Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Mbela ou wete ngoo omhumbwe yokuninga exumokomesho lopamhepo?

Mbela ou wete ngoo omhumbwe yokuninga exumokomesho lopamhepo?

“Diinina oku va leshela noku va kumaida noku va longa.” — 1 TIM. 4:13.

OMAIMBILO: 4570

1, 2. (a) Ongahelipi Jesaja 60:22 ta wanifwa pefimbo eli lexulilo? (b) Omhumbwe ilipi i li moshitukulwa shehangano laJehova lokombada yedu?

“OU MUNINGHOLI ota ka ninga eyovi, nau munini ota ningi oshiwana sha pama.” (Jes. 60:22) Eendjovo odo dopaxunganeko otadi wanifwa momafiku aa axuuninwa. Momukokomoko womudo woilonga 2015, ovaudifi vOuhamba 8 220 105 ova kala tava kufa ombinga moilonga yokuudifa mounyuni aushe. Oshitukulwa shaxuuninwa shexunganeko olo oshi na okukuma Ovakriste aveshe molwaashi Tate yetu womeulu okwa ti: ‘Ame Omwene nda hala oku shi [endelelifa, NW] pefimbo lasho.’ Ngaashi ashike ovanhu ve li motuwa tai shingilile, nafye otu wete nghee oilonga yokuninga ovanhu ovahongwa tai endelele. Mbela ohatu kala tu uditile ngahelipi exumokomesho olo? Mbela ohatu longo ngoo nouladi ngaashi hatu dulu tu li ovaudifi vOuhamba? Ovamwatate novamwameme vahapu ova ninga omaindilo va longe ve li ovakokolindjila vondjikilile ile ovakwafelikokolindjila. Mbela ihatu kala twa hafa okumona vahapu ovo va tambula ko eshivo loku ka longa koitukulwa oko ku na omhumbwe inene ile tava kufa ombinga moilonga imwe yokuyambidida oilonga yokuudifa?

2 Pefimbo opo tuu opo, ope na omhumbwe yovalongi vahapu. Omudo keshe ohapa totwa omaongalo 2 000 lwaapo. Ngeno ovakulunhuongalo 5 ova li ve na okukala tava kwatele komesho meongalo keshe lipe, omudo keshe ngeno opa pumbwa ovayakuliongalo 10 000 va wana okukala va nangekwa po ve li ovakulunhuongalo. Osho otashi ulike kutya ovamwatate omayovi ova pumbwa okuwanifa po oiteelelwa oyo ya pumbiwa opo va dule okunangekwa po ve li ovayakuliongalo. Kutya nee otu li ovamwatate ile ovamwameme, otu na alushe okukala “ovaladi moilonga yOmwene.” — 1 Kor. 15:58.

OKUNINGA EXUMOKOMESHO LOPAMHEPO OTASHI TI SHIKE?

3, 4. Omalalakano opamhepo elipi to dulu okulitulila po?

3 Lesha 1 Timoteus 3:1. Oshitya shOshigreka osho sha tolokwa ‘ehalo’ osha hala okutya okulovelela oshinima shonhumba osho shi li poule shi dulife opo ho dulu okuhanga shito. Mokulongifa oshitya osho, omuyapostoli Paulus okwa ulika kutya okuninga exumokomesho lopamhepo otashi pula eenghendabala. Natu tye nee ngeno omumwatate ota diladila shi na sha nonakwiiwa yaye meongalo. Otashi dulika ehe fi omuyakuliongalo, ndele okwa didilika kutya okwa pumbwa okukulika omaukwatya opamhepo. Tete, oku na okuninga eenghendabala opo a kale a wana okuninga omuyakuliongalo. Mokweendela ko kwefimbo, ota ka kala vali ta lalakanene okuninga omukulunhuongalo. Pomhito keshe, oha longo noudiinini opo a hange oiteelelwa oyo ya pumbiwa noku wanife po oinakuwanifwa ya wedwa po meongalo.

4 Sha faafana, ovamwatate novamwameme ovo ve na ehalo lokulonga ve li ovakokolindjila, Ovabetel ile ovaliyambi vokutunga Omalupale Ouhamba, otava ningi nawa eshi tava kendabala okuhanga omalalakano avo. Natu ka taleni nghee Eendjovo daKalunga tadi tu ladipike tu ninge exumokomesho melongelokalunga lashili.

LALAKANENA OKUNINGA EXUMOKOMESHO LOPAMHEPO

5. Ovanyasha otava dulu okulongifa ngahelipi eenghono davo moilonga yOuhamba?

5 Ovanyasha ove na eenghono dokulonga shihapu moilonga yaJehova. (Lesha Omayeletumbulo 20:29.) Ovanyasha vamwe ovo ve li mObetel ohava longo oko haku pilindwa nohava tulwa kumwe Eembiibeli noishangomwa. Ovamwatate novamwameme ovanyasha vahapu ohava yambidida moilonga yokutunga nokuwapekulula Omalupale Ouhamba. Ngeenge pa holoka oiponga yopaushitwe, ovanyasha ohava waimine Eendombwedi odo di na owino moilonga yokuyambidida ovo va kumwa koiponga oyo. Novakokolindjila vahapu ovanyasha ohava udifile ovanhu onghundana iwa momalaka avo oshidalelwamo nomomalaka ovanailongo.

6-8. (a) Ongahelipi omulumenhu umwe omunyasha a lundulula etaleko laye li na sha noilonga yaKalunga, nokwa mona oidjemo oilipi? (b) Ongahelipi hatu dulu ‘okumakela nokutala ouwa wOmwene apa u fike?’

6 Otwe lineekela kutya ou na olupandu loilonga oyo tai longelwa Kalunga nomutima aushe. Ndele mbela ongahelipi ngeenge naave oho kala u udite ngaashi omumwatate Aaron a li ha kala e udite? Nonande okwa kulila moukwaneumbo wopaKriste, okwa ti: “Onda li handi mono omakwoongala noilonga yokuudifa ififa oudja.” Okwa li a hala okulongela Kalunga nehafo ashike okwa kala te lipula kutya omolwashike ina hafa. Mbela okwa li a ninga po shike?

7 Aaron okwa li e litulila po elandulafano loinima yopamhepo olo la li la kwatela mo okulesha Ombiibeli, okulilongekidila okwoongala nokuyandja omatyekosha puko. Okwa li yo a hovela okwiilikana pandjikilile. Eshi ohole yaye yokuhola Jehova ya enda tai kulu, okwa hovela okuninga exumokomesho liwa lopamhepo. Okudja opo Aaron okwa kala ta hafele oukokolindjila, okulonga navamwe ovo hava kwafele ovo va kumwa koiponga yopaushitwe nosho yo okuudifila meenhele dovanailongo. Paife Aaron ota longo kObetel nokuli omukulunhuongalo. Mbela okwa tala ko ngahelipi eenghatu odo a katuka? Aaron okwa ti: “Onda ‘makela, nonda mona ouwa wOmwene apa u fike.’ Omolwomanangeko noupuna aJehova, ondi udite kutya ondi na oshikolo kuye noshe linyengifa nge ndi longe shihapu moilonga yaye, naasho osha etela nge omanangeko noupuna mahapu.”

8 Omupsalme okwa imba ta ti: “Ava, have mu tila, itava pumbwa sha nande.” (Lesha Epsalme 34:9-11.) Oshoshili kutya Jehova iha udifa nande nai ovo have mu longele nouladi. Ohatu ‘makele nohatu tale ouwa wOmwene apa u fike’ eshi hatu longo ngaashi hatu dulu moilonga yaye. Ohatu ka mona ehafo olo itali dulu okuyelekwa nasha ngeenge hatu longele Kalunga nomwenyo wetu aushe.

DIININA NDELE INO LOLOKA

9, 10. Omolwashike sha fimana okukala u na ‘oikala yokuteelela?’

9 Eshi to longo u hange omalalakano oye kala u na ‘oikala yokuteelela.’ (Mika 7:7) Jehova oha yambidida alushe ovapiya vaye ovadiinini, nonande ota dulu okweefa va kale va teelela va pewe oinakuwanifwa ile eenghalo di lundulukile kouwa. Jehova okwa li a udanekela Abraham okaana okamati, ashike Abraham okwa li e na okuulika eitavelo nosho yo elididimiko. (Heb. 6:12-15) Nonande okwa kala a teelela oule womido opo Isak a dalwe, Abraham ina teka omukumo naJehova ine mu nyemateka. — Gen. 15:3, 4; 21:5.

10 Ihashi kala shipu okuteelela. (Omayel. 13:12) Ngeenge otwa kala hatu lipula unene naasho she tu nyemateka, ohatu dulu okuteka omukumo noupu. Ponhele yaasho, oshi li pandunge okulongifa efimbo letu tu xwepopaleke oiteelelwa yetu yopamhepo. Natu ka kundafaneni oitwa itatu nghee hatu dulu oku shi ninga.

11. Omaukwatya opamhepo elipi hatu dulu okukulika, nomolwashike a fimana?

11 Kulika omaukwatya opamhepo. Okukala ho lesha Eendjovo daKalunga nokudilonga kudo otashi ke ku kwafela u kulike ounongo, eudeko lomoule, etaleko liwa, owino, eendunge dokuyoolola nosho yo omadiladilo mawa. Omaukwatya oo okwa fimana kwaavo tava kwatele komesho melongelokalunga lashili. (Omayel. 1:1-4; Tit. 1:7-9) Eshi hatu lesha oileshomwa yetu ya kanghamena kOmbiibeli, ohatu mono nghee Kalunga ha tale ko oinima i lili noku lili. Efiku keshe ohatu kala twa taalela eenghalo odo da kwatela mo omalihafifo, omidjalo detu nokuliwapeka, okuungaunga noimaliwa nosho yo onghedi omo hatu ungaunga navamwe. Ngeenge otwa kala hatu tula moilonga osho twe lihonga mOmbiibeli, ohatu ka dula okuninga omatokolo oo taa hafifa Jehova.

12. Ongahelipi ovanhu meongalo tava dulu okuulika kutya ove li ovalineekelwa?

12 Kala omulineekelwa. Kutya nee otu li ovamwatate ile ovamwameme, otwa pumbwa okukala hatu wanifa po oinakuwanifwa yetu meongalo. Nehemia eshi a li omupangeli okwa li e na okulineekelela vamwe oinakuwanifwa mokati koshiwana shaKalunga. Mbela okwa li a nangeka po lyelye? Okwa li a longifa ovo ve li ovatilikalunga novalineekelwa. (Neh. 7:2; 13:12, 13) Sha faafana nokunena, “omalenga [otaa] pulwa oudiinini.” (1 Kor. 4:2) Oilonga iwa ohai didilikwa mo. — Lesha 1 Timoteus 5:25.

13. Ongahelipi to dulu okushikula oshihopaenenwa shaJosef ngeenge vamwe otava ungaunga naave monghedi ihe li pauyuki?

13 Efa Jehova e ku koshole. Oshike to dulu okuninga po ngeenge vamwe ohava ungaunga naave monghedi ihe li pauyuki? Otashi dulika to dulu okukandula po oshinima osho meendelelo. Ashike omafimbo amwe ngeenge owa kendabala okulipopila, oto ka naipika ashike onghalo. Ovamwaina vaJosef ova li va ungaunga naye nonyanya, ashike ka li e va kwatela onghone. Konima yefimbo, Josef okwa li a lundilwa nokwa tulwa modolongo shihe li pauyuki. Ndele nande ongaho, okwa li a efa Jehova e mu wilike meenghalo odo didjuu. Mbela oshidjemo osha li shike? Ombiibeli oya ti: “Ondaka yOmwene ye mu tokolela.” (Eps. 105:19) Konima eshi Josef a pita momayeleko oo, okwa li a wana okupewa oshinakuwanifwa she likalekelwa. (Gen. 41:37-44; 45:4-8) Eshi to ungaunga nomaupyakadi oo e li ekiya mombelela, ilikana u pewe ounongo, u katuke nou popye nomwenyo muwa, nou pamekwe kuKalunga. Nopehe na omalimbililo Jehova ote ke ku kwafela. — Lesha 1 Petrus 5:10.

NINGA EXUMOKOMESHO MOILONGA YOMOMAPYA

14, 15. (a) Omolwashike twa pumbwa ‘okupashukila’ onghedi omo hatu udifa? (b) Ongahelipi to dulu okulundulula efimbo loye lokuudifa she likolelela keenghalo? (Tala efano pehovelo loshitukulwa nokamhungu “ Mbela ou na ngoo ehalo lokulongifa onghedi imwe vali?”)

14 Paulus okwa li a ladipika Timoteus a ti: “Diinina oku va leshela noku va kumaida noku va longa. Lipashukila ove mwene nenongeko loye.” (1 Tim. 4:13, 16) Timoteus okwa li nale e li omuudifi wOuhamba a pyokoka. Okwa li ashike ta ka pondola moukalele waye ngeenge okwa ‘pashukile’ ehongo laye. Ka li e na okudiladila kutya ovanhu otava ka ulika ohokwe monghedi oyo ha ningi omatwalemo aye oshito. Opo a twikile okuhanga omitima dovanhu, okwa li e na okulundulula onghedi yaye yokuhonga i wapalele eemhumbwe davo. Tu li ovaudifi vOuhamba, nafye otwa pumbwa okuninga sha faafana.

15 Ngeenge hatu udifa eumbo neumbo, luhapu ohatu hange momaumbo muhe na ovanhu. Moitukulwa imwe, ihatu dulu okuya meenhele dimwe ngaashi meefuleta ile meenhele da amenwa. Ngeenge osho shi li ngaho moshitukulwa sheni, omolwashike ito longifa eenghedi dimwe dokuudifa onghundana iwa?

16. Ongahelipi oukalele womoipafi tau dulu okupondola?

16 Oukalele womoipafi ou li onghedi imwe hai pondola mokutandavelifa onghundana iwa. Eendombwedi dihapu ohadi pondola nohadi mono mo oidjemo iwa mokukufa ombinga moilonga oyo. Ohava kufa efimbo opo va ka shakeneke ovanhu pomatulilo omashina okolutenda noeebesa, hava i meenhele domalandifilo nomeepaaka nosho yo meenhele daaveshe. Ondombwedi otai dulu okulongifa eendunge dokuyoolola i hovele eenghundafana naumwe, otashi dulika ta dilile ko nokupopya osho sha popiwa meenghundana, ta pandula ounona vaau a hala okuudifila ile e mu pule kombinga yoilonga yaye. Eshi ngoo eenghundafana davo tadi ende da yuka mokati, omuudifi oha eta po oshitwa shopamishangwa noku mu pula epulo tali pendula ohokwe. Luhapu osho omunhu ta ka popya ohashi twala meenghundafana dopaMbiibeli da wedwa po.

17, 18. (a) Ongahelipi to dulu okukala ho hafele okuudifa moipafi? (b) Ongahelipi eimbilo laDavid tali dulu oku ku kwafela eshi to kufa ombinga moilonga yokuudifa?

17 Ngeenge owa mona kutya okuudifa moipafi oku li eshongo, ino teka omukumo. Omukokolindjila wedina Eddie wokoNew York, okwa kala e na eehoni okukundafana novanhu moipafi. Mokweendela ko kwefimbo, okwa ka kala a manguluka. Mbela oshike sha li she mu kwafela? Okwa ti: “Pelongelokalunga letu loukwaneumbo, ame nomukulukadi wange ohatu ningi omapekaapeko anghee hatu dulu okunyamukula ovo hava kangheke eenghundafana nosho yo omaetepo oo ovanhu ve na. Ohatu pula yo omaetepo kEendombwedi dikwetu.” Paife Eddie oha kala a tunhukwa oku ka udifa moipafi.

18 Eshi to ende to mono ounongo nokukala u na omukumo mokuudifa onghundana iwa, exumokomesho loye lopamhepo ota li ka kala lili wetikile. (Lesha 1 Timoteus 4:15.) Nopehe na omalimbililo, oto ka hambelela Tate yetu womeulu ngaashi David a imba ta ti: “Onda hala okufimaneka Omwene alushe, ehambelelo laye inali pwa mo mokanya kange nande. Omwene Oye elitango lomwenyo wange; Ovalininipiki nave shi ude nokunyakukwa.” (Eps. 34:2, 3) Ovalininipiki otave ke ku waimina nehafo melongelokalunga lashili omolwoilonga yoye yokuudifa.

TUMBALEKIFA KALUNGA MOKUNINGA EXUMOKOMESHO LOPAMHEPO

19. Omolwashike omupiya waJehova a pumbwa okukala a hafa, nonande oku li meenghalo didjuu?

19 David okwa li yo a imba a ti: “Omwene, oishitwa yoye aishe nai ku hambelele, novayuki voye nave ku fimaneke; nava fimaneke oshinge shouhamba woye, vo va tange eenghono doye. Ovana vovanhu ve li shiivife oilonga yoye yoixuna noshinge shouhamba woye.” (Eps. 145:10-12) Eendjovo odo otadi holola omaliudo Eendombwedi daJehova adishe didiinini. Ndele mbela ongahelipi ngeenge okuhenoukolele ile oukulupe otau ku imbi u longe shihapu moilonga yokuudifa? Alushe dimbuluka kutya eshi to udifa onghundana iwa pamwe naavo tave ku file oshisho ile navamwe, oilonga yoye iyapuki otai tumbalekifa Kalunga ketu. Ngeenge owa tulwa modolongo omolweitavelo loye, otashi dulika u ka kale to popi kombinga yoshili ngeenge eenghalo otadi shi pitike, naasho otashi ka hafifa omutima waJehova. (Omayel. 27:11) Ngeenge ou li moukwaneumbo oo wa tukauka palongelokalunga, Jehova oha kala yo a hafa eshi to twikile nelandulafano loye lokuninga oinima yopamhepo. (1 Pet. 3:1-4) Nonande ou li meenghalo didjuu, oto dulu okutanga Jehova nokuninga exumokomesho lopamhepo.

20, 21. Ongahelipi to dulu okukala u li enangekonoupuna kuvamwe ngeenge owe lineekelelwa oinakuwanifwa ihapu mehangano laJehova?

20 Jehova ote ke ku nangeka noupuna ngeenge owa twikile okuninga exumokomesho lopamhepo. Ngeenge owa ningi omalunduluko manini melandulafano loye ile monghalamwenyo yoye, oto dulu okukala ho kufa ombinga moilonga yokutandavelifa oshili yaKalunga i na ondilo kwaavo ve na omhumbwe yeteelelo. Shimwe vali, exumokomesho loye lopamhepo nomhepo yoye yeliyambo otai dulu okweetela ovaitaveli vakweni omauwa mahapu. Natango, omolwomhepo yoye yeliyambo meongalo, ovamwaxo otave ke ku ulikila ohole yashili, otave ke ku pandula notave ke ku yambidida.

21 Kutya nee otwa kala hatu hafele oilonga yaJehova oule womido dihapu ile dinini, atusheni ohatu dulu okuninga omalunduluko mokulongela Kalunga. Mbela ongahelipi Ovakriste ovo va pyokoka tava dulu okukwafela ovo vape va ninge exumokomesho lopamhepo? Ohatu ka kundafana oshikundafanwa osho moshitukulwa tashi landula.