Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Omolwashike okupopifa kwa fimana?

Omolwashike okupopifa kwa fimana?

“WA LELE PO! Onawa tuu?”

Omautumbulilo oo ohatu a longifa luhapu ngeenge hatu popifa vamwe. Otashi dulika nokuli u va popife to va minike ile u va papatele. Nonande omaputuko noitya oyo ovanhu hava longifa oya yoolokafana she likolelela keenhele neenhele, okupopifa okwa faafana. Ngeenge iho popifa ile iho nyamukula ovanhu, otashi dulika va fike pexulifodiladilo kutya ino tekulwa ile ku na omikalo.

Ashike havanhu aveshe hava popifa vakwao. Kuvamwe otashi dulika shi kale eshongo okupopifa ovanhu omolwoumbada ile eehoni. Vamwe otashi dulika hava mono shidjuu okupopifa ovanhu ovo vehe fi veputuko lavo, omuhoko ile vehe fi vepupi limwe. Kakele kaasho, okupopifa omunhu nonande onoitya ashike yanafangwa otashi dulu oku mu kuma neenghono.

Lipula kutya: ‘Okupopifa ohaku kumu ngahelipi ovanhu? Eendjovo daKalunga otadi hongo nge shike kombinga yokupopifa vamwe?’

POPIFA OVANHU “AVESHE”

Eshi omuyapostoli Petrus a tambula ko omunhu wotete womoiwana imwe, Kornelius, meongalo lopaKriste, okwa ti: “Kalunga iha tale omunhu kombada.” (Oil. 10:34) Lwanima Petrus okwa ka shanga kutya Kalunga okwa hala “aveshe ve lialulukile melidilululo.” (2 Pet. 3:9) Eendjovo odo otashi dulika di tu diladilife kombinga yomunhu oo opo te lihongo oshili. Ashike Petrus okwa ladipika Ovakriste a ti: “Fimanekeni aveshe, holeni ovamwatate.” (1 Pet. 2:17) Itashi ka kala tuu shiwa okukala hatu popifa vamwe, kashi na nee mbudi kutya otwa dja momaputuko ile momihoko da yoolokafana! Osho otashi ka ulika kutya otwe va lenga notu va hole.

Omuyapostoli Paulus okwa ladipika ovo ve li meongalo a ti: “Tambulafaneni hano, ngaashi Kristus e mu tambula.” (Rom. 15:7) Paulus okwa popya kombinga yovamwatate ovo ve mu “hekeleka.” Osha fimana kovamwatate novamwameme va hekelekafane, unene tuu kunena eshi Satana ta ponokele oshiwana shaKalunga. — Kol. 4:11; Eh. 12:12, 17.

Oihopaenenwa yopaMbiibeli otai ulike kutya okupopifa ohaku ningifa vamwe va kale ve udite va tambulwa ko.

ESHILIPALEKO, ETWOMUKUMO NOSHO YO OHOLE

Jehova okwa li a tuma omweengeli waye a ka popye naMaria eshi a li pokulundululila omwenyo wOmona waye moshidalelo shaye. Okwe mu popifa a ti, “Kundwa, oove omufilwanghenda! Omwene oku li naave.” Maria okwa li a ‘haluka,’ te lipula kutya omolwashike omweengeli a li ta popi naye. Eshi omweengeli e shi didilika, okwe mu lombwela a ti: “Maria, ino tila, osheshi ove owa mona onghenda kuKalunga.” Okwe mu yelifila kutya osha li ehalo laKalunga a ninge ina yaMessias. Maria okwe mu nyamukula nelininipiko a ti: “Tala, aame omupiya wOmwene, nandi ningwe ngaashi wa tya.” — Luk. 1:26-38.

Osha li oufembanghenda komweengeli okukala omutumwa waJehova, ashike ka li a tala ko etumwalaka olo a pewa lanafangwa okulitwala komunhu ina wanenena. Tete okwa popifa. Oshike hatu lihongo moshihopaenenwa osho? Natu kale hatu popifa vamwe noku va twa omukumo. Ohatu dulu okukwafela vamwe noku va twa omukumo kutya ove li oshiwana shaJehova, hatu longifa ashike eendjovo dinini.

Paulus okwa li a shiiva ovanhu vahapu vomomaongalo omuAsia Linini nosho yo omuEurope. Eenhumwafo daye odi na omakundo mahapu. MOvaroma etukulwa 16, Paulus okwa kundila po Ovakriste vahapu. Okwa tumbula Foibe, “omumwatate omukainhu,” nokwa ladipika ovamwatate ve mu ‘tambule mOmwene, ngaashi sha wapalela ovayapuki, nove mu yakule moinima aishe omo a pumbwa ekwafo.’ Paulus okwa kundila po yo Priskila naAkwila, a ti: “Haame andike handi va pandula, ndelenee nomaongalo aeshe ovapaani.” Natango okwa kundila po vamwe ovo kunena tuhe shii a ti: “Kundileni po Epainetus” nosho yo “Trifeina naTrifosa, ava hava longo mOmwene.” Oihopaenenwa aishe oyo otai ulike kutya Paulus okwa li ha kundile po ovamwaxe. — Rom. 16:1-16.

Diladila kehafo olo va li ve na eshi va uda kutya ova kundilwa po. Ohole yavo yokuhola Paulus nosho yo ovamwatate oya li yo ya pamekwa. Kape na omalimbililo kutya Ovakriste ovo ova li ve udite va tuwa omukumo, naasho osha li she va kwafela va kale ovadiinini. Omakundo nosho yo olupandu ohai pameke oukaume nohai hanganifa yo oshiwana shaKalunga.

Eshi Paulus a fika petuliloshikepa laPuteoli opo e lidenge ondjila yokuRoma, Ovakriste vomoshitukulwa ova li ve uya oku mu shakeneka. Eshi e va mona tave uya kuye, “okwa pandula Kalunga nokwa ladipalekwa.” (Oil. 28:13-15) Omafimbo amwe otwa pumbwa ashike okulimemesha ile okumolola omunhu. Osho otashi dulu okuyambula po omunhu oo tashi dulika nokuli a polimana ile a nyika oluhodi.

NATU KALE TWA LENGA EKWATAFANO LETU

Omuhongwa Jakob okwa li e na okuyandja omayele a kwata moiti. Okwa li a faafanifa Ovakriste vamwe novateyi vohombo molwaashi ova li va panga oukaume nounyuni. (Jak. 4:4) Didilika eendjovo odo Jakob a hovela nado monhumwafo yaye:

“Jakob, omupiya waKalunga nowOmwene Jesus Kristus, Ohandi kundile po omapata omulongo naavali, oo a kala melihano.” (Jak. 1:1) Eshi oonakushangelwa onhumwafo oyo va mona omakundo aye, kape na omalimbililo kutya ova li va mona shipu okutambula ko omayele aye nonokutya naye okwe litala ko e li omupiya waKalunga ngaashi vo. Omafimbo amwe nokuli nonande okupopifa oku li ashike paunafangwa, otaku dulu okutwala meenghundafana tadi ti sha.

Okupopifa taku ti sha noku li pauxupi ohaku ulike ohole yashili. Ashike nande ongaho, otashi dulika vahapu inave shi didilika. (Mat. 22:39) Omumwameme umwe wokuIreland okwa li a fika pOlupale lOuhamba eshi okwoongala kwa li pokuhovela. Eshi a ya meni, omumwatate umwe okwa piluka, te limemesha ndele ta ti: “Wa tokelwa po. Onda hafa oku ku mona.” Omumwameme okwa ya ashike ndele ta ka kala omutumba.

Konima yoivike inini, omumwameme oo okwa li e uya komumwatate, ndele te mu lombwele kutya okwa kala te lididimikile onghalo idjuu keumbo. Okwa ti: “Onguloshi oyo onda li nda handuka neenghono, kanda li nokuli ndi na okuuya kokwoongala. Itandi dimbuluka osho sha kundafanenwe pokwoongala fiku olo, ashike ohandi dimbuluka eshi wa popifa nge. Onda li ndi udite nda hekelekwa. Tangi unene.”

Omumwatate oo ka li a didilika nghee epopifo laye li li pauxupi la kuma omumwameme. Okwa ti: “Eshi e uya kwaame ndele ta lombwele nge nghee eendjovo odo de mu kuma, osha li sha udifa nge nawa neenghono.”

Salomo okwa shanga a ti: “Ekela omungome woye kombada yomeva, osheshi ngeenge pa piti omafiku mahapu ove to ke u mona.” (Omuud. 11:1) Ngeenge otwa kala tu shii kutya okupopifa ovanhu okwa fimana, unene tuu Ovakriste vakwetu, otashi ke tu etela ouwa fye vene nosho yo vamwe. Onghee hano, natu kale twa tala ko okupopifa vamwe kwa fimana.