Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ehafo — Oukwatya oo hatu pewa kuKalunga

Ehafo — Oukwatya oo hatu pewa kuKalunga

OVANHU ova hala okukala ve na ehafo monghalamwenyo. Ashike momafiku aa axuuninwa, keshe umwe oha shakeneke omayeleko “madjuu.” (2 Tim. 3:1) Okuhenouyuki, oluhepo, okuhenoukolele, okuhenoilonga, oluhodi, ile oinima imwe vali oyo hai eta oisho ile oluhodi otai dulu okunyona po ehafo lavamwe. Ovapiya vaKalunga navo otashi dulika va teke omukumo nokukanifa ehafo lavo. Ngeenge osho oshe ku ningilwa, ongahelipi to dulu vali okumona ehafo loye?

Opo tu nyamukule epulo olo, tete otwa pumbwa okuuda ko kutya ehafo lashili oshike, nanghee vamwe va li hava kala hafa nonande otava yelekwa. Opo nee ohatu ke lihonga kutya oshike hatu dulu okuninga po opo tu kale twa hafa nokuhapupalifa ehafo letu.

EHAFO OSHIKE?

Inatu tumhakanifa ehafo lashili nehafo ashike lopokafimbo. Oku shi faneka: Omunhu oo a kolwa ota dulu okukala ta yolayola nota ningi oinima iyolifa. Ndele ngeenge okwa kololokwa, iha kala vali ta yolayola molwaashi omaupyakadi noisho yaye opo ashike natango i li. Ehafo laye ohali kala ashike lopakafimbo, ndele kali fi lashili. — Omayel. 14:13.

Mepingafano naasho, ehafo lashili oli li oukwatya womomutima wa tongomana. Ola yelifwa kutya oli li “eliudo lokukala wa tunhukwa molwaashi wa mona ile wa teelela sha shiwa.” Ohali kala po nonande eenghalo odo de tu dingilila odiwa ile odii. (1 Tes. 1:6) Omunhu ota dulu okukala a piyanekwa kusha, ashike oku na natango ehafo momutima waye. Pashihopaenenwa, ovayapostoli ova li va dengwa molwaashi ova li hava popi kombinga yaKristus. Ashike eshi “va dja mo moshiongalele shovakulunhu, ova hafa eshi va talwa va wana okushekelwa edina laJesus.” (Oil. 5:41) Oshoshili kutya kava li va hafa eshi va dengwa, ndele ve li ovapiya vaKalunga ova li va hafa molwaashi ova li ovadiinini kuye.

Inatu dalwa nehafo la tya ngaho; noihali uya po ashike ngahenya. Omolwashike mbela? Omolwaashi ehafo lashili oli li oshitukulwa shoiimati yomhepo iyapuki yaKalunga. Kekwafo lomhepo yaKalunga, ohatu dulu okudjala “omunhu mupe,” oo a kwatela mo ehafo. (Ef. 4:24; Gal. 5:22) Ngeenge otwa kala twa hafa, ohatu ka dula okuungaunga noisho yonghalamwenyo.

OIHOPAENENWA OYO TWA HALA OKUHOPAENENA

Jehova okwa li a hala oinima iwa i kale kombada yedu, ndele hainima ii oyo hatu mono luhapu kunena. Ashike nande ongaho, oilonga ii yavamwe inai kanififa ehafo laJehova. Eendjovo daKalunga oda ti: “Eenghono nehafo tali kala monhele yokukala kwaye.” (1 Omaf. 16:27) Shikwao vali, oinima iwa oyo hai ningwa kovapiya vaJehova ohai “hafifa omutima” waye. — Omayel. 27:11.

Ohatu dulu okuhopaenena Jehova mokuhakala twa wililwa po ngeenge oinima itai ende ngaashi twa li twa teelela. Ponhele yokukanifa ehafo letu, ohatu dulu okuyandja elitulemo koinima iwa oyo tu na paife nokuteelela nelididimiko koinima iwa oyo ye tu tuvikililwa monakwiiwa. *

Ohatu dulu yo okumona oihopaenenwa ihapu yopaMbiibeli yovanhu ovo va li va hafa nonande ova li va taalela eenghalo didjuu. Abraham oye umwe oo a li e lididimikila eenghalo da kwata moiti nosho yo omaupyakadi oo a li a etifwa kuvamwe. (Gen. 12:10-20; 14:8-16; 16:4, 5; 20:1-18; 21:8, 9) Nonande Abraham okwa li a taalela omaupyakadi oo, okwa li e na ehafo lokomutima. Oshike sha li she mu kwafela? Okwa li ta diladila keteelelo la twa loku ka kala nomwenyo mounyuni mupe koshi yepangelo lopaMessias. (Gen. 22:15-18; Heb. 11:10) Jesus okwa ti: “Xo yeni Abraham okwa hafela unene okumona efiku lange.” (Joh. 8:56) Ohatu dulu okuhopaenena Abraham mokukala hatu diladila kehafo olo hatu ka mona monakwiiwa. — Rom. 8:21.

Ngaashi Abraham, omuyapostoli Paulus nosho yo kaume kaye Silas ova li va yandja elitulemo komaudaneko aKalunga. Ova li ve na eitavelo la pama, nova kala va hafa nonande ova li va taalela eenghalo didjuu. Pashihopaenenwa, konima eshi Paulus naSilas ve lididimikila edengo linyanyalifa, ndele tava tulwa modolongo, ‘mokati koufiku ova li va ilikana ndele tava fimaneke Kalunga nomaimbilohambelelo.’ (Oil. 16:23-25) Opo va kale ve na eteelelo la pama, ova li va hafa molwaashi ova li tava hepekelwa edina laKristus. Ohatu dulu okuhopaenena Paulus naSilas mokukaleka momadiladilo ouwa oo hau di mokulongela Kalunga noudiinini. — Fil. 1:12-14.

Kunena, otu na oihopaenenwa iwa ihapu yovamwatate novamwameme ovo hava kala va hafa nonande ova taalela omashongo. Pashihopaenenwa, muNovemba mo 2013, oshikungulu shinene shedina Haiyan osha li sha denga oshitukulwa shopondingandinga yaPhilippines, nosha hanauna po omaumbo Eendombwedi e dulife pe 1 000. George, oo eumbo laye la hanaunwa po moshilando shaTacloban, okwa ti: “Nonande opwa li pwa holoka onghalo ya tya ngaho, ovamwatate ova li va hafa. Oshidjuu kwaame okupopya ehafo olo twa li tu udite.” Efimbo keshe twa taalela eenghalo didjuu, ohatu dulu okukala twa hafa ngeenge otwa dilonga nolupandu kwaasho Jehova e tu ningila. Jehova okwe tu pa shike osho tashi tu pe etomheno lokukala twa hafa?

OMATOMHENO OKUKALA TWA HAFA

Etomheno la denga mbada lokukala twa hafa lilipi vali hatu dulu okukala tu na li dulife ekwatafano letu naJehova? Diladila kwaashi: Otu shii Omunamapangelo weshito alishe. Oye Tate, Kalunga naKaume ketu. — Eps. 71:17, 18.

Otwa lenga yo oshali yomwenyo nosho yo okudula kwetu oku i hafela. (Omuud. 3:12, 13) Tu li oishitwa inaendunge oyo Jehova a nanena kuye, otu shii elalakano laye li na sha nafye. (Kol. 1:9, 10) Onghalamwenyo yetu oi na eityo lashili nosho yo elalakano. Mepingafano naasho, ovanhu vahapu kave shii elalakano longhalamwenyo. Opo Paulus a divilike eyooloko olo, okwa shanga a ti: “‘Osho eisho inali shi mona, nokutwi inaku shi uda, sho inashi ya momutima womunhu, Kalunga okwe shi longekidila ava ve mu hole.’ Ndele fye Kalunga okwe shi tu hololela kOmhepo yaye.” (1 Kor. 2:9, 10) Mbela inatu hafa eshi tu shii kutya ehalo nosho yo elalakano laJehova olilipi?

Diladila vali kwaasho Jehova a ningila oshiwana shaye. Mbela inatu hafa eshi hatu dulu okudiminwa po omatimba etu? (1 Joh. 2:12) Omolwonghenda yaKalunga, otu na eteelelo la twa kutya ounyuni mupe otau uya mafiku. (Rom. 12:12) Nokuli nopaife, Jehova okwe tu pa oumwainafana we likalekelwa. (Eps. 133:1) Eendjovo daKalunga natango otadi tu shilipaleke kutya oha amene oshiwana shaye kuSatana nokeendemoni daye. (Eps. 91:11) Ngeenge otwa dilonga komanangeko noupuna aeshe oo a dja kuKalunga, ohatu ka mona nghee ehafo letu tali hapupala. — Fil. 4:4.

NGHEE TO DULU OKUHAPUPALIFA EHAFO LOYE

Mbela Omukriste oo a hafa nale ota dulu ngoo okuhapupalifa ehafo laye? Jesus okwa ti: “Ei onde i mu lombwela, ehafo lange li kale munye, nehafo leni li kale la wanenena.” (Joh. 15:11) Mbela osho itashi ulike kutya ohatu dulu okuhapupalifa ehafo? Oto dulu okufaafanifa omundilo neenghendabala odo wa ninga opo u hapupalife ehafo. Opo omundilo u kale wa tema ou na okukala to tula po oikuni. Sha faafana, ou na okukala to lipalula neendja dopamhepo opo u hapupalife ehafo loye. Dimbuluka: Ehafo ohali etwa komhepo yaKalunga. Oto dulu okumona ehafo linene mokukala ho pula pandjikilile ekwafo lomhepo yaJehova nosho yo okudilonga pamwe neilikano kEendjovo daye da nwefwa mo. — Eps. 1:1, 2; Luk. 11:13.

Oto dulu yo okuhapupalifa ehafo loye mokukala we lipyakidila noilonga oyo tai hafifa Jehova. (Eps. 35:27; 112:1) Omolwashike mbela? Omolwaashi otwa shitwa tu ‘tile Kalunga notu diinine oipango yaye. Osheshi omunhu keshe osho e nokuninga.’ (Omuud. 12:13) Noitya imwe, otwa shitwa tu longe ehalo laKalunga. Ngeenge hatu mu longele, ohatu mono ehafo linene monghalamwenyo. *

OIDJEMO IWA OYO HAI ETIFWA KEHAFO

Ngeenge otwa kala tu na ehafo lopakalunga, ohatu ka mona vali omauwa amwe ehe fi ashike okukala tu udite nawa momutima. Pashihopaenenwa, ohatu ka hafifa unene Tate yetu womeulu eshi hatu mu longele nehafo kashi na nee mbudi kutya otwa taalela omaupyakadi a fa peni. (Deut. 16:15; 1 Tes. 5:16-18) Navali, ohatu ka henuka okulitula moinima yopamaliko, ndele ponhele yaasho ohatu ka ninga omaliyambo manene pauhandimwe omolwOuhamba waKalunga. (Mat. 13:44) Eshi hatu mono natango ouwa mokuninga ngaho, ohatu ka hapupalifa ehafo letu, ohatu ka kala twa mbilipalelwa nohatu ka weda ko kehafo lavamwe. — Oil. 20:35; Fil. 1:3-5.

Omukonakoni umwe wokoshiputudilo shopombada shaNebraska moUnited States konima eshi a talulula omakonakono e na sha noukolele, okwa shanga a ti: “Ngeenge owa hafa nowa wanenwa paife, oto ka kala u na oukolele monakwiiwa.” Osho otashi tu kumwe naasho Ombiibeli ya popya ya ti: “Omutima u nehafo tau kwafa mokuveluka.” (Omayel. 17:22) Eshi ngoo to hapupalifa ehafo loye, osho ngoo to kala u na oukolele muwa.

Nonande otu li momafimbo madjuu, ohatu dulu okuhapupalifa ehafo lashili notali kalelele, ngeenge otwa pula omhepo iyapuki okupitila meilikano, mekonakonombiibeli nosho yo mokudilonga kEendjovo daJehova. Ohatu dulu yo okuhapupalifa ehafo letu ngeenge otwa dilonga komanangeko noupuna oo tu na paife, hatu hopaenene eitavelo lavamwe nokulonga ehalo laKalunga. Meenghedi adishe odo, ohatu dulu okulombwela vamwe oshili oyo i li mEpsalme 64:10, olo la ti: “Omuyuki ota hafele mOmwene, ndele te mu lineekele.”

^ okat. 10 Oukwatya welididimiko otau ka kundafanwa moshitukulwa tashi ka landula ko shomoitukulwa ya shikulafana ‘yoiimati yomhepo.’

^ okat. 20 Opo u mone eenghedi dimwe danghee to dulu okuhapupalifa ehafo loye, tala oshimhungu “ Eenghedi dimwe omo to dulu okuhapupalifa ehafo.”