Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Outekuduliko — ou li euliko lohole yaKalunga

Outekuduliko — ou li euliko lohole yaKalunga

“Ou e holike kOmwene, ota handukilwa kuye.” — HEB. 12:6.

OMAIMBILO: 123, 86

1. Outekuduliko owa kwatela mo shike ngeenge tashi uya paMbiibeli?

OSHIKE hashi uya momadiladilo oye ngeenge wa udu outumbulilo “outekuduliko”? Otashi dulika u diladile diva kehandukilo, ashike osha kwatela mo shihapu shi dulife pwaasho. PaMbiibeli, outekuduliko luhapu ohau popiwa u li oshinima shihokwifa, naluhapu ohau popilwa pamwe neshiivo, ounongo, ohole nomwenyo. (Omayel. 1:2-7; 4:11-13) Outekuduliko ohau eta oidjemo iwa molwaashi ohau ulike nghee Kalunga e tu hole noshi li ehalo laye opo tu ka mone omwenyo waalushe. (Heb. 12:6) Outekuduliko waye otashi dulika u kwatele mo ehandukilo, ashike ihe u yandje nonyanya. Onghee hano, eityo ‘loutekuduliko’ otali dulu okufaafanifwa nehongo, olo omudali ha longifa ngeenge ta tekula okaana kaye.

2, 3. Ongahelipi outekuduliko tashi dulika u kwatele mo ehongo nehandukilo? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

2 Natu tale koshihopaenenwa: Natu tye nee okamati kedina Johnny oka fangela etanga meumbo. Ina okwe ka lombwela ta ti: “Johnny, ino fangela vali etanga meumbo! Otashi dulika u tatule oinima.” Ponhele yokudulika kuina, okwa twikila nokufangela etanga meumbo, ndele ta tatula okakende keengala. Mbela ina ote ke mu pa outekuduliko wa tya ngahelipi? Otashi dulika outekuduliko u kwatele mo okuhonga nokuyandja ehandukilo. Ehongo otashi dulika li dimbulukife Johnny kutya osho a ninga osha puka. Ina okwa hala Johnny a likole ounongo mokukala ha dulika kovadali vaye, moku mu yelifila kutya eemhango davo oda pumbiwa nodi li pandjele. Opo a findile eendjovo daye momutima waJohnny, otashi dulika e mu pe outekuduliko tau wapalele. Pashihopaenenwa, ota dulu oku mu kufa etanga oule wefimbo lonhumba. Osho otashi dulika shi kwafele Johnny opo a mone oidjemo oyo hai etwa kokuhadulika.

3 Tu li oilyo yeongalo lopaKriste, otu li oshitukulwa shoukwaneumbo waKalunga. (1 Tim. 3:15) Otwa fimaneka oufemba waJehova wokutula po omifikamhango daye, woku tu pa outekuduliko pahole ngeenge inatu dulika. Ngeenge otwa mono oilanduliko ii omolweenghatu detu dihe li pandunge, outekuduliko waye otau ke tu kwafela tu mone nghee sha fimana okupwilikina kuTate yetu womeulu. (Gal. 6:7) Kalunga oku tu hole neenghono noina hala tu ye momaupyakadi. — 1 Pet. 5:6, 7.

4. (a) Jehova oha nangeke noupuna edeulo lilipi? (b) Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

4 Ohatu dulu okukwafela okaana ile omukonakonimbiibeli a hange elalakano lokuninga omushikuli waKristus mokuyandja outekuduliko wopamishangwa. Eendjovo daKalunga, odo hatu longifa mokudeula, ohadi tu kwafele tu ‘tekule mouyuki.’ Nomolwaasho, kwafela okaana ile omukonakonimbiibeli woye a ude ko ‘nokudiinina aishe oyo twa lombwelwa kuJesus.’ (2 Tim. 3:16; Mat. 28:19, 20) Jehova oha nangeke noupuna edeulo la tya ngaho, molwaashi ohali kwafele ovakonakoni navo va ka ninge yo vamwe ovahongwa vaKristus. (Lesha Titus 2:11-14.) Paife natu ka kundafaneni omapulo atatu a fimana taa shikula: (1) Outekuduliko waKalunga ohau ulike ngahelipi kutya oku tu hole? (2) Oshike hatu lihongo koimoniwa yaavo va pewa outekuduliko kuKalunga monakudiwa? (3) Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena Jehova nosho yo Omona waye ngeenge hatu yandje outekuduliko?

KALUNGA OHA YANDJE OUTEKUDULIKO PAHOLE

5. Omeenghedi dilipi Jehova ha ulike kutya oku tu hole ngeenge te tu pe outekuduliko?

5 Ohole yaJehova ohai mu linyengifa opo e tu pukulule, e tu honge noku tu deule opo tu dule okukala mohole yaye nomondjila oyo tai twala komwenyo waalushe. (1 Joh. 4:16) Jehova ihe tu fininike ile e tu ule omalaka a honga, osho ngeno tashi tu ningifa tu kale tu udite tuhe na oshilonga. (Omayel. 12:18) Mepingafano naasho, Jehova oha tale komaukwatya etu mawa nokwa fimaneka emanguluko letu lokuninga omatokolo. Mbela naave osho ngoo ho tale ko outekuduliko waKalunga ngaho, kutya nee otau dilile mEendjovo daye, moishangomwa ya kanghamena kOmbiibeli, kovadali Ovakriste ile kovakulunhuongalo? Nokuli naashi ovakulunhuongalo have tu pukulula ngeenge twa ‘nyona,’ ohave shi ningi pahole, osho tashi ulike ohole yaJehova yoku tu hola. — Gal. 6:1.

6. Ongahelipi okupewa outekuduliko haku ulike ohole yaKalunga ngeenge tashi uya pokuhandukilwa?

6 Omafimbo amwe, outekuduliko owa kwatela mo shihapu shihe fi ashike okuyandja omayele ile okupukulula. Ngeenge omunhu okwa nyono enyono la kwata moiti, ota dulu okukanifa oinakuwanifwa meongalo. Natango outekuduliko wa tya ngaho, otau ulike kutya Kalunga oku tu hole. Okukanifa oinakuwanifwa otaku dulu okukwafela omunhu a mone kutya osha fimana okukala ha ningi ekonakonombiibeli lopaumwene, ha dilonga nokwiilikana. Osho otashi ka pameka oupamhepo waye. (Eps. 19:7) Mokweendela ko kwefimbo otashi dulika a ka shunifilwe oinakuwanifwa. Okukonda mo omunyoni meongalo nasho otashi ulike ohole yaJehova molwaashi ohashi amene eongalo kenwefemo lii. (1 Kor. 5:6, 7, 11) Outekuduliko wokukonda mo omunyoni meongalo ohau mu kwafele a mone kutya enyono laye ola kwata moiti noku livele ombedi. — Oil. 3:19.

OKWA MONA OUWA MOUTEKUDULIKO WAJEHOVA

7. Sebna okwa li lyelye, nokwa li a kulika oikala ya tya ngahelipi?

7 Opo tu kale twa lenga outekuduliko waJehova, natu konakoneni oihopaenenwa yovapiya vavali ovo va li va pewa outekuduliko kuye: Shimwe oshaSebna, oo a li ko pefimbo lohamba Hiskia, nosho yo shaGraham, omumwatate wopefimbo letu. Sebna okwa li ‘namukeledi womouhamba waHiskia,’ nokape na omalimbililo kutya okwa li e na eenghonopangelo donhumba. (Jes. 22:15) Shinyikifa oluhodi, okwa li a kwatwa kounhwa nokulikongela efimano. Okwa li nokuli e lihokela ombila iwa nokwa li ha ende ‘momatemba oupuna.’ — Jes. 22:16-18.

Okutambula ko outekuduliko nelininipiko ohaku eta omanangekonoupuna (Tala okatendo 8-10)

8. Ongahelipi Jehova a li a yandja outekuduliko kuSebna noidjemo ilipi a li a mona?

8 Molwaashi Sebna okwa li e likongela efimano, Kalunga okwa li e ‘mu dula oulenga waye,’ ndele te mu pingene po naEliakim. (Jes. 22:19-21) Omalunduluko oo okwa li a ningwa eshi ohamba yaAssiria, Sanherib, ya li ya hala okuponokela Jerusalem. Lwanima, ohamba Sanherib oya li ya tuma omalenga ayo kuJerusalem pamwe netangakwaita linene, opo va ka tilife Ovajuda nokumbadapalifa Hiskia e liyandje. (2 Eeh. 18:17-25) Eliakim oye a li a tumwa a ka popye nomalenga oo, ashike ka li a ya oye aeke. Okwa li a ya pamwe navakwao vavali, umwe womuvo okwa li Sebna, e li hamushanga pomhito oyo. Mbela osho itashi ulike kutya Sebna ka li e lininipika, eshi a tambula ko oshinakuwanifwa shaye shipe ponhele yokukwata onghone? Ndele mbela oshike hatu lihongo mehokololo laSebna? Natu ka taleni koitwa itatu.

9-11. (a) Oilihongomwa ya fimana ilipi hatu lihongo moshimoniwa shaSebna? (b) Onghedi omo Jehova a ungaunga naSebna oye ku twa omukumo ngahelipi?

9 Tete, Sebna okwa kanifa ondodo yaye. Oshimoniwa shaye oshi li elondwelo kufye kutya “ounhwa tau tetekele ehanauno, nelinenepeko tali tetekele epunduko.” (Omayel. 16:18) Ngeenge ou na oinakuwanifwa meongalo, tashi dulika nokuli u na epopilo liwa, mbela oto ka kendabala ngoo okukala omulininipiki? Mbela oto ka pandula ngoo Jehova omolwoshali oyo e ku pa ile mwaasho wa pondola? (1 Kor. 4:7) Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Ohandi mu lombwele, keshe umwe mokati keni muhe lidiladilile kombada yaashi she mu yeleka, ndele kendabaleni okudiladila pandjele.” — Rom. 12:3.

10 Shitivali, eshi Jehova a kufa Sebna oshinakuwanifwa, osho inashi hala kutya ka li vali e mu hokwa. (Omayel. 3:11, 12) Osho kashi fi tuu oshilihongomwa kwaavo tava longele Jehova nonande ova kanifa oinakuwanifwa yavo meongalo kunena! Ponhele yokukala va handuka, nava twikile ashike okulongela Jehova ngaashi tava dulu, nonande ova taalela onghalo oyo, nokutala ko outekuduliko waJehova u li pahole. Dimbuluka kutya, Tate yetu ite tu ekeleshi ngeenge otwe lininipike koshipala shaye. (Lesha 1 Petrus. 5:6, 7.) Outekuduliko waJehova wopahole ou li onghedi omo he tu me, onghee hano natu efeni e tu me.

11 Shititatu, onghedi omo Jehova a ungaunga naSebna oi li oshilihongomwa kwaavo ve na oufemba wokuyandja outekuduliko, ngaashi ovadali nOvakriste ovo hava kwatele komesho. Oshilihongomwa oshilipi? Outekuduliko waJehova ohau ulike kutya oku tonde enyono, osho tashi ulike yo kutya oku na ko nasha nomunhu oo a nyona. U li omudali ile omukwateli komesho, mbela oto ka hopaenena ngoo Jehova mokukala u tonde owii, nopomhito opo tuu opo oto kongo ouwa mokaana koye ile mOmukriste mukweni? — Jud. 22, 23.

12-14. (a) Vamwe ohave linyenge ngahelipi koutekuduliko waKalunga? (b) Eendjovo daKalunga oda li da kwafela ngahelipi omumwatate umwe a lundulule oikala yaye ii, noidjemo ilipi a li a mona?

12 Shinyikifa oluhodi, vamwe ovo va pewa outekuduliko ohava mono shidjuu okudimbwa osho sha ningwa po notashi dulika va kale kokule naJehova nosho yo noshiwana shaye. (Heb. 3:12, 13) Ndele mbela osho osha hala kutya ovanhu va tya ngaho itava dulu okukwafelwa? Natu ka taleni koshihopaenenwa shomumwatate Graham, oo a li a kondwa nolwanima okwa li a alulilwa meongalo ndele ta kala ine lipyakidila oule wefimbo. Konima yomido donhumba, okwa li a pula omukulunhuongalo oo a ka kala ha konakona naye Ombiibeli.

13 Omukulunhuongalo okwa ti: “Graham okwa li e na ounhwa. Okwa li e tonde ovakulunhuongalo ovo va ungaunga nenyono laye eshi a li a kondwa. Oshikando sha ka shikula ko pekonakono, otwa li twa kundafana omishangwa odo da popya shi na sha nounhwa, noidjemo oyo hai etifwa kounhwa. Omishangwa odo oda li da kwafela Graham a didilike mo oikala ii oyo a li e na nokwa li e i tonde. Osho osha li she mu kumwifa neenghono. Konima eshi a dimina kutya okwa li a twikifwa ‘kendangalati’ lounhwa nosho yo kutya oikala yaye ii oyo ya li oupyakadi, okwa li a lundulula diva. Okwa hovela okukala he uya kokwoongala pandjikilile, okukonakona Eendjovo daKalunga moule nokwiilikana efiku keshe opo a efe po oikala ii. Okwa li yo a dimina okuwanifa po oshinakuwanifwa shaye shokufila oshisho oukwaneumbo waye pamhepo, omukulukadi waye novana vavo.” — Luk. 6:41, 42; Jak. 1:23-25.

14 Omukulunhuongalo okwa twikila ko ta ti: “Efiku limwe Graham okwa lombwela nge oshinima osho sha kuma omutima wange. Okwa ti, ‘onda kala ndi shii oshili oule womido, nonda kala omukokolindjila. Ndele opaife ashike handi dulu okupopya kutya ondi hole shili Jehova.’ Efimbo opo la di ko, okwa li a pulwa a kale ha yandje omambako mOlupale lOuhamba, noshinakuwanifwa osho okwa li e shi tambula ko nomutima aushe. Moshihopaenenwa shaye onde lihonga mo kutya ngeenge omunhu okwe lininipike nokutambula ko outekuduliko waKalunga, oha nangekwa noupuna.”

HOPAENENENI KALUNGA NAKRISTUS NGEENGE TAMU YANDJE OUTEKUDULIKO

15. Oshike tu na okuninga po ngeenge otwa hala outekuduliko wetu u hange omitima davamwe?

15 Opo tu ka kale ovahongi ovanekeka, tete otu na okukala ovahongwa ovanekeka. (1 Tim. 4:15, 16) Sha faafana, ovo va pewa kuJehova oufemba wokuyandja outekuduliko ove na okukala hava landula ewiliko laye nehalo liwa. Osho otashi ke va kwafela va dule okuyandja edeulo nokupukulula vamwe va manguluka. Natu ka konakoneni oshihopaenenwa shaJesus.

16. Oshike hatu lihongo monghedi yaJesus yokuyandja outekuduliko nokuhonga?

16 Jesus okwa kala alushe ha dulika kuXe, nonande haalushe sha li shipu. (Mat. 26:39) Okwa pandula Xe omolwehongo nounongo oo a likola kuye. (Joh. 5:19, 30) Elininipiko neduliko laJesus ola ehenifa ovanhu popepi naye, naasho oshe mu ningifa a kale omuhongi omunalukeno nomunanghenda. (Lesha Mateus 11:29.) Eendjovo daye donghenda oda li da hanga omitima daavo va fa oshihati sha tanduka ile okangodi ta ka twimaana. (Mat. 12:20) Nokuli naashi elididimiko laye la yelekwa, Jesus okwa li a twikila okukala omunanghenda nomunahole. Oumbangi oo ou liwetikile eshi a li a pukulula ovahongwa vaye eshi va kwatwa komhepo yokuliholamwene nokelinenepeko. — Mark. 9:33-37; Luk. 22:24-27.

17. Omaukwatya mawa elipi taa dulu okukwafela ovakulunhuongalo va life pahole oufita waKalunga?

17 Otashi ka kala pandunge kwaavo ve na oufemba wokuyandja outekuduliko wopamishangwa va hopaenene oshihopaenenwa shaKristus. Ngeenge ova ningi ngaho, otava ka ulika kutya ova hala okumewa kuJehova nOmona waye. Omuyapostoli Petrus okwa ti: “Lifeni oufita waKalunga mwe u pewa, hakefininiko, ndelenee omehalo liwa; hamolweliko la kaka, ndelenee okehalo liwa lokomwenyo pahalo laKalunga, inamu pangela ngaashi omalenga ava mwe va pewa, ndelenee ningeni ovahopaelelwa voufita.” (1 Pet. 5:2-4) Ngeenge ovo tava kwatele komesho ohava shikula omalombwelo aKalunga, otava ka mona ouwa pauhandimwe nosho yo ovo ve li koshi yepashukilo lavo. — Jes. 32:1, 2, 17, 18.

18. (a) Jehova okwa teelela ovadali va ninge shike? (b) Ongahelipi Jehova ha kwafele ovadali va wanife po oshinakuwanifwa shavo?

18 Omafinamhango oo otaa longo yo nomomaukwaneumbo. Omitwe domaukwaneumbo oda lombwelwa taku ti: “Inamu shinda ovana veni noku va handukifa, va tekuleni meduliko nomekumaido lOmwene.” (Ef. 6:4) Osho osha kwata moiti shi fike peni? Omayeletumbulo 19:18 otaa ti: “Hanyena omona woye omumati fimbo pe neteelelo. Osheshi ino hala ndishi, ye a fye.” Ovadali otava ka kala ve na oshikolo kuJehova ngeenge ova dopa okuyandja outekuduliko kovana vavo. (1 Sam. 3:12-14) Onghee hano, Jehova oha yandje ounongo neenghono kovadali odo va pumbwa ngeenge ova kongo ekwafo kuye okupitila meilikano nosho yo mEendjovo daye, nomhepo yaye iyapuki otai ke va wilika. — Lesha Jakob 1:5.

NGHEE TO DULU OKUKALA NOMBILI FIYO ALUSHE

19, 20. (a) Omanangekonoupuna elipi haa di mokutambula ko outekuduliko wopakalunga? (b) Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa tashi landula ko?

19 Itatu ka dula okuvalula omanangekonoupuna oo haa di mokutambula ko outekuduliko wopakalunga nosho yo mokuhopaenena Jehova naJesus ngeenge tava yandje outekuduliko kuvamwe. Shikwao vali, momaukwaneumbo nomomaongalo otamu ka kala ombili. Keshe umwe pauhandimwe ota kala e udite e holike, e na oshilonga nokwa amenwa, osho shi li omanangekonoupuna oo tae ke uya. (Eps. 72:7) Kashi fi omitotolombo eshi taku ti kutya outekuduliko waJehova otau tu hongo nghee hatu dulu okukala twa hangana fiyo alushe tu li oukwaneumbo koshi yepashukilo laTate yetu. (Lesha Jesaja 11:9.) Ngeenge otwa dimine kutya outekuduliko wopakalunga otau dulu oku tu etela ouwa, ohatu ka kala twa tomhwa kutya otau ulike ohole yaKalunga yoku tu hola oyo itai dulu okuyelekwa nasha.

20 Moshitukulwa tashi shikula, ohatu ke lihonga nghee outekuduliko tau dulu okulonga momaukwaneumbo nosho yo meongalo. Ohatu ke lihonga yo kombinga yelipangelo nosho yo oilanduliko inyikifa oluhodi i dulife ouyehame wopakafimbo eshi omunhu a pewa outekuduliko.