava dulu okutopoka omolwomatomheno elipi e shii okuudiwa ko?

13 Okufiya po kaume koye kopahombo otashi dulika ku kale ku shii okuudiwa ko peemhito dimwe. Oinima ngaashi okuhafila oshisho kaume kopahombo nelalakano lonhumba, okuhepeka palutu ile okutula moshiponga oupamhepo waumwe oya talika ko ku vamwe i li omatomheno okutopoka. Ovakriste ovalihomboli ovo ve na omaupyakadi a kwata moiti ove na okukonga ekwafo kovakulunhuongalo. Ovamwatate ovo ve na owino otava dulu okukwafela ovalihomboli va tule moilonga omayele Eendjovo daKalunga. Ngeenge tashi uya pokukandula po omaupyakadi omohombo, otu na okwiilikana opo Jehova e tu pe omhepo yaye iyapuki noku tu kwafela tu tule moilonga omifikamhango dOmbiibeli nokuulika oiimati yomhepo. — Gal. 5:22, 23. [2]

14. Ombiibeli oya ti shike kombinga yOvakriste ovo ve na ookaume kopahombo vehe fi ovalongeli vaJehova?

14 Otashi dulika Omukriste a hombolwa kuumwe oo ehe fi omupiya waJehova. Ombiibeli otai yandje omatomheno mawa kutya omolwashike vehe na okutopoka. (Lesha 1 Ovakorinto 7: 12- 14.) Kutya nee kaume kopahombo oo ehe fi omwiitaveli oku shi shii ile hasho, okwa “yapulwa” molwaashi okwa hombola ile a hombolwa komwiitaveli. Ounona aveshe ovo va dalwa ile tava ka dalwa kuvo ova talika ko ve li “vayapuki” nova hokiwa kuKalunga. Paulus okwa popya a ti: “Oto shi shiiva peni omukainhu oove, nokutya, to dulu okuxupifa omulumenhu woye? Ile Omulumenhu oove, oto shi shiiva peni, nokutya, to dulu okuxupifa omukainhu woye?” (1 Kor. 7:16) Konyala momaongalo aeshe Eendombwedi daJehova omu na Ovakriste ve li meehombo ovo hava longo noudiinini ‘mokuxupifa’ ookaume kavo kopahombo ovo vehe fi ovaitaveli.

15, 16. (a) Ombiibeli otai yandje omayele elipi kovakulukadi ovo ve na ovashamane vehe fi ovalongelikalunga? (b) Omukriste oku na okuninga po shike ngeenge kaume kaye kopahombo ‘ou ehe fi omwiitaveli okwa hala oku mu henga po’ ile oku mu fiya po?

15 Omuyapostoli Petrus okwa yandja omayele kovakulukadi Ovakriste va kale hava dulika kovashamane vavo “opo naavo yo inava dulika kondjovo, va findwe keenghedi dovakainhu nande eendjovo kadi po. [Eshi] ve wete, nhumbi hamu ende moukoshoki nometilokalunga.” Mokuulika “omhepo yombili noyelimweneneno oyo i nondilo koshipala shaKalunga,” omukulukadi ota dulu okunanena omushamane waye kelongelokalunga lashili shi dulife ngeno te mu lombwele sha yukilila kombinga yeitavelo lopaKriste. — 1 Pet. 3:1-4.

16 Ongahelipi ngeenge kaume kopahombo oo ehe fi omwiitaveli okwa fiye po kaume kaye kopahombo? Ombiibeli oya ti: “Ou e he fi omwiitaveli ngenge a hala oku mu henga po, ne mu henge po, omumwatate omulumenhu nomumwameme omukainhu ve he fi ovapika voinima ya tya ngaha; osheshi Kalunga e mu ifanena ombili.” (1 Kor. 7:15) Osho inashi hala kutya Omukriste oo okwa manguluka pamishangwa a hombolulule ile a hombolululwe, noke na oufemba wokufininika kaume kaye oo ehe fi omwiitaveli ehe mu fiye po. Okutopoka pomhito oyo otashi dulika ku ete epepelelo. Omukriste ota dulu okukala nelineekelo kutya kaume kaye kopahombo oo ehe fi omwiitaveli ota ka alukila kohombo yavo nomhepo yelongelokumwe nokukaleka po ohombo yavo nota ka dula okuninga omwiitaveli.

OHOMBO NOINIMA OYO TWA PITIFA KOMESHO

Okukala wa pitifa komesho oinima yopamhepo otashi dulu okuxumifa komesho ehafo mohombo yeni (Tala okatendo 17)

17. Ovalihomboli Ovakriste ove na okukala va pitifa shike komesho mohombo yavo?

17 Molwaashi otu li ‘momafiku axuuninwa’ elela, otwa taalela “omafimbo madjuu [okukaliwa muo, NW].” (2 Tim. 3:1-5) Ndele nande ongaho, okukala twa pama pamhepo otaku ke tu kwafela tu henuke enwefemo lii lounyuni ou. Paulus okwa shanga a ti: ‘Efimbo olo la xupa ko olixupi, onghee hano ava ve novakainhu nava kale momafiku aa a xupa ko, va fa kave va kwete, . . . Naava hava longifa ounyuni ou, va kale va fa ovo ihave u longifa.’ (1 Kor. 7:29-31) Paulus ka li ta lombwele ovalihomboli va kale tave lidimbike oinakuwanifwa yavo yomohombo. Omolwefimbo olo la xupa ko, ova li va pumbwa okukala va pitifa komesho oinima yopamhepo. — Mat. 6:33.

18. Omolwashike Ovakriste tava dulu okukala ve na eehombo di na ehafo notadi pondola?

18 Nonande otu li momafimbo madjuu neehombo dihapu odo de tu dingilila odi na omaupyakadi, mohombo otamu dulu okukala ehafo notai pondola. Ovalihomboli Ovakriste ovo hava kala pamwe noshiwana shaJehova, hava tula moilonga omayele opamishangwa nohava tambula ko ewiliko lomhepo iyapuki, otava dulu okukaleka po ‘osho Kalunga e shi tula kumwe.’ — Mark. 10:9.

^ [1] (okatendo 5) Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.