Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

“Oye ne ku pe . . . nomauko aeshe ne a wanife”

“Oye ne ku pe . . . nomauko aeshe ne a wanife”

“Oye ne ku pe eshi omutima woye wa hala, nomauko aeshe ne a wanife.” — EPS. 20:4.

OMAIMBILO: 89, 140

1. Omunyasha oku na okutokola shike kombinga yonakwiiwa, nomolwashike ehe na okukala a limbililwa? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

OVANYASHA otashi dulika tamu dimine kutya fimbo ino hovela olweendo, oshiwa u diladile kutya openi wa finda. Onghalamwenyo oya fa olweendo, ofimbo u li omunyasha olo efimbo lokudiladila kutya owa yuka peni. Oshoshili kutya okuninga eemhangela otaku dulu okukala eshongo. Okakadona kedina Heather oka ti: “Oshitilifa. Ou na okutokola kutya oshike u na okuninga nonghalamwenyo yoye aishe”. Ashike kala u na omukumo. Jehova okwa lombwela oshiwana shaye a ti: “Ino tala wa limbililwa, osheshi Aame Kalunga koye. Ame ohandi ku pameke ndele handi ku kwafa yo, Ame ohandi ku yambidida yo neke lolulyo louyuki wange.” — Jes. 41:10.

2. Ou shi shii ngahelipi kutya Jehova okwa hala u ninge omatokolo oo ta eta ehafo monakwiiwa?

2 Jehova ote ku ladipike u kale ho ningi omatokolo opandunge e na sha nonakwiiwa yoye. (Omuud. 12:1; Mat. 6:20) Okwa hala u kale wa hafa. Omutalelo muwa, omawi neshito otali shi ulike. Diladila kunghee he tu file oshisho noku tu honga onghedi ya denga mbada yokukalamwenyo. Jehova okwa lombwela ovo hava anye omayele aye a ti: “Omwe lihoololela eshi inashi wapala momesho ange . . . Tala, ovapiya vange otava ka lya, ndelenee nye otamu ka fya ondjala, tala, ovapiya vange otava ka nwa, ndelenee nye otamu ka fya enota, tala, ovapiya vange otava ka hafa, ndelenee nye otamu ka fifwa ohoni. Tala, ovapiya vange otava ka kuwilila ehafo lokomutima.” (Jes. 65:12-14) Jehova oha fimanekwa ngeenge oshiwana shaye tashi ningi omahoololo eli pandunge monghalamwenyo. — Omayel. 27:11.

OMATOKOLO OO TAA DULU OKU KU ETELA EHAFO

3. Jehova okwa hala u ninge shike?

3 Jehova okwa hala u ninge omatokolo elipi? Okwa shita ovanhu va mone ehafo moku mu shiiva nomoku mu longela noudiinini. (Eps. 128:1; Mat. 5:3) Olo oli li eyooloko la kula pokati kovanhu noinamwenyo oyo a shita, oyo hai wanenwa ashike kokulya, kokunwa nokudala ounamwenyo vayo. Kalunga okwa hala u mone ehafo mokuninga omatokolo a kwata moiti e dule pwaao a wanena ashike oinamwenyo. Omushiti woye ‘oKalunga kohole’ ‘Kalunga omunelao,’ oo a shita ovanhu ‘oshifeka shaye.’ (2 Kor. 13:11; 1 Tim. 1:11; Gen. 1:27) Oto ka kala wa hafa ngeenge owa hopaenene Kalunga ketu omunahole. Mbela owa mona ngoo oushili womushangwa oo tau ti: “Okuyandja oku nelao komesho yokutambula?” (Oil. 20:35) Oyo oyo oshili ya fimana i na sha nonghalamwenyo yovanhu. Onghee hano, Jehova okwa hala u kale to yandje elitulemo moku mu ulikila ohole nosho yo vamwe. — Lesha Mateus 22:36-39.

4, 5. Oshike sha li sha kwafela Jesus a kale a hafa?

4 Jesus Kristus okwa tulila po ovanyasha oshihopaenenwa sha wanenena. Eshi a li okaana okwa kala ha danauka nokwa li he shi hafele neenghono. Eendjovo daKalunga oda ti kutya ope na efimbo “lokuyola . . nefimbo lokutanha nehafo.” (Omuud. 3:4) Jesus okwa ehena yo popepi naJehova mokukonakona Omishangwa. Eshi a li e na omido 12, ovalongindjovo ovo va li motembeli ova li va ‘kuminwa eendunge daye nomanyamukulo aye’ shi na sha noinima yopamhepo. — Luk. 2:42, 46, 47.

5 Jesus okwa ka kala omukulunhu omunelao. Oshike sha li she mu ningifa a kale omunelao? Okwa li e shi kutya moinima aishe oyo kwa li ha ningi, Kalunga okwa li a hala a “udifile eehepele evaengeli . . . novapofi etwikululo.” (Luk. 4:18) Jesus okwa li ha kala a hafa ngeenge ta ningi osho Kalunga a li e mu lombwela. Epsalme 40:8 ola popya omaliudo a ye la ti: “Kalunga kange, okuwanifa ehalo loye, osho otashi nyakula nge.” Jesus okwa li ha hafele okuhonga ovanhu kombinga yaXe womeulu. (Lesha Lukas 10:21.) Efiku limwe konima eshi Jesus a honga omukainhu kombinga yelongelokalunga lashili, okwa li a lombwela ovahongwa vaye a ti: “Oikulya yange ei, Ame ndi longe ehalo laau a tuma nge nondi wanife oshilonga shaye.” (Joh. 4:31-34) Ohole yaye yokuhola Kalunga nosho yo ovanhu oye mu ningifa a kale a hafa. Naave otai dulu oku ku kwafela u kale wa hafa.

6. Omolwashike sha fimana okukundafana nOvakriste ovo va pyokoka kombinga yomalalakano oye e na sha nonakwiiwa?

6 Ovakriste vahapu ova mona ehafo mounyasha wavo eshi va longa ve li ovakokolindjila. Otashi ka kala shiwa okukundafana navo omalalakano oye. “Apa pehe nomapukululo, eemhangela tadi nyonauka, ndelenee apa pe novapukululi vahapu, do tadi wanifwa.” (Omayel. 15:22) Ovanhu ovo va pyokoka pamhepo otava dulu oku ku lombwela kutya oilonga yefimbo li yadi ohai yandje ehongo olo tali dulu oku ku etela ouwa monghalamwenyo yoye aishe. Lwanima eshi Jesus a hongwa kuXe womeulu, okwa li yo a twikila nokulihonga eshi a li ta wanifa po oukalele waye kombada yedu. Pashihopaenenwa, okwa li a mona ehafo olo hali di mokuhanga omitima nonghundana iwa nosho yo ehafo olo hali di mokukala omudiinini nonande oto yelekwa. (Lesha Jesaja 50:4; Heb. 5:8; 12:2) Natu ka kundafaneni oinima imwe i na sha noilonga yefimbo li yadi oyo tai dulu oku ku kwafela u kale wa hafa.

OMOLWASHIKE OVO HAVA NINGI OVANHU OVALONGWA HAVA PONDOLA?

7. Omolwashike ovanyasha vahapu hava hafele okuninga ovanhu ovahongwa?

7 Jesus okwa ti: “Indeni . . . ka ningeni ovanhu aveshe ovalongwa . . . noku va longa.” (Mat. 28:19, 20) Ngeenge owa lalakanena okuninga ovanhu ovalongwa, oto ka hoolola oshilonga tashi ti sha neenghono notashi fimanekifa Kalunga. Ngaashi ashike oshilonga keshe, ohashi pula efimbo opo u kale omunekeka. Omumwatate wedina Timothy oo a li a hovela okukokola ondjila eshi a li omunyasha, okwa ti: “Ondi hole okulongela Jehova efimbo li yadi molwaashi oshi li omhito yokuulika ohole yange yoku mu hola. Potete, kanda li handi dulu okutameka omakonakonombiibeli, ashike lwanima onda ka tembukila koshitukulwa shimwe nomomukokomoko womwedi onda li nda hovela nomakonakonombiibeli. Omukonakonimbiibeli umwe okwa li a hovela okukala he uya kOlupale lOuhamba. Konima yeemwedi mbali eshi nda dja kOfikola yOmbiibeli yOkudeula Ovamwatate Inava Hombola, * onda li nda pewa oshitukulwa oko nda li nda hovela omakonakonombiibeli ane. Ondi hole okuhonga ovanhu, nondi wete kutya omhepo iyapuki otai va kwafele va ninge omalunduluko.” — 1 Tes. 2:19.

8. Ongahelipi ovanyasha vamwe Ovakriste va kufa ombinga pauyadi mokuninga ovanhu ovahongwa?

8 Ovanyasha vamwe Ovakriste ove lihonga omalaka amwe. Pashihopaenenwa, Jacob oo a dja moAmerika lokOlundume, okwa ti: “Eshi nda li ndi na omido heyali, ovanafikola vahapu vomongudu yetu ova li Ovavietnam. Onda li nda hala oku va lombwela kombinga yaJehova, onghee onda li nde litulila po elalakano lokulihonga elaka lavo. Onde lihonga shihapu mokuyelekanifa Oshungonangelo yOshiingilisha noyOshivietnam. Onda li yo ndi na ookaume meongalo lOshivietnam olo li li popepi. Eshi nda li ndi na omido 18, onda li nda hovela okukokola ondjila. Lwanima, onda li nda ya kOfikola yOmbiibeli yOkudeula Ovamwatate Inava Hombola. Naasho osha li sha kwafela nge noshinakuwanifwa shange shoukokolindjila, nonda li ashike aame andike omukulunhuongalo meongalo lOshivietnam. Ovavietnam vahapu ova li va kumwa eshi nde lihonga elaka lavo. Ova li va shiva nge komaumbo avo naluhapu onda li handi konakona navo Ombiibeli. Vamwe ova ninga exumokomesho fiyo va ninginifwa.” — Yelekanifa Oil. 2:7, 8.

9. Ongahelipi okuninga ovanhu ovahongwa ku li ehongo la denga mbada?

9 Okuninga ovanhu ovahongwa oshi li oilonga ya denga mbada oyo tai ku hongo okulonga noudiinini, okupopya noukeka, okukala u na omukumo nosho yo u na elungi. (Omayel. 21:5; 2 Tim. 2:24) Okuninga ovanhu ovahongwa ohashi eta ehafo molwaashi ohashi ku kwafele u kale u shii omishangwa odo di li ekanghameno leitavelo loye. Oto lihongo yo nghee to dulu okulonga pamwe naJehova. — 1 Kor. 3:9.

10. Ongahelipi to dulu okumona ehafo mokuninga ovanhu ovahongwa nonande ou li koshitukulwa osho shi na omashongo?

10 Oto dulu okuhafela okuninga ovanhu ovahongwa nonande ovanhu ashike vanini moshitukulwa sheni hava tambula ko onghundana iwa. Okuninga ovanhu ovahongwa ohashi pula elongelokumwe. Eongalo alishe ohali kongo ovanamitima diwa. Nonande omumwatate ile omumwameme ashike umwe oye a mona omunhu oo a ka ninga omulongwa, aveshe ova kufa ombinga moshilonga shokuninga ovanhu ovalongwa naaveshe otava dulu okukala va hafa. Pashihopaenenwa, Brandon okwa kala oule womido 9 ta kokola ondjila koshitukulwa shimwe oko ovanhu ihava tambula ko onghundana iwa. Okwa ti: “Ondi hole okuudifa onghundana iwa molwaashi Jehova osho e tu pula tu ninge. Onda li nda hovela okukokola ondjila diva ashike e shi nda mana ofikola. Ohandi hafele okutwa omukumo ovamwatate ovanyasha vo meongalo letu nokumona nghee tava ningi exumokomesho lopamhepo. Konima eshi nda dja kOfikola yOmbiibeli yOkudeula Ovamwatate Inava Hombola, onda li nda pewa oshinakuwanifwa shipe shokukokola ondjila. Oshoshili kutya moshitukulwa inandi mona mo nande oumwe a ninga exumokomesho fiyo osheshi a ninginifwa, ashike vamwe ova mona mo. Onda hafa molwaashi onda li nda lalakanena okukufa ombinga pauyadi moilonga yokuninga ovanhu ovahongwa.” — Omuud. 11:6.

OSHO OMALALAKANO OYE TAE KE KU ETELA

11. Ovanyasha vahapu ova hafela omaludi oilonga iyapuki elipi?

11 Ope na eemhito dihapu omo hatu dulu okulongela Jehova. Pashihopaenenwa, ovanyasha vahapu ohava kufa ombinga moilonga yokutunga. Opa pumbiwa Omalupale Ouhamba omafele. Okutunga Omalupale Ouhamba oku li oilonga iyapuki oyo hai fimanekifa Kalunga notai dulu oku ku etela ehafo. Ngaashi ashike oilonga ikwao iyapuki, okukala hatu endafana novaudifi vakwetu oha ku kala ku hafifa. Oilonga yokutunga i na sha nOuhamba nayo ohai yandje yo ehongo, ohai ku hongo nghee to dulu okukala wa lungama pefimbo lokutunga, okukala ho longo noudiinini nokukala ho longele kumwe naavo tava kwatele komesho.

Ovo ve li moilonga yefimbo li yadi ohava mono omanangekonoupuna mahapu (Tala okatendo 11-13)

12. Ongahelipi oilonga youkokolindjila tai dulu oku ku yeululila eemhito dimwe vali?

12 Omumwatate wedina Kevin okwa ti: “Okudja ashike eshi nda li okamatyona onda li nda halelela okulongela Jehova moilonga yefimbo li yadi efiku limwe. Hauxuuninwa, onda li nda hovela okukokola ondjila eshi nda li ndi na omido 19. Onda li handi longo etata fiku komumwatate oo a li ha tungu opo ndi likwafe. Onde lihonga okutula ko oipeleki, omakende nomivelo. Lwanima, onda ka kala eedula mbali mongudu oyo hai kwafele ovo va dengwa koshikungulu, ngaashi okutunga Omalupale Ouhamba nosho yo omaumbo ovamwatate. Eshi nda uda kutya koSouth Africa oku na omhumbwe yovatungi, onda li nda tula mo eindilo ndele handi tambulwa. MuAfrika, onda kala handi tembukile keenhele di lili noku lili omolwokutunga Omalupale Ouhamba konima yoivike yonhumba. Ongudu yovalongi vokutunga oya fa ashike oukwaneumbo wange. Ohatu kala pamwe, hatu konakona Ombiibeli pamwe nohatu longo pamwe. Ohandi hafele yo okuudifa pamwe novamwatate vomoshitukulwa oshivike keshe. Omalalakano oo nda li nde li tu lila po eshi nda li okamatyona okwa etela nge ehafo olo nda li inandi teelela.”

13. Ongahelipi oilonga yaBetel hai etele ovanyasha ehafo?

13 Vamwe ovo va kala ve li tulila po omalalakano okulongela Jehova moilonga yefimbo li yadi paife otava longele kObetel. Oilonga yaBetel oi na eityo molwaashi keshe osho to ningi oto shi ningile Jehova. Oukwaneumbo waBetel ohau kwafele mokulongekida eendja dopamhepo. Omumwatate oo ha longele kObetel wedina Dustin, okwa ti: “Onda li nde li tulila po elalakano loilonga yefimbo li yadi eshi nda li ndi na omido omuwoi, nonda li nda hovela okukokola ondjila eshi nda mana ofikola. Konima yodula netata, onda li nda ifanwa kObetel oko nde ke lihonga okulonga neshina lokupilinda nosho yo okulonga neekombiuta. KObetel, ohandi hafele okuuda nghee oilonga yokuninga ovanhu ovahongwa tai xumu komesho mounyuni aushe. Ondi hole okulongela mObetel molwaashi osho hatu ningi ohashi kwafele ovanhu va ehene popepi elela naJehova.”

OMALALAKANO ELIPI WE LI TULILA PO E NA SHA NONAKWIIWA YOYE?

14. Ongahelipi to dulu okulitulila po omalalakano uye moilonga yefimbo li yadi?

14 Ongahelipi to dulu okulalakanena okuninga Omukriste omukalele wefimbo li yadi? Omaukwatya opamhepo oo unene taa dulu oku ku kwafela u pondole moilonga yoye yokulongela Jehova pauyadi. Onghee hano kala ho konakona Eendjovo daKalunga noukeka, dilonga moule keityo lado ndele to kongo eemhito u ulike eitavelo loye ngeenge to yandje omatyekosha meongalo. Momukokomoko weedula odo u li mofikola, oto dulu okulikola owino nounongo oo wa pumbwa u li omuudifi wonghundana iwa. Lihonga okukala ho yandje elitulemo kovanhu moku va pula omapulo nokupwilikina noukeka eshi tava nyamukula. Oto dulu yo okuliyamba mokukwafela meongalo, ngaashi okuwapaleka nosho yo okukaleka Olupale lOuhamba monghalo iwa. Jehova okwa hokwa ovo ve li ovalininipiki nove na omhepo yeliyambo. (Lesha Epsalme 110:3; Oil. 6:1-3) Omuyapostoli Paulus okwa li a lombwela Timoteus a ye moilonga youtumwa molwaashi “okwa li a popiwa nawa kovamwatate.” — Oil. 16:1-5.

15. Ongahelipi to dulu okuninga omatokolo e na sha noilonga yokulikongela omboloto?

15 Ovakalele ovo hava longo efimbo li yadi ova pumbwa okukala ve na ouxupilo. (Oil. 18:2, 3) Otashi dulika wa pumbwa okuya kofikola yonhumba oule wefimbo lixupi opo u dule okulimonena oilonga yetata fiku oyo hai monika noupu moshitukulwa sheni. Kundafana nomupashukilishikandjo nosho yo ovakokolindjila vomoshitukulwa sheni eshi to ningi omatokolo a tya ngaho. Va pula kutya oilonga ilipi yokulikongela omboloto tai wapalele ovakokolindjila. Ombiibeli oya ti: “Oilonga yoye i yandja kOmwene, opo nee eemhangela doye tadi ka wanifwa.” — Omayel. 16:3; 20:18.

16. Okulongela Jehova pauyadi ofimbo u li omunyasha otashi ku kwafele ngahelipi u kale we li longekidila oinakuwanifwa yomonakwiiwa?

16 Oto dulu okukala noushili kutya Jehova okwa hala u “mone” onakwiiwa i na elao. (Lesha 1 Timoteus 6:18, 19.) Oilonga yefimbo li yadi ohai ku pe omhito yokushakena novapiya vakweni ovo ve li moilonga yefimbo li yadi nohashi ku kwafela u kale Omukriste a pyokoka. Vahapu ova mona kutya okulongela Jehova pauyadi pefimbo lounyasha wavo oshe va kwafela yo va kale ve na ohombo tai pondola. Luhapu, ovo hava kokola ondjila ofimbo inava hombola ile inava hombolwa ohava ka twikila moilonga oyo pamwe noukaume kavo kopahombo. — Rom. 16:3, 4.

17, 18. Ongahelipi okuninga omatokolo kwa kwatela mo omutima woye?

17 Okuninga omatokolo okwa kwatela mo omutima woye. Epsalme 20:4 ola popya kombinga yaJehova la ti: “Oye ne ku pe eshi omutima woye wa hala, nomauko aeshe ne a wanife.” Onghee hano, diladila kombinga yanghee wa hala okulongifa onghalamwenyo yoye. Diladila kwaasho Jehova ta wanifa pefimbo letu nanghee to dulu okukufa ombinga moilonga yaye. Opo nee ninga omatokolo oo tae mu hafifa.

18 Okulongela Jehova pauyadi otashi ku etele ehafo lokomutima molwaashi oyo onghedi yokukalamwenyo oyo hai fimanekifa Kalunga. Onghee hano, ‘hafela Omwene, ndele Ye te ku pe, eshi sha wapalela omutima woye.’ — Eps. 37:4.

^ okat. 7 Oya pingenwa po kOfikola yOvaudifi vOuhamba.