Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 24

‘Hanganifa omutima wange, opo ndi tile edina loye’

‘Hanganifa omutima wange, opo ndi tile edina loye’

‘Hanganifa omutima wange, opo ndi tile edina loye. Omwene, Kalunga kange, onda hala oku ku tanga nomutima aushe.’ — EPS. 86:11, 12.

EIMBILO 7 Jehova oye eenghono detu

EXUKU LOSHITUKULWA *

1. Etilokalunga oshike, nomolwashike la fimana kwaavo ve hole Jehova?

OVAKRISTE ove hole Kalunga nohave mu tila yo. Kuvamwe osho otashi monika sha fa tashi kondjifafana. Ashike itatu popi kombinga youmbada wokukakama. Ohatu ka kundafana oumbada we likalekelwa. Ovanhu ovo ve na oumbada wa tya ngaho ohava fimaneke Kalunga tashi di komutima. Ihava kala va hala okunyemateka Xe yavo womeulu, molwaashi inava hala okunyona po ekwatafano lavo naye. — Eps. 111:10; Omayel. 8:13.

2. Metwokumwe neendjovo dohamba David odo tadi hangwa mEpsalme 86:11, oinima ivali ilipi hatu ka kundafana?

2 Lesha Epsalme 86:11. Eshi to diladila keendjovo odo, oto dulu okumona kutya ohamba idiinini David oya li i udite ko kutya osha fimana okukala u na etilokalunga. Natu ka kundafaneni nghee hatu dulu okutula moilonga eendjovo da nwefwa mo daDavid. Tete, natu ka konakoneni nghee sha fimana okufimaneka edina laKalunga. Oshitivali, ohatu ka kundafana nghee hatu dulu okuulika kutya otwa fimaneka edina laKalunga mokukalamwenyo kwetu kwakeshe efiku.

OMOLWASHIKE TU NA OKUFIMANEKA EDINA JEHOVA?

3. Oshimoniwa shilipi sha kwafela Moses a kale a fimaneka edina laKalunga?

3 Diladila nghee Moses a li e udite eshi a li popepi nekololo lemanya eshi a li a mona emoniko loshinge shaJehova. Oshimoniwa osho otashi dulika sha li shitunhula neenghono kovanhu ovo va li ko nale ofimbo Jesus Kristus ine uya kombada yedu. Moses okwa li a uda eendjovo odo da popiwa komweengeli tadi ti: “Omwene Kalunga omunefilonghenda, Kalunga omunanghenda, omunanheni, nomunene mouwanghenda nomoudiinini, nouwanghenda waye te u diinine kovanhu omayovi, ou ta dimi po omanyonauno nomatauluko nomatimba.” (Ex. 33:17-23; 34:5-7) Moses otashi dulika a li ha dilonga koshiningwanima osho ngeenge a li ta longifa edina Jehova. Nomolwaasho itashi kumwifa eshi lwanima Moses a ka londwela oshiwana shaKalunga shOvaisrael shi ‘tile edina olo la fimana nola tilika.’ — Deut. 28:58.

4. Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu fimaneke Jehova neenghono?

4 Ngeenge hatu diladila shi na sha nedina Jehova, oshiwa okudilonga kutya Jehova omunhu a tya ngahelipi. Otu na yo okudiladila komaukwatya aye ngaashi eenghono daye, ounongo, ouyuki nohole yaye. Ngeenge otwa kala hatu diladila komaukwatya oo nosho yo amwe vali otashi ke tu linyengifa tu kale hatu mu fimaneke. — Eps. 77:11-15.

5-6. (a) Edina laKalunga ola hala okutya ngahelipi? (b) Metwokumwe naExodus 3:13, 14 nosho yo Jesaja 64:8, omeenghedi dilipi Jehova ha ningifa oinima?

5 Oshike tu shii shi na sha neityo ledina laKalunga? Ovahongwanhu vahapu ova itavela kutya edina laKalunga otali ti, “Oha ningifa.” Eityo olo otali tu dimbulukifa kutya kape na osho tashi dulu okwiimba Jehova a ninge keshe osho a hala. Ngahelipi mbela?

6 Jehova oha ningifa oinima i ningwe monghedi oyo ya pumbiwa opo a wanife po elalakano laye. (Lesha Exodus 3:13, 14.) Luhapu ohatu ladipikwa tu diladile komaukwatya aKalunga a hokwifa. Jehova ota dulu yo okuningifa ovapiya vaye inava wanenena va ninge keshe osho a hala opo ve mu longele nova wanife po elalakano laye. (Lesha Jesaja 64:8.) Meenghedi da tya ngaho, Jehova oha ningifa ehalo laye li wanifwe. Kape na osho tashi dulu oku mu ya moshipala a wanife po omalalakano aye. — Jes. 46:10, 11.

7. Ongahelipi hatu dulu okukulika olupandu letu li na sha naTate yetu womeulu?

7 Ohatu ka ulika kutya otwa pandula Tate yetu womeulu mokukala hatu dilonga kwaasho a ninga, naasho e tu kwafela tu dule okuninga. Pashihopaenenwa, ngeenge hatu dilonga keshito, ohatu kala twa kuminwa oinima aishe oyo Jehova a ninga. (Eps. 8:3, 4) Shikwao vali, ngeenge hatu dilonga kunghee e tu kwafela opo tu dule okuwanifa po ehalo laye, ohashi tu kwafele tu kale twe mu fimaneka neenghono. Edina Jehova ola wana shili okufimanekwa! Osho osha kwatela mo omaukwatya aeshe aTate yetu, ashishe osho a ninga, naasho ta ka ninga. — Eps. 89:7, 8.

‘AME OHANDI KA UDIFA EDINA LAJEHOVA’

Ehongo laMoses ola li hali tulumukifa. Okwa li ha yandje elitulemo kedina nosho yo komaukwatya aJehova Kalunga (Tala okatendo 8) *

8. Metwokumwe naDeuteronomion 32:2, 3, Jehova okwa hala ovapiya vaye va tale ko ngahelipi edina laye?

8 Fimbo Ovaisrael inava ya mEdu lEudaneko, Jehova okwa li a honga Moses eendjovo deimbilo. (Deut. 31:19) Moses naye okwa li a honga ovanhu eimbilo olo. (Lesha Deuteronomion 32:2, 3.) Ngeenge otwa dilonga kovelishe 2 no 3, ohatu ka mona kutya Jehova ina hala edina laye li holekwe ovanhu ile liha tumbulwe, molwaashi ngeno liyapuki unene. Okwa hala oishitwa yaye aishe inaendunge i shiive edina laye. Kasha li tuu oufembanghenda kovanhu okuuda Moses te va hongo kombinga yaJehova noyedina laye la tumbala! Osho Moses e va honga osha pameka eitavelo lavo noshe va twa omukumo ngaashi ashike omata odula haa kwafele oimeno i kale ya hapa. Ongahelipi hatu dulu okushilipaleka kutya onghedi yetu yokuhonga nayo oi li metwokumwe naasho?

9. Ongahelipi hatu dulu okukwafela mokuyapulifa edina laJehova?

9 Ngeenge hatu udifa eumbo neumbo ile hatu longo meenhele daaveshe, ohatu dulu okulongifa Ombiibeli nokuulikila ovanhu edina laKalunga, Jehova. Ohatu dulu oku va pa oishangomwa yetu, oku va ulikila ouvidio nosho yo epandja letu lokointaneta olo tali fimanekifa Jehova. Ohatu dulu okukonga eemhito tu popye kombinga yaKalunga ketu omunahole, naasho e hole ngeenge tu li koilonga, kofikola ile momalweendo. Ngeenge hatu lombwele ovanhu ovo hatu shakeneke kombinga yelalakano laKalunga lopahole li na sha novanhu nosho yo edu, ohatu va kwafele va mone kutya Jehova oku va hole neenghono. Ngeenge hatu lombwele ovanhu oshili kombinga yaTate yetu omunahole, kungaho ohatu kwafele mokuyapulifa edina laKalunga. Ohatu kwafele ovanhu va ude ko kutya ova kala tava hongwa oipupulu kombinga yaJehova. Osho hatu hongo ovanhu okudja mOmbiibeli, ohashi va kwafele va kale va pepelelwa. — Jes. 65:13, 14.

10. Ngeenge hatu konakona Ombiibeli navamwe, omolwashike twa pumbwa okuninga shihapu shihe fi ashike oku va honga oiteelelwa yaKalunga nosho yo omifikamhango?

10 Ngeenge hatu konakona Ombiibeli navamwe, otwa hala oku va kwafela va shiive Jehova nova longife edina laye. Otwa hala yo oku va kwafela va shiive eityo ledina laye pauyadi. Mbela ohatu ka hanga ngoo elalakano letu ngeenge otwe va hongo ashike omalombwelo, omifikamhango dopakalunga nosho yo eemhango di na sha nelihumbato? Omuhongwa muwa otashi dulika e lihonge kombinga yeemhango daKalunga nokukala e di lenga. Mbela omuhongwa ota ka dulika ngoo kuJehova molwaashi e mu hole? Dimbuluka kutya Adam naEva ova li ve shii omhango yaKalunga, ndele kava li ve hole Omuyandjimhango. (Gen. 3:1-6) Onghee, otwa pumbwa okuhonga ovanhu shi dulife ashike oku va honga oiteelelwa yaKalunga youyuki nosho yo omifikamhango.

11. Ngeenge hatu hongo ovanhu eemhango nosho yo omifikamhango daKalunga, ongahelipi hatu dulu oku va kwafela va kale ve hole Omuyandjimhango?

11 Oiteelelwa yaJehova nosho yo omifikamhango daye ohadi tu etele ouwa alushe. (Eps. 119:97, 111, 112) Ndele ovakonakonimbiibeli vetu otashi dulika vaha mone ouwa oo ngeenge kave udite ko kutya eemhango odo Jehova okwe di tula po omolwouwa wetu. Onghee, ohatu dulu okupula ovakonakonimbiibeli vetu kutya: “Omolwashike Kalunga a teelela ovapiya vaye va longe oshilonga shonhumba ile vehe shi longe? Osho otashi tu hongo shike kombinga yaye?” Ngeenge otwa kwafele ovakonakonimbiibeli vetu va diladile kombinga yaJehova, otashi ke va kwafela va kale ve hole edina laye la tumbala, nohatu ka hanga omitima davo. Ovakonakonimbiibeli vetu itava kala ashike ve hole eemhango, ndele otava ka kala yo ve hole Omuyandjimhango. (Eps. 119:68) Otava ka kala va pama meitavelo notashi ke va kwafela va dule okulididimikila omayeleko oo tava ka taalela monakwiiwa. — 1 Kor. 3:12-15.

“OHATU KA KALA NOKWEENDA MEDINA LOMWENE KALUNGA”

Pomhito imwe, David okwa li e na omitima mbali (Tala okatendo 12)

12. Osha enda ngahelipi David a kale nomitima mbali, nosha eta oidjemo ilipi?

12 Epsalme 86:11 ola longifa outumbulilo wa fimana tau ti: “Omutima wange u mangeleka” ile tu tye hanganifa omutima wange. Ohamba David oya li ya nwefwa mo i shange eendjovo odo. Okwa li a mona monghalamwenyo yaye kutya oshipu okukala nomitima mbali. Pomhito imwe, ofimbo a li pombada yonduda yaye okwa li a mona omukulukadi wamukwao te likosho. Mbela pomhito opo omutima waDavid owa li wa hanganifwa ile okwa li e na omitima mbali? Okwa li e shii omhango yaJehova oyo tai ti: ‘Ino haluka omwalikadi wamukweni.’ (Ex. 20:17) Ashike nande ongaho, okwa kala noku mu tala. Omutima waye owa li tau yandje elitulemo komukainhu Batseba, nopomhito opo okwa li a hala okuhafifa Jehova. Nonande David okwa kala e hole noha tile Jehova, okwa li e liyandja komahalo aye okuliholamwene. Nokungaho, okwa li a longa osho shii. Osho osha li sha shekifa edina laJehova. Okwa li yo a ehameka neenghono ovo va li vehe na ondjo, mwa kwatelwa noukwaneumbo waye. — 2 Sam. 11:1-5, 14-17; 12:7-12.

13. Otu shi shii ngahelipi kutya David ina ka kala vali e na omitima mbali?

13 Jehova okwa li a pa David outekuduliko, naasho osha li she mu kwafela a kale vali e na ekwatafano liwa naye. (2 Sam. 12:13; Eps. 51:2-4, 17) David okwa li ta dimbuluka nawa omaupyakadi oo a li a ka shakeneka konima eshi a li e na omitima mbali. Eendjovo odo tadi hangwa mEpsalme 86:11 otadi dulu yo okutolokwa kutya: ‘Ino pa nge omitima mbali.’ Mbela Jehova okwa li ngoo a kwafela David aha kale nomitima mbali? Heeno, molwaashi lwanima Eendjovo daKalunga oda ka popya kombinga yaDavid kutya okwa kala e lineekela ‘Jehova Kalunga nomutima aushe.’ — 1 Eeh. 11:4; 15:3.

14. Oshike twa pumbwa okulipula, nomolwashike?

14 Oshihopaenenwa shaDavid otashi tu tu omukumo notashi tu londwele yo. Eshi a wila menyono, oshi li elondwelo kovapiya vaKalunga kunena. Kashi na nee mbudi kutya opo twa hovele okukala ovapiya vaKalunga ile otwa kala ovapiya vaye oule womido dihapu, otwa pumbwa okulipula kutya, ‘Mbela ohandi ka henuka ngoo eemwiyo daSatana mokuhakala nomutima wa tukauka?’

Satana ota ka longifa keshe shimwe opo e tu ningife tu kale tu na omitima mbali. Ashike inatu mu efa nandenande! (Tala okatendo 15-16) *

15. Etilokalunga ohali tu kwafele ngahelipi ngeenge twa mono omafano inaa koshoka?

15 Pashihopaenenwa, ngeenge to tale omafano ko-TV ile kointaneta, oo tashi dulika taa pendula omadiladilo inaa koshoka, oshike to ka ninga po? Otashi dulika u diladile kutya omafano oo ile eemuvi odo inadi kwatela mo naanaa omafano oipala. Ndele mbela Satana ota longifa omwiyo oo opo e ku ningife u kale nomitima mbali? (2 Kor. 2:11) Efano olo otali dulu okufaafanifwa nokatenda kanini oko omulumenhu ha longifa ngeenge ta tandula pokati oshiti shinene. Potete, oha pamele moshiti oxulo yokatenda oyo ya honga. Eshi tai ende tai ningine mokati, oshiti ohashi hovele okutanduka. Mbela omafano oo inaa koshoka otaa dulu okukala a fa oxulo yokatenda oko? Omafano oo inaa koshoka notaa monika a fa oshinima sha nafangwa, otaa dulu okutwala omunhu menyono la kwata moiti olo tali dulu okutukula omutima waye nokunyona po oudiinini waye. Onghee hano, ino efela nandenande oshinima inashi koshoka momutima woye! Kaleka omutima woye wa hangana mokukala ho tila edina Jehova!

16. Omapulo elipi twa pumbwa okulipula ngeenge twa taalela omashongo?

16 Kakele komafano inaa koshoka, Satana oha longifa eemwiyo dihapu opo e tu yeleke. Mbela ohatu linyenge ngahelipi? Oshipu okudiladila kutya oinima oyo inai nyika oshiponga. Pashihopaenenwa, otashi dulika tu tomhafane hatu ti: ‘Itandi kondwa molwaashi oshinima osho handi ningi inashi kwata naanaa moiti.’ Okutomhafana kwa tya ngaho okwa puka neenghono. Oshiwa okulipula omapulo aa: ‘Mbela Satana ota kendabala okulongifa eyeleko eli opo a ningife nge ndi kale ndi na omitima mbali? Ngeenge onde liyandje komahalo a puka, mbela ohandi ka shekifa edina laJehova? Mbela onghatu ei otai ka ehenifa nge popepi naKalunga ile otai ehenifa nge kokule naye?’ Oshiwa okudilonga komapulo oo. Ilikana u pewe ounongo, opo u dule okunyamukula omapulo oo paushili nopehe na okulimbebeleka. (Jak. 1:5) Ngeenge owa ningi ngaho, otashi ka kala eameno kwoove. Otashi ke ku kwafela u finde eyeleko keshe, nohatu ka dula okupopya ngaashi Jesus eshi a ti: “Dja po Satana!” — Mat. 4:10.

17. Omolwashike sha puka okukala nomitima mbali? Shi yelifa.

17 Osha puka okukala nomitima mbali. Diladila nee ngeno ospana yomaudano mu na vamwe ovo ihava longele kumwe navakwao. Vamwe ova hala okulitumbaleka, ofimbo vamwe ihava dulika keemhango, navamwe ova dina omuwiliki wavo. Ospana ya tya ngaho itai ka findana nandenande. Mepingafano naasho, ospana oyo hai longele kumwe otashi dulika i findane. Omutima woye otau dulu okukala wa fa ospana oyo hai longele kumwe ngeenge omadiladilo, omahalo oye nosho yo omaliudo oye okwa hangana eshi to longele Jehova. Dimbuluka kutya Satana okwa hala u kale nomitima mbali. Okwa hala omadiladilo oye, omahalo nosho yo omaliudo oye a kale taa kondjifafana nomifikamhango daJehova. Onghee, omutima woye owa pumbwa okukala wa hangana opo u dule okulongela Jehova. (Mat. 22:36-38) Ino efa nandenande Satana e ku ningife u kale nomitima mbali!

18. Metwokumwe neendjovo odo tadi hangwa muMika 4:5, owa tokola toko okuninga shike?

18 Ilikana kuJehova ngaashi David a li a ninga, to ti: ‘Hanganifa omutima wange opo ndi tile edina loye.’ Shi ninga elalakano loye u kale metwokumwe neilikano olo. Efiku keshe to ningi omatokolo, kutya nee omanini ile okwa kwata moiti, oto yapulifa edina laJehova liyapuki. Ngeenge otwa ningi ngaho tu li Eendombwedi daJehova, ohatu ke mu hafifa. (Omayel. 27:11) Atusheni ohatu ka dula okupopya eendjovo odo da popiwa komuprofeti Mika, tadi ti: “Fye ohatu ka kala nokweenda medina lOmwene Kalunga ketu alushe fiyo alushe.” — Mika 4:5.

EIMBILO 41 Uda eilikano lange

^ okat. 5 Moshitukulwa eshi, ohatu ka yandja elitulemo koshihopaenenwa sheilikano lohamba David olo tali hangwa mEpsalme 86:11, 12. Osha hala okutya ngahelipi okutila edina Jehova? Omolwashike tu na okutila edina olo linene? Ongahelipi etilokalunga tali dulu oku tu amena komayeleko?

^ okat. 53 OMASHANGELO OMAFANO: Moses ta hongo oshiwana shaKalunga eimbilo olo tali fimanekifa Jehova.

^ okat. 57 OMASHANGELO OMAFANO: Eva a efa a findwe komahalo a puka. Mepingafano naasho, ohatu henuka okutala omafano inaa koshoka nosho yo omatumwalaka oo tae tu ningifa tu kulike omahalo a puka notaa shekifa edina laKalunga.